»Razvojni potenciali Spodnje Savinjske doline in Slovenije, delovna mesta, ki jih gradi skupnost ter kako jih uresničiti?«

 

Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije, Razvojna agencija Savinja ter

Občine Spodnje Savinjske doline – Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec in sodelujoči deležniki

 

Sporočilo za javnost

 

»Razvojni potenciali Spodnje Savinjske doline in Slovenije, delovna mesta, ki jih gradi skupnost ter kako jih uresničiti?«

 

Žalec, 12.11.2015:V Žalcu so organizatorji Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije, Razvojna agencija Savinja ob podpori vseh občin Spodnje Savinjske doline in zainteresiranih deležnikov pripravili zanimiv posvet, kjer so s primeri dobrih prask in zastavljeno vizijo poskušali vzpodbuditi nov trend v slovenskem prostoru, ki nakazuje ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, ki jih gradi skupnost z inovativnimi pristopi in na trajnosten način.

 

V prvem delu posveta je Matjaž Juteršek, direktor ZKŠT Žalec kot primer dobre prakse predstavil razstavo Frana Robleka, ustanovitelja blagovne znamke hmelja Savinjski Golding ter kmeta, gospodarstvenika in župana, ki je postavil Savinjsko dolino na svetovni zemljevid. Kako dodati starim stvarem novo vrednost pa nakazuje prav primer lokacije Eko muzeja, ki je dobil novo vsebino v stari sušilnici hmelja

 

V imenu občin Spodnje Savinjske doline je udeležence nagovoril župan in poudaril, da le s sodelovanje rojeva uspehe, kar so omenjene Občine že dokaze tudi z nekaterimi projekti v zadnjem obdobju.

 

Irena Rotar, Eko civilna  iniciativa Slovenije je poudarila odgovornost vsakega posameznika, ki mora z aktivnim pristopom sodelovati pri soustvarjanju sedanjosti in prihodnosti, ki naj temelji na trajnostnem razvoju in obstoječih resursih .Le tako bomo lahko ustvarili delovna mesta zase in za svoje otroke. Potrebno  je združiti obstoječe resurse – modrost starejših in energijo mladih ter jih usmeriti v inovativne izdelke, ki bodo zagotavlja delovna mesta. Kaj vse zmoremo ljudje znova dokazuje današnji primer povezovanja sodelujočih deležnikov. . Želimo nakazati pot, kako lahko na obstoječih resursih z znanjem in sodelovanjem stroke, gospodarstva institucij in ljudi z aktivnim pristopom ustvarimo več delovnih mest, je poudarila Irena Rotar, Ekoci.

 

Minister mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in podpredsednik vlade RS:» Razvojni potencial kmetijskih proizvodov v prehrani in kot surovinska baza inovativnih izdelkov preko kmetijskih resursov industrijska konoplja, lan, volna, les so velike saj temeljijo na  trajnostnem razvoju, ki pa lahko ustvarjajo potencial le s skrbnim gospodarjenjem in pravilno organiziranostjo, katerih svetal zgled so nekatere dobro delujoče Zadruge v slovenskem prostoru. V javni razpravi je zakon o konoplji, ki bo uredil status te rastline, Vlada pa si s svojimi ukrepi prizadeva, ustvariti pogoje za gospodarstvo tudi z več različnimi razpisi, ki bodo zaživeli v prihodnjem letu in bodo generirali več delovnih mest, pri čemer kmetijske rastline kot so industrijska konoplja, lan, volna, soja brez GSO imajo pomembno vlogo je povedal minister mag. Dejan Židan Več informacij o govoru ministra je v Sporočilu za javnost na povezavi:

http://www.mkgp.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/8352/5ec8b9fd4dcfb7508b55bed552fa86d4/

 

11 12

 

     

 

Foto: Posveta se je udeležil minister mag. Dejan Židan, Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu vlade RS, Marko Klemenčič predsednik uprave Tovarne nogavic Polzela, dir IHPS Martina Zupancic, Stojan Praprotnik, direktor Razvojne agencije Savinja in Irena Rotar Ekoci- Eko civilna iniciativa Slovenije navzoče pa je v imenu vseh županov spodnje Savinjske doline župan Občine Žalec Janko Kos.

 

Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu Vlade predsednika RS za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud ter socialno podjetništvo, je poudaril, da   z novimi organizacijskimi oblikami, kot so socialno podjetništvo, zadruge in aktivnost zainteresiranih ljudi lahko  trajnostno gradimo  delovna mesta. V Vladi pripravljamo veliko spremljajočih, ukrepov, ki bodo dali zagon ustvarjanju novih delovnih mest, pravkar pa je v javni razpravi tudi zakon o spremembah socialnega podjetništva z nekaterimi pomembnimi novostmi, je poudaril., g Tadej Slapnik.

 

Da je industrijska konoplja je rastlina tisočerih namenov uporabe, ki pa potrebuje ureditev za zakonskem in tehnološkem področju, je povedala Martina Zupančič, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki je sestavni del  genske banke Kmetijskega inštituta Slovenije. Industrijska konoplja spada tako med zdravilne rastline, kot v isto sorto rastlin kot je hmelj. V  IHPS imamo vse kadrovske in tehnološke potenciale, da se lahko aktivno vključijo v projekt.

 

 

Izzivi ohranjanja delovnih mest z uporabo naravnih materialov v Tovarni nogavic Polzela so veliki, saj imajo z izdelki iz naravnih materialov v tovarni že dobre izkušnje. Trenutno izdelujejo za tuji trg več vrst nogavic z mešanico konoplje in bombaža. Izdelali smo  že prve prototipe nogavic iz konoplje, nedvomno pa lahko ti potenciali dobro nadgradijo v dobro poslovno zgodbo, je povedal Marko Klemenčič, predsednik Uprave Tovarne nogavic Polzela.

 

Podporno okolje za uresničitev trajnostnih projektov je predstavil Stojan Praprotnik, direktor Razvojne agencije Savinja.

Tretji del posveta je potekal v Bio parku Nivo, kjer so si udeleženci ogledali objekt piramido iz konopljinih zidakov in izdelke iz konoplje. Jani Štusej, Nivo Eko je poudaril možnosti izdelav gradbenih elementov iz konopljinega pezdirja, Borut Šket graditelj piramide iz konopljinih zidakov pa je predstavil projekt izgradnje prvega testnega objekta v Sloveniji zgrajenega iz konopljinega mulča , ki se predeluje tudi v konopljarni v Kapli je povedal Tomaž Sušnik iz Hannah biz, –

 

 14 13

 

Foto: Pred testnim objektom piramide iz konopljinih zidakov tudi Tomaž Sušnik, iz konopljarne Hanah biz in Maja Klemen Cokan, ki   je poudarila pomen eko konoplje v kolobarju z ostalimi eko živili., industrijska konoplja pa zdravi tudi prst. Jani Štusej Bio park je predstavil konopljin objekt, Stanka Pjajfer vodja razvoja Tekstilna tovarna Polzela pa si je ogledal skupaj s Petrom Čvanom Ekoci prisluhnila  predstavitvi izdelkov iz konoplje.

 

Pripravili:

Razvojna agencija Savinja in Irena Rotar, Ekoci

 

 

VABILO na posvet – Razvojni potenciali Spodnje Savinjske doline in Slovenije, delovna mesta, ki jih gradi skupnost ter kako jih uresničiti?

Logo_EKOCI_clanki1Nogaviceihpsnivogrbi občinras

Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije, Nivo EKO d.o.o., IHPS – Inštitut za hmeljarstvo in

Občine spodnje Savinjske doline: Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec

pivovarstvo Slovenije, Razvojna agencija Savinja ter

VABIJO

vse zainteresirane, ki si prizadevate udejanjiti potencial industrijske konoplje v

Sloveniji na posvet z naslovom

»Razvojni  potenciali Spodnje Savinjske doline in Slovenije,

delovna mesta, ki jih gradi skupnost ter kako jih uresničiti?«,

ki bo v četrtek, 12.11.2015 s pričetkom ob 13.30 uri

v prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije

(Cesta Žalskega tabora 2, Žalec)

Na posvetu bomo iskali odgovore na vprašanja kako na obstoječih resursih, naravnih danostih, z

novimi znanji, z nadgradnjo dobrih praks  ustvarjati delovna mesta na področju kmetijstva in

gospodarstva  ter  ostalih panog na potencialu, ki ga predstavlja industrijska konoplja in naravni

materiali. Kje so razvojne priložnosti za delovna mesta, ki jih gradi skupnost, kaj lahko naredi

stroka, politika, gospodarstvo in preostali deležniki za več delovnih mest v Sloveniji?

Program posveta:  

Od 13.30 – 14.00 ure: Ogled razstave Frana Robleka – ustanovitelja blagovne znamke hmelja

Savinjski golding, kot primer dobre prakse; Matjaž Juteršek, direktor ZKŠT Žalec

Od 14.00 – 15.00 ure:

1. Pozdrav organizatorjev in predstavitev naravnih virov Spodnje Savinjske doline: Janko

Kos, župan Občine Žalec, Jože Kužnik, župan občine Polzela, Irena Rotar, Ekoci – Eko civilna

iniciativa Slovenije

2. Razvojni potencial kmetijskih proizvodov v prehrani in kot surovinska  baza inovativnih

izdelkov (industrijska konoplja, lan, volna in razvojne usmeritve): mag. Dejan Židan,

minister za kmetijstvo , gozdarstvo in prehrano in podpredsednik  vlade RS

3. Delovna mesta, ki jih gradi skupnost: Tadej Slapnik, državni sekretar za vzpostavitev

dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud ter socialno podjetništvo

4. Industrijska konoplja – rastlina tisočerih namenov uporabe: Martina Zupančič, direktorica

Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec

5. Izzivi ohranjanja delovnih mest z uporabo naravnimi materialov v Tovarni nogavic

Polzela: Marko Klemenčič, predsednik Uprave Tovarne nogavic Polzela

6. Podporno okolje: Stojan Praprotnik, direktor Razvojne agencije Savinja

Od 15.30 – 16.30 ure :

Ogled  prvega testnega objekta v Sloveniji zgrajenega iz konopljinega mulča v Bio parku Nivo

(Ulica Savinjske čete 17, Žalec) in predstavitev konopljinih izdelkov : Jani Štusej, Nivo Eko; Borut

Šket; Mirko Hudl, Avstrija; Tomaž Sušnik, Hannah biz; Maja Klemen Cokan, Ekoci – Eko Civilna

iniciativa Slovenije

Prijave z udeležbo sprejemamo do zasedbe prostih mest na naslov: ekoci.si@gmail.com .

Vabljeni gostje:

– Župani Spodnje Savinjske doline in zainteresirani župani slovenskih občin

– Direktor Nivo Eko Klemen Senič

– Ekipa Mariborske tekstilne tovarne v stečaju

– Predilnica Litija

– Plastika Skaza

– Mateja Jaklič, direktorica Pomurskega sejma

– dr. Martina Bavec, Univerza v Mariboru .

– Kmetijski inštitut Slovenije

– Vodstvo zadružne zveze Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice

– Zainteresirani gospodarstveniki za razvoj industrijske konoplje v Sloveniji

– Napredne institucije, nevladne organizacije, napredni strokovnjaki, napredni mediji, kmetje, pridelovalci industrijske konoplje, lana in volne in napredni posamezniki, ki si prizadevate z aktivnim in pozitivnim pristopom soustvarjati delovna mesta in boljšo prihodnost Slovenije.

 

Informacija za javnost – RAZVOJNI POTENCIALI SAVINJSKE DOLINE NA PRIMERU INDUSTRIJSKE KONOPLJE

Sporočilo za javnost IZ DELOVNEGA POSVETA – RAZVOJNI POTENCIALI SAVINJSKE DOLINE NA PRIMERU INDUSTRIJSKE KONOPLJE

ekoci10155917_643013585805199_782696575792528123_n

OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN

SDM – SLOVENSKA DELOVNA MESTA

 

grbi občin

Občine spodnje Savinjske doline: Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko, Žalec

RASNogavice

Razvojna agencija Savinja in Tovarna nogavic Polzela

 

Sporočilo za javnost

IZ DELOVNEGA POSVETA – RAZVOJNI POTENCIALI SAVINJSKE DOLINE NA PRIMERU INDUSTRIJSKE KONOPLJE

Polzela, dne 29.9.2015:Na pobudo Ekoci -Eko civilna iniciativa Slovenije – SDM – slovenska delovna mesta, je bil s sodelovanjem vseh občin spodnje Savinjske doline in Razvojne agencije Savinje organiziran delovni Posvet z ogledom konopljarne v Taboru in Tovarne nogavic Polzela. Preučili so razvojne potenciale, ki jih nudi industrijska konoplja kot surovinska baza za izdelavo novih inovativnih izdelkov, ki jih lahko ustvarimo na obstoječih resursih s čim manj vlaganji in bi ustvarjala nova delovna mesta v konopljini verigi pridelave in predelave konoplje.

Posveta so se udeležili župan Občine Polzela Jože Kužnik, podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik,  podžupan občine Tabor Jurij Miklavc, vodja oddelka za kmetijstvo Občine Žalec ga. Tilka Potočnik, direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik, predsednik uprave Tovarne nogavic Polzela Marko Klemenčič z vodjo razvojnega oddelka tovarne ga. Stanko Pjajfer, direktor Konopljarne Hahah Biz  Tomaž Sušnik, predstavnik podjetja Nivo Eko  Jani Štusej, predstavniki Inštituta  za Hmeljarstvo in Pivovarstvo Žalec  mag. Natasa Ferant in ga. Barbara Čeh, koroški  Slovenec Mirko Hudelj  – podjetnik in mentor za konopljo,  somišljeniki Ekoci : Irena Rotar, Maja Klemen Cokan, Peter Čvan, Maruša Conič ter predstavniki medijev in številni zainteresirani.

Po seznanitvi številnih dobrih lastnosti, ki jih daje rastlina – bio industrijska konoplja – semena in listje so uporabna v prehrani, steblo in korenine pa so surovinska baza za več tisoč izdelkov, smo opravili ogled predelave konoplje. Industrijska konoplja zraste brez pesticidov, obogati in zdravi zemljo. V setvenem kolobarju daje dober pridelek ekoloških živil. Uporabna je v zdravstvu, kozmetiki, industriji, gradbeništvu in drugih panogah. Udeleženci posveta so se seznanili s postopkom  kako nastane iz konopljine slame surovina za tekstil, za kar je uporabni zunanji del stebla ter kaj nastane iz notranjega dela stebla, ki je izvrstna  surovina tudi za gradbeni material.

konoplja2

konoplja1

Foto: Mentor in strokovnjak za konopljo koroški Slovenec iz Avstrije g. Mirko Hudelj pojasnjuje proces predelave konoplje.

Sledil je ogled Tovarne nogavic Polzela, kjer so si udeleženci ogledali proces proizvodnje in veliko neizkoriščenih resursov, ki bi jih lahko aktivirali na lokacij Polzele. Predstavili so prvi prototip konopljine nogavice z izrednimi lastnostmi. Zavedati se moramo namreč pomena naravnih materialov za zdravje tudi na področju tekstila. V Polzeli verjamejo, da lahko v povezovanju z drugimi  soudeleženci v slovenskem prostoru oživijo tudi tekstilno industrijo (  Mura, Mariborska tekstilna tovarna v stečaju…).

konoplja4

konoplja3

Foto: Ogled Tovarna nogavic Polzela, kjer v veliko  priložnosti za nadgradnjo. Udeleženci na fotografiji s prvim prototipom nogavice iz industrijske konoplje.

Poudarek srečanja  je bil ugotovitvi, kako na obstoječih resursih zagotoviti, da bi panoga dajala nova delovna mesta na več področjih, povečala samooskrbo s hrano ter Savinjsko dolino postavila kot vzgled sodobne agronomije in z njo povezanih dejavnosti (v Savinjski dolini je na bivših hmeljiščih in njivskih površinah zasajeno že veliko industrijske konoplje, v sušilnicah  hmelja se lahko z nadgradnjo suši tudi industrijska konoplja, v Taboru je predelovalni obrat za predelavo konopljine slame, ki daje surovinsko bazo za tekstil, gradbeno in tehnično industrijo, v Bio parku Nivo je postavljen testni objekt iz zidakov konoplje ter potencial za predelana konopljina stebla v gradbene element v Nivo Eko gradbeništvo.…). Na voljo so še neizkoriščeni resursi in znanje, kjer bi z nadgradnjo lahko generirali veliko delovnih mest – tkanje konopljinega platna v Tekstilni tovarni Polzela, ter izdelavo drugih izdelkov. Glede na to, da je v Sloveniji  posajenih v letu 2015 že skoraj 600 ha industrijske konoplje pa obstaja tudi bojazen, da lahko panoga zamre, če ne bo uporabljena tudi slama, saj je brez predelave konopljina slama težje razgradljiva, saj so njena stebla izredno trdna, na tak način pa bi bila lahko koristno uporabljena.

 

Udeleženci Posveta so bili enotnega mnenja, da so na tem področju veliki potenciali, ki bi jih lahko izkoristili za veliko delovnih mest. Osredotočiti se velja na samooskrbo s hrano, možnosti uporabe v tekstilni in gradbeni industriji, vzpostavitvi centra znanja in preučili še številne druge možnosti.

V nadaljevanju bo sledila priprava projekta v okviru Razvojne agencija Savinja, katere soustanoviteljice so občine Spodnje Savinjske doline. V  Eko muzeju v Žalcu pa bo dne  13.11.2015 organiziran posvet »Preučitev razvojnih potencialov v Sloveniji, delovna mesta , ki jih gradi skupnost. Jih znamo udejanjiti?« Posveta se bo udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan , predstavniki Vlade in stroke , kjer bomo skupaj iskali poti do ciljev. Na Posvet so vabljeni vsi zainteresirani deležniki v slovenskem prostoru, ki si prizadevajo udejanjiti potencial bio konoplje za nova delovna mesta vSloveniji.

 

Zapisala: Irena Rotar, Ekoci,  dne 29.9. 2015

 

 

3 Sporočilo za javnost – Posvet razvojnih potencialov v Savinjski dolini dne 29 9 2015 (002)