Arhiv kategorij: Članki na temo ekologije, samooskrbe s hrano, trajnosti, soc.gibanj, opolnomočenja posameznika ipd.

Članki iz revije Jana, skenirani in z dovoljenjem urednice Melite Berzelak objavljeni .

SPOROČILO ZA JAVNOST: Odgovori MKGP na pobude EKOCI vladi s posveta semen na sejmu AGRA 2014

 

 

 

 

Polje z besedilom: ŠTAFETA SEMEN

 

 

 

SPOROČILO ZA JAVNOST

*Štafeta semen – odgovor Vlade – MKGP –  na poslane Pobude iz Posveta semen na Agri                            * Podelitev priznanj sodelujočim v Štafeti semen 2014 * Priložnost za nove izzive samooskrbe*

Eko civilna iniciativa Slovenije – Ekoci: Na osnovi razprave na Posvetu o semenih na Agri 2014 je bilo poslano na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v preučitev trideset pobud za izboljšanje operativnih izvedbenih aktivnosti, ki bi pripomogle k večji varnosti hrane, večji kontroli GSO semen, ozaveščanja javnosti o semenarstvu in genskih bankah ter ekološkem kmetijstvu. Na MKGP so pripravili temeljit odgovor in so pripravljeni na nadaljevanje  pogovorov.

1. Odgovor MKGP na Pobude iz Posveta o semenih na Agri 2014

Eko civilna iniciativa Slovenije – Štafeta semen, Amarant in sodelujoči na Posvetu o semenih na Agri 28. 8. 2014 so na Posvetu tvorno sodelovali, dobili mnogo odgovorov, porajale so se številne pobude kaj bi se dalo še izboljšati. Več info o  Posvetu na: http://ekoci.si/?p=2543. Skupna odločitev je bila, da se iz Posveta pošljejo Pobude vladi za nadgradnjo področij s konkretnimi ukrepi, ki bodo omogočala večjo samooskrbo z varno hrano in semeni kot temelju samooskrbe v prihodnosti s konkretnimi aktivnostmi, ki bodo pomagale urediti področja, ki podpirajo želeni cilj: samooskrbo z zdravo, varno hrano, pravimi semeni in dobrinami. Čeprav je bil naslov »Posvet o semenih«, menimo, da je najpomembnejše ozaveščanje o zdravi prehrani, ki vpliva na zdravje in blagostanje Slovencev. Pridelava avtohtonih domačih in tradicionalnih vrst semen je le ukrep, ki to podpira. V sistemu globalizacije so prav semena zelo aktualna. Konvencionalni kmetje so odvisni od hibridnih semen, ki so vezana na intenzivno pridelovanje, kar posledično prinaša odvisnost proizvodnje hrane, oskrbe s semeni, pesticidi ipd. Pritiski za uvajanje GSO semen v celi Evropi so čedalje večji., gospodarske in politične razmere narekujejo, da moramo biti čim bolj samooskrbni. Tudi podnebne razmere se neprestano spreminjajo. Narediti je potrebno petletni plan samooskrbe  tudi v izrednih razmerah. Pobude s posveta so na Ministrstvu preučili in podali obširen odgovor, ki je v celoti objavljen na spletni strani Ekoci na povezavi: http://ekoci.si/?p=2567

Ožja skupina razpravljavcev in strokovnjakov je preučila odgovore in podaja mnenje na poslan odgovor MKGP:

a)       Pripravljavce Pobud veseli, da je že kar nekaj predlogov, ki so jih zapisali v Pobude že vključenih v program  predvidenih načrtov MKGP  in razvoja podeželja 2014-2020. Veseli nas, da je že vključen pristop zmanjševanja administrativnih ovir ter da je sprejeta pobuda, da MKGP izdela enoten dokument, kjer bo zbrana celotna potrebna dokumentacija in zakonodaja, ki jo morajo upoštevati zainteresirani pridelovalci avtohtonih domačih in tradicionalnih vrst semen in ki bo v pomoč tudi uporabnikom. Pričakujemo, da bo dokument izdelan najkasneje do 31. 12. 2014, saj bo na tak način še pravočasno dostopen zainteresiranim pridelovalcem semen, da se še spomladi odločijo za pridelavo semen.

a)       Veseli nas, da je naknadno v Okrožnico vključeno priporočilo  izvajalcem Tradicionalnega slovenskega zajtrka, da naj vključijo v TSZ tudi ekološko živilo ali živilo brez GSO.

b)       Tudi letos bodo iz MKGP  podeljene vrečke z avtohtonimi semeni sodelujočim šolam in vrtcem. S tem bomo pripomogli k večji ozaveščenosti izvora hrane. Na vse institucije in posameznike apeliramo tudi Ekoci, da se pridružijo širitvi zavedanja o pomenu lokalno pridelane hrane in vzpodbudijo konkretne aktivnosti na področju semen, znanja in povezovanja za večji samooskrbo. Vsako dejanje šteje!

c)       Čimprej pričakujemo napovedan Akcijski program za vzpodbujanje socialnega podjetništva v kmetijstvu. Pričakujemo tudi večjo ozaveščanje in promocijo javnih del na področju kmetijstva širši javnosti, saj menimo, da je na tem področju ogromno delovnih mest. Upajmo, da se bo to zgodilo vsaj do 1. 1. 2015, da se lahko nova delovna mesta v kmetijstvu čim prej aktivirajo.

d)       Ne glede na podan odgovor o področju GSO pa pričakujemo konkretnejši pristop v zvezi z GSO. Predlagamo poostren nadzor nad GSO in prinešenimi semeni iz tujine ter večjo kontrolo in označevanje navedb o prisotnosti GSO krme v živilih živalskega izvora. Predlagamo širši in  poostren nadzor rastočih posevkov. Predvsem pri koruzi, ogrščici in soji je potrebno skrbeti za to, da posevke, ki izkažejo kontaminacijo z GSO še pred cvetenjem na naših poljih uničijo. To je praksa celo v deželah, ki sicer posevke GSO dovoljujejo.

 

e)       Po zagotovilu MKGP je slovenska zakonodaja sicer usklajena s EU predpisi menimo pa, da ne izkorišča vseh možnosti, ki jih EU za varovanje zdravja živali in ljudi daje. Potrošniku naša zakonodaja ne omogoča informacije ali gre pri kupljenem živilu živalskega izvora za živilo iz reje, ki uporablja GSO krmo ali ne, saj je naša certifikacija brez GSO neobvezna in jo lahko proizvajalec pridobi ali pa ne, oz jo navede na deklaraciji. Zato ozaveščen slovenski potrošnik velikokrat  kupuje hrano živalskega izvora iz tujine, ki je označena z zagotovilom »brez GSO« in mu daje večjo prehransko varnost. Predlagamo da bi v Sloveniji uredili zakonodajo po vzoru Nemčije: BREZ GENSKE TEHNIKE, ki je oznaka, ki jo je v Nemčiji uzakonilo Ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in zaščito potrošnikov. Uporablja jo doslej že več kot 100 podjetij. Oznaka se zelo hitro širi, najhitreje pri mleku, mesu in vseh mlečnih izdelkih, saj je medtem nevarnost vertikalne kontaminacije z gensko spremenjeno krmo, ki je v konvencionalnem kmetijstvu dovoljena, že prišla v zavest potrošnikov. Z blagovno znamko upravlja Zveza Živila brez genske tehnike in si je zadala nalogo, ki, da podpira vse mere za proizvodnjo živil brez genske tehnike in informira potrošnike o nevarnostih z gensko tehniko proizvedenih živil. Več informacij na: www.ohnegentechnik.org;

 

f)         Glede na potrebe trga, dejstva in navedene odgovore menimo, da bo potrebno dosedanje ukrepe za ekološko pridelavo hrane intenzivirati. Podajamo pobudo za intenzivno povečanje vzpodbud prav za ekološko kmetovanje in ekološko semenarstvo z večjo usmerjenostjo k tržni pridelavi slovenskih ekoloških živil, po katerih je izredno povpraševanje in je velika tržna priložnost za kmete in nova zelena delovna mesta. Predlagamo, da se uvede izobraževanje in spodbujanje uporabe ekološko pridelane hrane v javnih ustanovah, planiranje proizvodnje te hrane in dodatne vzpodbude za katere menimo, da bi bistveno pripomogle k ponudbi ekoloških živil na trgu. Prav tako menimo, da so še rezerve kako navdušiti pridelovalce različnih vrst sadja na ekološki način. S tem bi omogočali večjo samooskrbo z različnimi vrstami sadja. Pričakujemo konkretnejše ukrepe na teh področjih.

g)       Glede na podan odgovor glede semenarstva pa pričakujemo fleksibilnejši pristop, ne glede na napoved pričetka dogovarjanja o semenarstvu v januarju, saj smo na tak način izgubili celo sezono. Potreben bo uvesti drugačen pristop, saj je trenutno vse v zvezi s semenarstvom razdeljeno na različne institucije, ki obravnavajo te naloge kot dodatne projekte k svojemu že prepolnemu urniku in jih opravljajo v minimalnem obsegu oziroma samo toliko, kolikor so z dodatnimi razpisi posebej financirane. Smatramo, da je potrebno določiti inštitucijo, ki bo imela skrb za semenarstvo kot samostojen segment opravljanja dela. V okviru tega bo po eni strani vršila evidenco in kontrolo vseh dejavnosti povezanih s semenarstvom pri vseh deležnikih v Sloveniji, po drugi strani pa tudi povezovala te deležnike in z njihovim sodelovanjem oz. z dogovorom sistematsko razvijala razvojno strategijo semenarstva v Sloveniji v naslednjih desetletjih.

Od MKGP pričakujemo izhodišča za izboljšanje semenarstva v Sloveniji najkasneje do 15. 12. 2014, saj je vsak izgubljen dan izgubljena priložnost za slovenska semena.

h)       Potrebno bo izboljšati področja ozaveščanja o realnih podnebnih razmerah in ukrepih, ki bodo preprečile oz. omilile te posledice. Prav tako menimo, da bi z večjo fleksibilnostjo lahko sprejeli ustrezno zakonodajo, ki bi dovoljevala lokalno pridelano hrano nestandardnih oblik in teže v promet (manjše kumarice, obtolčene  proizvode od toče ipd.), kar je velikokrat posledica podnebnih sprememb. Le-te ne vplivajo pa na varnost hrane ampak le na vizualni izgled pridelkov.

  1. Priznanja sodelujočim v Štafeti semen 2014 bodo podeljena do 21. 11. 2014 na dan Tradicionalnega slovenskega zajtrka, za katerega si želimo, da v prihodnosti postane teden, mesec in kasneje leto slovenske hrane – gibanje za samooskrbo z lokalno pridelano hrano. Vsem sodelujočim v Štafeti semen se zahvaljujemo za sodelovanje saj s semeni rastlin, znanja  in povezovanja,ki ga odlikuje zavedanje, da je samooskrba s hrano odvisna od našega aktivnega pristopa.  S takšnimi dejanji soustvarjate prihodnost Slovenije. Hvala Vam. Vsako dejanje šteje.
  2. Priložnost za nove izzive samooskrbe –  naučimo otroke znanj za življenje, poskrbimo za lastno  samooskrbo v okviru lokalne skupnosti in širše v Sloveniji

a)       Predlagamo, da se že sedaj odločite za sodelovanje v Štafeti semen 2015. Uradni pričetek Štafete semen se prične sicer v naslednjem letu na prvi pomladni dan, vendar sodelujoči že lahko tudi v zimskem času delajo in pripravljajo gredice, čistijo semena, planirajo aktivnosti za naslednjo leto. V pomoč pri načrtovanju  samooskrbnega vrta je lahko aplikacija http://www.naredivrt.si/si/ . Zato je prav, da se  vodstva izobraževalnih programov in posamezniki že sedaj načrtujejo aktivnosti, ki bodo resnično pomembna za otroke in vse nas, da v prihodnosti ne bomo lačni. Sodelovanje v Štafeti semen ni zahtevno. Štafeta semen – aktivnosti somišljenikov gibanja za sajenje, izmenjavo in ohranjanje avtohtonih domačih in tradicionalnih vrst semen zelenjave, poljščin, zelišč in sadnih vrst Slovenije intenzivno potekajo po vsej Sloveniji. Sadijo in sejejo v šolah in vrtcih, semena izmenjujejo v okviru društev in organizacij ter posameznikov. Prizadevanja za samooskrbo so vse močnejša in čedalje več semen je v rokah ljudi in posajenih, kar je osnovni cilj Štafete semen. Sodelujoči v Štafeti semen 11 semen posejejo, 11 semen izmenjajo in 11 semen pošljejo v hrambo za v gensko banko na Kmetijski inštitut Slovenije. Podpora sodelujočim je v Bazi znanja strokovnih institucij in strokovnjakov iz nevladnih organizacij  ter izvedbenih delavnic in na dogodkih. Sodelujoči mentorji in organizatorji na Pozitivnih točkah Štafete semen dobijo Priznanje za sodelovanje v Štafeti semen. Ekoci o dogodkih sproti obvešča javnost preko spletne strani, Fb portala Štafeta semen in Sporočil za javnost. Kaj vse so že ljudje ustvarili v Štafeti semen si lahko ogledate tudi na spodnji povezavi ali pošljete vprašanja na naslov Štafeta semen: ekoci.si@gmail.com;  https://www.google.si/search?q=%C5%A1tafeta+semen&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=2YZWVMr9M5LLaMvDgNAL&ved=0CAYQ_AUoAQ

Glede podanih Pobud in prejetih odgovorov pričakujemo od MKGP ureditev zgoraj navedenih področij v podanih rokih ter pričakujemo povabilo na  sestanek najkasneje do 20. 12. 2014 za skupno nadaljnjo nadgradnjo podanih Pobud s ciljem, da vsi skupaj udejanjimo aktivnosti, ki bodo omogočale čim večjo samooskrbo s hrano,.

Zahvaljujemo se sodelujoči angažirani publiki  na Posvetu semen. sodelujočim gostom, pripravljavcem odgovorov na MKGP , somišljenikom in sodelujočim v Bazi znanja Štafete semen pri pripravi Pobud Vladi. Verjamemo, da s skupnim sodelovanjem zmoremo več. Vsako dobro dejanje šteje!

Ekipa   in sodelujoči b Bazi znanja Štafete semen

Oj – Osti Jarej –bodi mlad pomlajen bodi močan!”Slovenka – Slovenec« kjerkoli si; tu je tvoj temelj, osnova, od tu je tvoje seme – izvor, bistvo, tu je tvoje središče, od tu je tvoja energija, potenca, tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva ;« je sporočilo naših prednikov in prizadevamo si ga ohranjati naprej Več info na www.ekoci.si; www.lavita.si; in Štafeta semen: https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen?fref=ts in https://www.facebook.com/EkociSlovenija?fref=Spletna stran: www.ekoci.si ; Elektronski naslovi: ekoci.si@gmail.com; Štafeta semen https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen?fref=tsin https://www.facebook.com/EkociSlovenija?fref=ts

Odgovori MKGP na posamezne pobude EKOCI

 

1. SAMOOSKRBA IN OZAVEŠČANJE JAVNOSTI O ZDRAVI PREHRANI

Glede na to, da se samooskrba s hrano na nekaterih področjih podhranjena, glede na podnebne spremembe

in aktualna svetovna dogajanja dajemo naslednje pobude:

a) da se izvede na ravni države plan samooskrbe z akcijskimi cilji za redne in izredne razmere vsaj za pet let

vnaprej;

Odgovor:

Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si

hrano za jutri« (v nadaljevanju Resolucija) opredeljuje vizijo in cilje razvoja kmetijstva in živilstva ter širšega

razvoja podeželja v Sloveniji v naslednjem srednjeročnem obdobju do leta 2020. Vlada Republike Slovenije je

dne 12.6.2014 sprejela še Strategijo za izvajanje resolucije (v nadaljevanju Strategija), katere osnovni namen

je opredelitev ključnih ukrepov in dejavnosti, ki bodo omogočili uresničitev z resolucijo postavljenih ciljev,

zajema pa tudi tiste ukrepe, ki bodo prispevali k uresničevanju ciljev Sporočila Komisije – EVROPA 2020 –

Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (Evropska Komisija, Bruselj, 3. 3. 2010). Ti ukrepi se v

veliki meri nanašajo na Program razvoja podeželja RS 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020),

ki ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Potrebno je opozoriti, da je bil PRP 2014-2020, na katerega se bomo sklicevali v nadaljevanju tega

dokumenta, posredovan na usklajevanje na Evropsko komisijo, zato se vsebina posameznih ukrepov še lahko

spremeni, glede na zahteve Evropske komisije.

Povezava:

http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/strategija_razvoj_slo_kmetijstva

_2020.pdf

V Resoluciji sta med strateškimi cilji razvoja slovenskega kmetijstva in proizvodnje hrane opredeljena tudi

zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane ter

povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva.

Strategija opredeljuje več prednostnih programskih usmeritev kmetijstva, ki med drugim vključujejo: povečanje

prehranske samooskrbe pri pridelkih, kjer je ta nizka, oziroma ohranjanje, kjer je ta ustrezna.

Akcijski cilji Ministrstva, ki so ključni za povečanje samooskrbe s hrano in jih bo Ministrstvo upoštevalo pri

pripravi ukrepov v naslednjem programskem obdobju do leta 2020 (v okviru PRP 2014–2020, uredbe o

neposrednih plačilih v kmetijstvu, tržno cenovnih ukrepov, nacionalnih področnih strategij ali načrtov in na

podlagi pravil dodelitve državnih pomoči) so naslednji: zagotoviti 350.000 ha trajno varovanih kmetijskih

zemljišč, povečati oziroma ohraniti obseg proizvodnje z izgradnjo novih namakalnih sistemov na 5.000 ha

kmetijskih površin, povečati samooskrbo z zelenjavo na 50 %, samooskrbo s prašičjim mesom na 70 %,

povečati odkup krušne pšenice, namenjene za prehrano, na 130.000 t in povečati ekološko pridelavo, ki jo bo

izvajalo 5.000 kmetij na 55.000 ha. Glede samooskrbe je cilj seveda tudi ohraniti visok delež v sektorjih, kjer

je ta že visok.

Najaktualnejši ukrepi kmetijske politike bodo podrobneje opredeljeni v odgovorih na vaša vprašanja v

nadaljevanju.

b) da se dodeli dodatna stimulacija kmetom, ki bodo pridelovali hrano iz avtohtonih, domačih in tradicionalnih

vrst semen na ekološki način oz. ukinejo subvencije za kmete, ki pridelujejo okolju, ljudem in živalim škodljivo

hrano;

Odgovor:

V okviru PRP 2014-2020 bo še naprej podprta uporaba avtohtonih in tradicionalnih sort, ki pride do izraza

zlasti v povezavi z ukrepom Ekološko kmetijstvo.

Strateški in razvojni cilji ukrepa Ekološko kmetijstvo so povečanje tržne ekološke pridelave in predelave ter

ekološke pridelave semenskega materiala, povečanje konkurenčnosti s poudarkom na povečanju

produktivnosti, učinkoviti in trajnostni rabi virov, povečanje tržnega deleža s slovenskimi ekološkimi proizvodi,

spodbujanje tržnega povezovanja proizvajalcev in njihova vključitev v tržne sisteme in vzpostavitev

kakovostnega sistema svetovanja in prenosa znanja v ekološkem kmetijstvu.

Ker v Sloveniji ni zadostnih količin ekološkega semenskega material poljščin, krmnih rastlin in zelenjadnic pa

bomo v novem programskem obdobju v okviru PRP 2014-2020 namenili podpore tudi za pridelavo

ekološkega semenskega materiala kmetijskih rastlin.

Pridelava hrane iz avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin je sicer bila in bo tudi naprej podprta v

okviru ukrepa Kmetijsko okoljsko podnebna plačila (KOPOP). Namen tega ukrepa je vzpostaviti ravnotežje

med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja ter spodbuditi kmetijska gospodarstva, da bi s

kmetijskimi zemljišči gospodarila na način, ki zmanjšuje vplive kmetovanja na okolje, prispeva k blaženju in

prilagajanju podnebnim spremembam ter zagotavlja izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih

javnih dobrin.

Ministrstvo in Uprava si skupaj s strokovnimi inštitucijami prizadevata, da bi seznam avtohtonih in

tradicionalnih sort, za katere bo mogoče uveljavljati ukrep KOPOP v okviru PRP 2014-2020, čim bolj razširili

(predvsem pri poljščinah in zelenjadnicah). Pri tem je treba poudariti, da so bile kot rezultat prizadevanja

Uprave v zadnjih 4 letih na seznam avtohtonih in tradicionalnih sort sadnih rastlin uvrščene praktično vse

stare sadne sorte, ki so se še ohranile pri nas.

Povezava na Sortno listo poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2014:

http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/OBJAVE_ZA_JAVNOST/Objave_SEME/Sortna

_lista/SL_2014_splet.pdf

Uprava sodeluje tudi pri oblikovanju in informiranju deležnikov o izvajanju navedenih kmetijskih ukrepov,

kadar so ti vezani na zahteve glede registracije sort in zahteve za trženje semenskega materiala kmetijskih

rastlin.

Ministrstvo in Uprava morata pri tej vaši pobudi še poudariti, da morajo vsi pridelki oziroma vsa hrana na trgu

ustrezati standardom kakovosti in varnosti živil, kot je to opredeljeno v zakonodaji in čemur morata slediti tako

izvajanje zakonodaje kot nadzor.

c) da se vzpodbudijo aktivnosti na področju samooskrbe s sadjem za pridelavo različnih vrst sadja–lupinarji,

koščičarji in jagodičevja, kjer samooskrba ni zadostna,

Odgovor:

Slovenija je samooskrbna le pri pridelavi jabolk, medtem ko ostalih vrst sadja ne pridelamo dovolj. Sedanje

dejavnosti za povečanje samooskrbe so že vključene v strokovne naloge v rastlinski proizvodnji, kjer je

Ministrstvo, zaradi velikega interesa in povečanja pridelovalnih površin predvsem jagodičja in lupinarjev, pa

tudi koščičarjev, namenilo večji poudarek prav aplikativnim poizkusom za to skupino sadnih vrst. Na

Ministrstvu potekajo tudi splošne promocijske dejavnosti za večjo prepoznavnost slovenskega sadja, poleg

tega pa so sadjarji organizirani v Sekciji za sadjarstvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, kjer enako

namenjajo veliko pozornosti ozaveščanju potrošnikov o pomenu sadja v prehrani.

Z vsemi naštetimi dejavnostmi in splošno promocijo bo Ministrstvo nadaljevalo tudi v prihodnje. Na povečanje

samooskrbe s sadjem pa upamo, da bodo pripomogli tudi različni ukrepi za podpore v okviru PRP in sheme

neposrednih plačil.

d) potrebno je povečati aktivnosti za povečanje pridelave žitaric,

Odgovor:

V okviru pogajanj o reformi Skupne kmetijske politike, posebej o reformi neposrednih plačil, je Ministrstvo s

socialnimi partnerji doseglo dogovor, da se del sredstev, namenjenih proizvodno vezanim plačilom, nameni

2

strnim žitom. Menimo, da bodo ta sredstva vplivala na povečanje proizvodnje žit, vključno s pridelavo semena

V omenjeni Strategiji za izvajanje Resolucije, so na področju poljedelstva opredeljeni naslednji strateški in

razvojni cilji: povečanje pridelave poljščin; povečanje konkurenčnosti pridelave poljščin s poudarkom na

povečanju produktivnosti ter učinkoviti in trajnostni rabi virov; vzpostavitev poštenih odnosov med deležniki v

verigi od pridelovalca do prodajalca in izboljšanje dohodkovnega položaja poljedelcev. Ukrepi za dosego teh

ciljev pa so raznovrstni in se bodo, poleg sheme neposrednih plačil, izvajali preko mehanizma ukrepov, ki jih

nudi PRP 2014-2020 (posodabljanje tehnologij, prenos znanja, sodelovanje…).

Ključna je tudi krepitev delovanja žitne verige, v okviru katere se pridelovalci, njihova stanovska združenja,

odkupovalci in predelovalna industrija dogovarjajo o parametrih kakovosti, odkupnih cenah in možnosti

povečanja samooskrbe s krušnimi žiti.

e) da se pripravi ustrezna zakonodaja, ki bo omogočala na prodajne police in javne zavode uvrstiti slovenska

sonaravno pridelana živila-jabolka visokodebelnih sort jabolk – nekalibrirana jabolka ipd..

Odgovor:

Na Ministrstvu se strinjamo in razumemo vaše stališče, da so predpisi, v tem primeru na nekaterih parametrih

kakovosti, precej togi. Zato se bomo ob prihodnjih spremembah EU zakonodaje na področju kakovosti

svežega sadja in zelenjave zavzemali za večjo fleksibilnosti zakonodaje, zlasti glede določenih lastnosti

kakovosti sonaravno oziroma ekološko pridelanih jabolk, ki pa ne smejo vplivati na varnost takšnih pridelkov

(npr. nekalibrirana jabolka).

Trenutno se jabolka za svežo uporabo v vseh fazah trženja lahko prodajajo le v skladu z EU zakonodajo na

področju kakovosti svežega sadja in zelenjave, ki je za države članice neposredno zavezujoča. Po tej

zakonodaji tudi za jabolka iz visokodebelnih sadovnjakov veljajo enaka pravila in pogoji za trženje glede

zahtev kakovosti, razvrščanja v razrede in označevanja.

V okviru ukrepov KOPOP in Ekološko kmetovanje v PRP 2014-2020 je sicer predvidena podpora za

ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov. Ta podpora bo prispevala k oživljanju in vzdrževanju teh

sadovnjakov, ki so poleg ohranjanja biotske raznovrstnosti, tudi dragocen vir sadja, ki ga je mogoče predelati

v različne proizvode.

f) da Vlada s konkretnimi aktivnostmi v procesu izobraževanj vzpodbudi odnos do zdrave, predvsem ekološko

pridelane hrane s spodbujanjem izobraževanj o zdravi prehrani po šolah (delavnice, šolski vrtovi), društvih,

delavskih univerzah, dodatna izobraževanja za kuharice in organizatorje prehrane v javnih ustanovah ter

organizira aktivnosti ozaveščanja semenarstva slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort , vzpodbujajo se

naj dodatna izobraževanja za kmetijske svetovalce ter za kmete, tečaji za pridelavo in uporabo zelenjave in

semenarstvo,

Odgovor:

Eden izmed strateških ciljev razvoja kmetijstva in živilstva je zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno

pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane. Ta cilj Vlada Republike Slovenije uresničuje z

izvajanjem kmetijske in prehranske politike, katerih skupni imenovalec je LOKALNA TRAJNOSTNA OSKRBA,

ki je za slovensko kmetijstvo in živilstvo velik potencial. Z večanjem konkurenčnosti kmetijstva in

zmanjševanjem sproščanja toplogrednih plinov zaradi transporta vpliva na trajnostni razvoj kmetijstva. Vpliva

tudi na zagotavljanje trajnostne rabe površin namenjenih pridelavi hrane, ohranjanje delovnih mest ter z

dvigom stopnje samooskrbe izboljšuje prehransko varnost prebivalstva. Pomemben vidik za doseganje vsega

naštetega je uveljavitev načela kratkih dobavnih verig v sistemu javnega naročanja.

Zato je bilo v zadnjem obdobju veliko dejavnosti Ministrstva usmerjenih v promocijo in delovanje kratkih

dobavnih verig z regionalnimi konferencami, izvajanjem sheme šolskega sadja in zelenjave, sheme šolskega

mleka idr. V okviru novih ukrepov PRP 2014-2020 so predvidene tudi podpore za usposabljanja pridelovalcev

za različna področja, vključno z ekološkim kmetijstvom in ekološkim semenarstvom.

3

Za uveljavljanje kratkih dobavnih verig in drugih podpornih dejavnosti je izjemnega pomena dobro

medresorsko sodelovanje med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za

izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvom za zdravje ter vrsto drugimi ministrstvi, Kmetijsko gozdarsko

zbornico Slovenije ter ostalimi ustanovami.

Ministrstvo je v zadnjih dveh letih, skupaj z različnimi partnerji, organiziralo 12 regijskih konferenc o uveljavitvi

načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja hrane in živil v javnih zavodih. Glavni namen teh dogodkov

je bilo spodbujanje k čim večji oskrbi vseh javnih zavodov, vključno z vrtci in šolami, s hrano in živili z

lokalnega okolja. Na konference so bili vabljeni tako naročniki (javni zavodi), kot ponudniki (pridelovalci in

predelovalci) lokalne hrane in živil. Posebej smo izpostavljali prednosti in pomen hrane iz bližine, vključno s

hrano in živili, ki so bila pridelana na ekološki način. S predstavitvami so se na konferencah vedno vključevala

tudi različna regionalna združenja ekoloških kmetov in na vseh konferencah je bila prav posebej obravnavana

oskrba javnih zavodov z ekološko hrano v povezavi z Uredbo o zelenem javnem naročanju.

Ministrstvo na konferencah spodbuja javne zavode k doseganju oziroma preseganju zahtevanih 10 %

ekološke hrane v okviru posameznega javnega naročila in poudarja, da slovenske ekološke hrane le ni tako

malo kot to dosledno, kot težavo pri naročanju, poudarjajo javni zavodi. Pri uveljavljanju Uredbe o zelenem

javnem naročanju se soočamo tudi s problematiko tolmačenja zahtevanega deleža hrane in živil, ki so bila

pridelana na ekološki način, javni zavodi pa opozarjajo tudi na višje cene ekološke hrane. Kljub temu, da se

že dolgo ni spremenila najvišja cena malice v osnovni šoli v vrednosti 0,80 EUR, ki je določena na podlagi

Zakona o šolski prehrani, ravnatelji poročajo o vedno večjem številu staršev, ki malice ne plačujejo redno ali

pa je sploh ne plačajo oziroma ne morejo plačati.

Na Ministrstvu ugotavljamo, da nas na področju ustreznih količin ekološke hrane in odzivnosti tako

pridelovalcev kot naročnikov, torej javnih zavodov, čaka še veliko skupnega dela. Bolj odzivno ponudbo bi

velikokrat dosegli že z boljšim povezovanjem pridelovalcev kot smo ga vajeni sedaj, kar bomo s predvidenimi

ukrepi spodbujali tudi v okviru PRP 2014-2020. Za nadaljnje povečevanje deleža ekološke hrane v javnih

zavodih pa je pomembno tudi povezovanje vseh deležnikov, vključno z nevladnimi organizacijami, ki delujejo

na tem področju. Skupaj moramo poskušati ustvarjati razmere, ki bodo omogočale večje količine slovenskih

ekoloških živil, ter boljše pogoje in cene, ki bodo našim naročnikom oziroma javnim zavodom tudi dostopne.

Cilj je, da v sistemu naročanja v javnih zavodih dosežemo najmanj 40 % oskrbo z domačimi pridelki in

proizvodi.

V teh dneh bodo vsi ravnatelji vrtcev in osnovnih vnovič prejeli pisno pobudo Ministrstva za čim širše

uveljavljanje načela kratkih dobavnih verig in informacijo o možnostih izvajanja, pri čemer smo letos posebej

izpostavili ponudbo jabolk. Uveljavljanje kratkih verig ima poleg gospodarskega in zdravstvenega pomena,

tudi zelo pomemben vzgojni vidik – že v najzgodnejšem obdobju približati pomen doma pridelane hrane.

Dejstvo je, da naročanje hrane v bližnji okolici zahteva dodaten trud javnih zavodov, vendar pa primeri dobre

prakse v okviru sheme šolskega sadja kažejo, da je že kar 42 % sadja je nabavljenega lokalno, in da je na

tem področju v Sloveniji že opazen pomemben napredek.

Ministrstvo izvaja t.i. Shemo šolskega sadja in zelenjave. Gre za ukrep Skupne kmetijske politike EU v

sektorju sadja in zelenjave, ki je 83% financiran s strani EU in 17% s strani Slovenije in pomeni brezplačno

razdeljevanje sadja in zelenjave otrokom v šoli (vključenih je skoraj 90% učencev osnovnih šol). Namen tega

ukrepa je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava

prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih, saj povečujeta tveganje za nastanek številnih bolezni

sodobnega časa. Evropska unija je zato državam članicam namenila določeno finančno pomoč za brezplačno

razdeljevanje sadja in zelenjave učencem, pri čemer poudarja tudi pomembnost vključevanja promocijskih

dejavnosti oziroma t.i. obveznih spremljevalnih ukrepov. Učitelji slovenskih osnovnih šol se tako že šesto leto

udeležujejo regijskih posvetov s predavanji na temo pomena sadja in zelenjave v prehrani ljudi ter pomena

sezonskega, lokalnega oz. ekološko pridelanega sadja in zelenjave. Učitelji pridobljeno znanje prenašajo v

izobraževalne procese osnovnošolcev. S šolskim letom 2014-2015 bodo v okviru sheme šolskega sadja in

zelenjave sistemsko organizirana še dva spremljevalna ukrepa. Prvi v okviru dejavnosti 23. centrov šolskih in

obšolskih dejavnosti (CŠOD), kjer bodo organizirani obiski kmetije oz. kmeta na CŠOD, izobraževanja ob

posebni sadno-zelenjavni malici in dve praktični delavnici: priprava hrane iz sadja in zelenjave ter degustacija

sadja in zelenjave. Drugi ukrep pa bo izveden v okviru pilotske projektne naloge Šolski vrtovi: vzpostavitev in

vzdrževanje šolskega vrta kot učnega orodja v vzgojno-izobraževalnem procesu v osnovnih šolah.

4

Shema šolskega mleka je ukrep Skupne kmetijske politike EU, s katerim se sofinancira mleko ali ustrezen

mlečni proizvod v okviru obrokov v šolski prehrani. Namen sheme šolskega mleka ni le zmanjšanje cene

šolske malice s pomočjo evropskih sredstev, temveč tudi približati učencem uživanje mleka in kakovostnih

mlečnih izdelkov ter sočasno preko vzgojno izobraževalnih dejavnosti približati otrokom pomen mleka in

mlečnih proizvodov za zdravje. EU sofinancira mleko in mlečne izdelke v višini štirih centov za največ 0,25 l

mleka na dan. Upravičenci do teh sredstev so otroci oziroma starši, ki se jim podpora upošteva pri plačilu

šolske prehrane za otroka. Do sredstev so upravičeni otroci v vrtcih in osnovnih šolah ter dijaki. V shemi

šolskega mleka imajo ključno vlogo izobraževalne ustanove, ki morajo izpeljati administrativne postopke za

koriščenje sredstev, kar pomeni dodatne kadrovske obremenitve. Tudi zato v preteklosti ta shema v Sloveniji

ni zaživela. Pričakujemo pa oživitev sheme šolskega mleka v prihodnje, kajti postopki izvajanja se bodo

približali oziroma poenotili v skupni shemi s shemo šolskega sadja.

V okviru PRP 2014–2020, ukrepa Prenos znanja, bodo možne podpore za izvajanje usposabljanj

pridelovalcev o avtohtonih in tradicionalnih sortah, pridelavi zelenjave in semenarstvu, zlasti v povezavi z

usposabljanji za potrebe izvajanja ukrepov Ekološko kmetijstvo in KOPOP. Ciljna skupina za pridobitev znanj

so fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko ali živilsko-predelovalno dejavnostjo (nosilci kmetijskih

gospodarstev, namestniki nosilcev kmetijskih gospodarstev, člani kmetije) in so vpisani v register kmetijskih

gospodarstev in zaposleni v podjetjih, ki so registrirana za kmetijsko, gozdarsko ali živilsko-predelovalno

dejavnost. Tudi v okviru podukrepa Pomoč pri uporabi storitev svetovanja, je pri podporah za individualno

svetovanje na kmetiji načrtovano svetovanje za kmetijska gospodarstva, ki se vključujejo v ukrepa KOPOP

in/ali Ekološko kmetijstvo. Individualno svetovanje se bo izvajalo na kmetijskem gospodarstvu enkrat v

obdobju treh let (KOPOP) oz. enkrat v času izvajanja ukrepa (Ekološko kmetijstvo) od vstopa v omenjena

ukrepa. Prilagojeno bo konkretnim potrebam kmetijskega gospodarstva ter tako omogočilo tudi podajanje

vsebin s področja semenarstva na kmetijah.

g) da Ministrstvo za kmetijstvo spodbudi marketinško akcijo o zavedanju pomena zdrave in varne hrane, kaj

pomeni hrana brez GSO in o pomenu semen ter ozavešča ljudi o realnem stanju (globalizacija, ruski

embargo, podnebne spremembe, naravne in umetno povzročene podnebne spremembe, skratka vse

spremembe, ki kakorkoli vplivajo na kmetijsko proizvodnjo in varno hrano ter osnovne dobrine.) ;

Odgovor:

Ministrstvo že tretje leto zapored izvaja odmevne kampanje generične promocije na podlagi Zakona o

promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (Uradni list RS, št. 26/11 in 57/12, v nadaljevanju Zakon o

promociji). Cilj kampanje je povečanje zavedanja potrošnikov o pomenu uživanja lokalne hrane. V letu 2013 je

bila promocijska kampanja usmerjena v izpostavljanje prednosti svežine pri lokalno pridelanih proizvodih. V

kampanji za sezono 2014/2015, ki bo potekala od konca oktobra do decembra 2014, drugi del pa v

pomladanskem času 2015, bodo sporočila usmerjena na tri področja: poudarjanje kakovostnih parametrov

lokalno pridelane hrane, odličen sistem nadzora hrane, ki je eden najboljših v Evropi ter pestro in ohranjeno

slovensko okolje, ki omogoča naravi in ljudem prijaznejšo pridelavo hrane.

Avgusta letos je Ruska federacija sprejela odlok o omejitvi uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov, surovin in

hrane z držav EU. Ta embargo bo imel učinek tudi na slovensko kmetijstvo, saj gre za izpad 1/3 slovenskega

izvoza kmetijskih in prehranskih proizvodov v Rusijo. Ministrstvo se je nemudoma odzvalo z izvajanjem t.i.

»krizne kampanje«, ki je nadgradnja kampanje z leta 2013 z naslednjimi ključnimi sporočili:

– Področje pridelave in predelave hrane v Sloveniji zaposluje preko 90 tisoč ljudi; ohranimo ta delovna

mesta. Bodimo pozorni na lokalno poreklo.

– V Sloveniji pojemo 35% manj sadja in zelenjave, kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.

Pojejmo jabolko več. Bodimo pozorni na lokalno poreklo.

– V Slovenijo letno uvozimo za 1,9 milijarde evrov hrane. Bodimo pozorni na lokalno poreklo.

Poleg generične promocije Ministrstvo izvaja vrsto dejavnosti, ki prav tako pripomorejo k večanju zavedanja

potrošnikov o lokalni pridelavi (tradicionalni slovenski zajtrk, dan slovenske hrane, promocijske aktivnosti na

sejmu AGRA), podpira projekte širšega družbenega pomena, ki imajo za cilj povečanje zaupanja potrošnikov

v lokalno hrano.

Omenili bi tudi javni razpis za sofinanciranje projektov promocije lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov, ki

potekajo v obdobju od 1. decembra 2014 do 25. novembra 2015. Razpis spada v sklop nacionalnega projekta

promocije hrane iz bližine in je dolgoročni projekt nacionalnega interesa, ki se izvaja z namenom povečevanja

nakupov/potrošnje slovenske hrane na eni strani ter ozaveščanja in dvigovanja zavesti o širši družbeni

dobrobiti kot posledici uživanja lokalne hrane ter o kakovosti hrane slovenske pridelave in predelave. S tem

5

želimo vplivati na razvoj slovenskega podeželja, nacionalno ekonomijo, socialni vidik uživanja hrane, zdravje

prebivalstva, varovanje okolja, konkurenčnost domačega gospodarstva.

Ministrstvo je za namen učinkovitega izvajanja Zakona o promociji letos uvedlo novo shemo kakovosti t.i.

»Izbrano kakovost«, ki je določena v Zakonu o kmetijstvu. S to novo shemo želimo doseči, da se na enoten

način označijo proizvodi, ki so pridelani in predelani v Sloveniji in imajo določene nadstandardne lastnosti

(npr. kakovost, način pridelave, reje in podobno). Izdelan je bil uradni znak »Izbrana kakovost«. Prve

proizvode, ki bodo označeni s tem znakom pričakujemo na trgovskih policah v drugi polovici leta 2015. V tej

zvezi bo Ministrstvo izvajalo tudi promocijo v skladu z Zakonom o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov.

Zavedamo se, da je velika večina slovenske javnosti do uporabe gensko spremenjenih organizmov in

setve gensko spremenjenih rastlin zelo odklonilna. Tudi Ministrstvo, zlasti na področju pridelave gensko

spremenjenih rastlin, vodi izrazito konservativno politiko v okviru zavezujoče EU zakonodaje, pri čemer je že

doslej vlagalo velike napore za možnosti prepovedi ali omejitev GSO tudi na ravni EU.

Na področju podnebnih sprememb pa so trenutni ukrepi, ki jih izvaja in tudi za naprej načrtuje Ministrstvo

naslednji:

– Spremljanje stanja glede neugodnih vremenskih razmer (ARSO, objavlja na svoji spletni strani

http://www.arso.gov.si/).

– Spremljanje stanja in svetovanje na terenu Kmetijske svetovalne službe (na voljo na spletni strani

KGZS: http://www.kgzs.si/).

– Izdaja tehnoloških priporočil (Tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave

na sušo, Tehnološki ukrepi pri pridelavi koruze za zmanjšanje vpliva suše ter karta ogroženosti

kmetijskih zemljišč za sušo).

– Ukrepi v okviru PRP (naložbe, prenos znanja, svetovanje, KOPOP).

– Naložbe v namakanje, protitočne mreže.

– Zavarovanje kmetijske proizvodnje.

h) da se vzpostavi spodbujevalni in izobraževalni proces z vključitvijo brezposelnih ljudi, socialnega dela in

prostovoljnega dela na področju kmetijstva,

Odgovor:

Priložnost za vključitev brezposelnih ljudi, socialnega in prostovoljnega dela na področju kmetijstva,

Ministrstvo spodbuja s socialnim podjetništvom, ki je posredno vključeno v ukrepe PRP 2014-2020.

Vzpostavljajo se pogoji za razvoj socialnega podjetništva na podeželju na vseh relevantnih področjih, zlasti pa

na področju ekološke pridelave in predelave, vzdrževanja kulturne krajine in varovanja okolja ter izboljševanja

ponudbe socialnega varstva na podeželju. V zadnjem obdobju se je izboljšala prepoznavnost socialnega

podjetništva na račun javnih predstavitev dobrih praks in poudarjanja širšega pomena socialnega

podjetništva. Predvideva se sprejem Akcijskega programa za spodbujanje socialnega podjetništva na

podeželju, ki bi opredelil financiranje zlasti prek sredstev PRP 2014-2020.

Ena od možnosti, ki že obstaja, je tudi delo preko javnih del v kmetijstvu, ki se v letu 2014 izvajajo skladno s

spremembami Zakona o urejanju trga dela (ZUTD – B). Te določajo, da so javna dela namenjena aktiviranju

brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. V kmetijskih

programih javnih del se lahko izvaja tista opravila, ki pomenijo dopolnjevanje in podporo izvajalcu javnih del

pri izvajanju njegovih osnovnih dejavnosti. S programi javnih del se neposredno izboljšuje kakovost in dostop

do storitev izvajalca, ki so namenjene večjemu krogu uporabnikov ter prispevajo k splošni koristi širše

skupnosti.

i) da se vzpodbudi postavitev manjših rastlinjakov- tudi na področju samooskrbnega gospodinjstva,

Odgovor:

Eden izmed vidikov zagotavljanja prehranske varnosti in samooskrbe s hrano na nacionalni ravni je tudi

spodbujanje samooskrbe gospodinjstev. Številne lokalne skupnosti, ki se zavedajo bremena kroničnih

nenalezljivih bolezni in pomena zdrave in uravnotežene prehrane, že danes spodbujajo lokalno trajnostno

6

oskrbo, ki je eden izmed stebrov prehranske politike (npr. preko skupnostnih vrtov, spodbujanjem lokalne in

trajnostne oskrbe v javnih zavodih katerih ustanoviteljice so ipd…).

Ministrstvo spodbuja samooskrbo gospodinjstev predvsem s krepitvijo zavedanja o pomenu lokalno pridelane

hrane preko promocije lokalne hrane in uveljavljanja načela kratkih verig. Konkretni ukrepi za povečanje

samooskrbe v posameznih sektorjih ali področjih so zapisani v izvedbenih strateških dokumentih za izvajanje

resolucije ter bodo izvajani z mehanizmi, ki so na voljo (predvsem PRP 2014-2020, shema neposrednih

plačil). Glavni ukrepi so proizvodno vezana podpora za zelenjavo v shemi neposrednih plačilih, proizvodno

vezana plačila za strna žita (pomembno za prašičerejce), podpore naložbam za krepitev konkurenčnosti,

pridelave, predelave in trženja, prenos znanja, vzpostavitev skupin oz. organizacij proizvajalcev, sheme

kakovosti, ukrep sodelovanje, ukrep ekološkega kmetovanja (za katerega je pomembna tudi vključitev

ekološke hrane v sistemu zelenega javnega naročanja, kratke verige).

j) glede na podatek, da je bilo oktobra 2013 kmetijsko, pokojninsko invalidsko in zdravstveno zavarovanih le

dobrih 6100 kmetov od skupaj 60.000 prejemnikov neposrednih plačil, podajamo pobudo za intenzivno

povečanje vzpodbud prav za ekološko kmetovanje in ekološko semenarstvo ter usmerjenost k tržni pridelavi

slovenskih ekoloških živil, po katerih je izredno povpraševanje in je velika tržna priložnost za kmete in nova

zelena delovna mesta,

Odgovor:

V letu 2013 je bilo v ekološko kontrolo vključenih 3.049 kmetijskih gospodarstev (kar predstavlja 4,1% vseh

kmetij v Sloveniji) z 38.664,49 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (8,4% od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v

letu 2013). Od teh je 2.232 kmetij že zaključilo obdobje preusmeritve (pridobilo EKO certifikat), ki traja najmanj

24 mesecev od prve prijave v kontrolo. Število pridelovalcev se vsako leto povečuje. V letu 1999 je za plačilo

za podukrep Ekološko kmetovanje v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013 zaprosilo 41

pridelovalcev, v letu 2013 pa že 2.892.

Ministrstvo se zaveda, da dinamika rasti ekološke pridelave vendarle ni zadovoljiva, in dosedanja porast

ekološke pridelave, zlasti tržno usmerjene, ne omogoča doseganja ciljev Akcijskega načrta razvoja ekološkega

kmetijstva do leta 2015 in močno zaostaja za dinamiko rasti povpraševanja po ekološki hrani. Tudi struktura

ekološke pridelave ne ustreza povpraševanju, saj je to največje pri svežih vrtninah, sadju in nemesnih

predelanih živilih (mlevski in mlečni izdelki), medtem ko v pridelavi prevladuje živinoreja oziroma travinje. Zato

se še vedno kaže nujna potreba po ukrepih za povečanje količin ekoloških pridelkov in organiziranem

nastopanju na tržišču, potrebni pa so tudi drugi ukrepi za celovit razvoj sektorja ekološkega kmetijstva.

Glede na PRP 2007-2013, ko so se podpore za ekološko kmetovanje dodeljevale v okviru ukrepa Kmetijsko

okoljskih plačil s finančnim okvirjem 40 mio EU, se bo ukrep Ekološko kmetovanje v okviru novega PRP 2014-

2020 prvič izvajal kot samostojen ukrep, katerega finančni okvir se bo povečal in sicer na 55,2 mio EUR. V

ukrep sta po novem vključena tudi ekološko čebelarjenje ter ekološka pridelava semenskega materiala

kmetijskih rastlin (vrtnine, poljščine in krmne rastline).

V okviru tega ukrepa se podpira izvajanje ekološkega kmetovanja kakor tudi preusmerjanje v ekološko

kmetovanje, saj te naravi prijazne kmetijske prakse pomembno prispevajo k zagotavljanju javnih dobrin,

predvsem k ohranjanju oziroma izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti

tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

Upravičenci do plačil za ukrep ekološko kmetovanje so kmetijska gospodarstva, ki se v izvajanje tega ukrepa

vključijo prostovoljno in izpolnjujejo predpisane pogoje in zahteve. Podpora v okviru tega ukrepa se dodeli na

ha kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma na panj v primeru čebelarjenja.

Ekološki kmetje bodo lahko pridobili tudi podporo za ukrep KOPOP, če se zahteve za izvajanje ne bodo

prekrivale. Možne so tudi kombinacije z drugimi ukrepi:

− plačila območjem z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami (OMD)

− dobrobit živali

− sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila (dodatne točke)

− skupine in organizacije proizvajalcev (dodatne točke)

− naložbe v osnovna sredstva

− razvoj kmetij in podjetij

7

V okviru PRP 2014-2020 je torej Ministrstvo opredelilo celoviti pristop k ekološkemu kmetovanju in sicer

preko prepletanja plačil, vezanih na površino ali živali in nepovratnih podpor za izvedbo investicij

(prestrukturiranje v ekološko pridelavo, ekološka predelava) ter drugih dejavnosti, kot so povezovanje v kratke

dobavne verige, logistične platforme in promocija.

Bistveno bodo povečane tudi dejavnosti prenosa znanja in inovacij, saj je ravno ekološko kmetijstvo tisto, pri

katerem nastajajo številne EKO inovacije in prenos le-teh v prakso želimo prav posebej spodbuditi. Vsi ukrepi,

ki se bodo izvajali v okviru novega PRP 2014-2020 pa stremijo tudi k ustanavljanju novih delovnih mest.

Vsebino PRP in ostale informacije najdete na spletni strani www.program-podezelja.si.

k) da se v samooskrbo vključi tudi samooskrba z zdravimi osnovnimi dobrinami – zelo je povečano

zdravstveno tveganje ljudi, prisotne so alergije, trajne neozdravljive bolezni alergije ipd.

V večini smo za osnovne dobrine na področju tekstila, obutve ipd, odvisni od uvoza, zato je potrebno

zagotoviti osnovne surovine za izdelavo v Sloveniji in vzpostaviti proces proizvodnje tudi teh dobrin v

Sloveniji, kar bo pomenilo več delovnih mest in zagotavljanje samooskrbe tudi na področju teh osnovnih

dobrin.

Odgovor:

Pri odgovoru na to pobudo moramo poudariti, da se dejavnosti Ministrstva in Uprave, kot so zakonodaja in

nadzor na področju varnosti živil ter ukrepi za povečevanje samooskrbe in promocija hrane z bližine

povezujejo z dejavnostmi, ki so v pristojnosti Ministrstva za zdravje, kot so promocija zdravih

prehranjevalnih navad, preventivne zdravstvene dejavnosti idr.

Poraba osnovnih kmetijsko-živilskih proizvodov med leti nekoliko niha. Trend rasti porabe na prebivalca je

opazen pri zelenjavi, perutninskem mesu, mesu drobnice ter mlečnih izdelkih, pri govejem mesu in vinu pa se

je poraba v primerjavi z obdobjem pred vstopom v EU nekoliko zmanjšala. Vzorci porabe v glavnem sledijo

vzorcem, značilnim za evropske države. V Sloveniji smo po podatkih KIS (Zeleno poročilo 2013), leta 2013

porabili na prebivalca povprečno 85 kg žit (od tega 70 kg pšenice), 98 kg zelenjave, 84 kg mesa (od tega

največ, 36 kg prašičjega mesa, perutninskega 26 kg ter slabih 19 kg govejega mesa) in 59 kg krompirja. V

enem letu je vsak prebivalec porabil povprečno še 40,5 kg sladkorja, dobrih 10 kg jajc, 6 kg riža, 1,4 kg medu

ter popil skoraj 38 litrov vina.

V okviru pogajanj o reformi Skupne kmetijske politike je bilo doseženo, da se po novem del sredstev,

namenjenih proizvodno vezanim plačilom, nameni tudi pridelavi zelenjave in le v hribovsko-gorskih območjih

prireji mleka. Obe skupini živil se smatrata kot del uravnotežene prehrane, seveda ob upoštevanju

zakonodaje na področju uporabe fitofarmacevtskih sredstev, veterinarskih zdravil in dobrobiti živali v procesu

pridelave.

Glede na to, da so neposredna plačila načeloma nevezana na pridelek (razen dela, ki je namenjen proizvodni

vezavi), se lahko kmetovalci samostojno odločajo glede pridelave na svojih površinah. To pomeni, da lahko

pridelujejo tudi rastline za vlakna (tekstilna), med drugim tudi industrijsko konopljo, če pred setvijo pridobijo

dovoljenje za setev. Seveda pa je končna odločitev kmetov o proizvodni usmeritvi kmetij odvisna tudi od trga.

l) da se učvrsti medresorsko usklajevanje posameznih zakonov, ki sinergično vplivajo na proizvodnjo hrane s

skupnim ciljem pozitivno naravne zakonodaje, pravilnega ozaveščanja, poenostavitev zakonodaje za izvajanje

dejavnosti, in vzpostavitev reda in ne birokracije in kaznovanja na področju samooskrbe z varno hrano.

Odgovor:

Na Ministrstvu in Upravi se zavedamo, da je za realizacijo ciljev iz sprejetih strateških dokumentov izjemno

pomembna pozitivno naravnana, razumljiva in poenostavljena zakonodaja, ki bi določala jasen pravni okvir za

izvajalce dejavnosti in bi s primernim sistemom sankcij zagotavljala vzpostavitev reda in ne nepotrebne

birokracije, sinergično vplivala na proizvodnjo hrane in posledično na samooskrbo. Ob navedenem pa

vendarle velja poudariti tudi širši okvir saj sta kmetijska politika in varna hrana ključnega pomena za celotno

Evropsko unijo, zato številna področja ureja skupna EU zakonodaja, ki se sprejema po posebej predpisanem

postopku in velja enotno za vse države članice in da na nacionalni ravni ne moremo sprejemati predpisov v

nasprotju z EU predpisi, ki so zavezujoči za vse države članice.

8

Ministrstvo kot enega prioritetnih ciljev v prihodnosti poudarja zmanjšanje administrativnih ovir pri

pridelavi hrane povsod tam, kjer je to mogoče. Vloga Ministrstva in Uprave je zato pomembna tudi v

procesu priprave EU predpisov, ko z različnimi pobudami in predlogi lahko in moramo vplivati na

zmanjševanje administrativnih ovir tudi na tej ravni.

Na ravni Vlade RS so bili sprejeti različni ukrepi za odpravo administrativnih ovir in poenostavitev upravnih

postopkov, zagotovo pa so nujno potrebni še dodatni ukrepi,da se bo situacija izboljšala. Ministrstvo v

skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06-UPB, 117/06 – ZDavP-2,

23/14 in 50/14) objavljamo predloge predpisov, veljavne predpise, mednarodne pogodbe in druge pomembne

dokumente. Z objavami navedenih dokumentov želimo povečati pretok informacij o postopku nastajanja

posameznega predpisa in seznanjati zainteresirano javnost z veljavno zakonodajo in nastajajočimi predpisi.

Povezava: http://www.mko.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/

2. SEMENA GSO

Kljub temu, da Slovenija še ni dovolila setev in pridelavo semen z GSO, ampak so lahko GSO prisotni le v

krmi, dajemo pobude za nadgradnjo področja:

a) da vlada še naprej skrbi in izvede vse ukrepe, da semen z GSO ne bo mogoče sejati v Sloveniji,

Odgovor:

Na področju gensko spremenjenih organizmov (v nadaljevanju GSO) se Slovenija uvršča med tiste države, ki

so do sprejemanja novih GSO za pridelavo zelo odklonilne. V Sloveniji imajo potrošniki in javnost zelo

negativen odnos do uporabe gensko spremenjenih rastlin (v nadaljevanju GSR) in tudi po GSO hrani na trgu

ni povpraševanja.

Glede na navedeno se je Slovenija odločila za ureditev soobstoja treh različnih načinov kmetovanja

(konvencionalno, ekološko in GSR) s sprejetjem Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi

kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR, Ur.l. RS, št. 41/09). Gre za enega najstrožjih zadevnih zakonov v

državah članicah EU, ki pridelave GSR sicer ne prepoveduje, postavlja pa take omejitve, da je v praksi

praktično neizvedljiva. Na osnovi zakona bi bilo treba v Sloveniji pridelavo GSR prijaviti pristojnemu organu

pred predvidenim začetkom pridelovanja posamezne dovoljene vrste GSR v posameznem letu pridelave in

upoštevati ustrezne ukrepe za preprečitev morebitnega širjenja GSO (npr. varovalni pas). V Sloveniji se GSR

doslej nikoli niso pridelovale, pa tudi v okviru rednih monitoringov GSR niso bile zaznane.

Na osnovi Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO, Ur.l. RS, št. UPB1 23/05 in 21/10)

Slovenija izvaja tudi redni monitoring nad prisotnostjo GSO v semenskem materialu. V letih 2013 in 2014 v

semenskem materialu ni bilo zaznane prisotnosti GSO.

Nedavno je bil na ravni Sveta EU sprejet politični dogovor glede zakonodajnega predloga, ki daje državam

članicam možnost, da bodo za določene GSR lahko uveljavile omejitev/prepoved njihove pridelave na svojem

ozemlju. Predlog Direktive o spremembi Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o namernem

sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje, državam članicam sicer ne daje možnosti splošne

omejitve/prepovedi pridelave GSR. Predlagani sistem predvideva, da se država, ki bo želela prepovedati

GSR, o tem izreče v vsakem posameznem postopku posebej, za kar bo morala imeti tudi tehtne argumente,

med katerimi se bodo lahko upoštevali tudi socio-ekonomski dejavniki (specifična zemljiško-posestna

struktura in z njo povezane krajinske značilnosti, posledice umestitve GS-rastlin v prostor, ekonomska

upravičenost pridelave GS-rastlin, javno mnenje, kmetijska in okoljska politika, etični vidiki in kulturna politika).

Poudariti velja, da je predlagani politični dogovor samo podlaga za nadaljevanje razprave o predlogu

spremembe Direktive o namernem sproščanju GSO v okolje v Evropskem parlamentu, zato je težko ugibati,

kakšna bo njegova končna oblika in vsebina ter tudi implementacija. Lahko pa ocenimo, da je trenutni predlog

spremembe direktive prvi korak v smeri celovitega reševanja te problematike na ravni EU.

Revizijo EU zakonodaje na področju GSO je napovedal tudi prihodnji predsednik Evropske komisije Jean-
Claude Juncker, ki je poudaril pomembnost upoštevanja večinskega mnenja demokratično izvoljenih vlad v

9

državah članicah, zlasti ko gre za varnost hrane, ki jo uživamo in okolja, v katerem živimo, kar na Ministrstvu

pozdravljamo.

b) da se takoj uredijo postopki za ureditev popravka prepovedi uporabe brez GSO v KOPOP PRP 2014-2020;

Odgovor:

Kot je omenjeno že v prejšnjem odgovoru, vključitev ali ne-vključitev zahteve »setev/saditev GSO ni

dovoljena« v ukrep KOPOP nima vpliva na postopek sprejemanja Direktive o spremembi Direktive

2001/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo pridelavo GSR na svojem ozemlju. Področje

GSO je regulirano na ravni EU in glede na trenutno veljavno zakonodajo so možnosti za splošno prepoved v

posamezni državi članici zelo omejene.

Ne glede na navedeno pa si Slovenija v nadaljnjem procesu usklajevanja besedila PRP 2014–2020 z

Evropsko komisijo prizadeva, da bi zahtevo »setev/saditev GSO ni dovoljena« vključili v ukrepe KOPOP.

Odgovora še nismo prejeli, saj se mora Direktorat za kmetijstvo o zadevi uskladiti tudi z ostalimi Direktorati

Evropske komisije.

c) da se nemudoma pristopi k monitoringu naključnih kontrol prisotnosti GSO v posevkih koruze, oljne

ogrščice,soje in križnic ob cestah in železnicah in tako vzpostavi red na področju morebitne kontaminacije

rastlin z GSO;

Odgovor:

Na podlagi Zakona o ravnanju z GSO (ZRGSO, Ur.l. RS 23/05 UPB1 in 21/10), monitoring prisotnosti GSO

načrtuje Direktorat pristojen za okolje oziroma Ministrstvo za okolje in prostor. Izvajalca vzorčenja sta Uprava

za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki izvaja nadzor nad semenskim materialom kmetijskih rastlin

v skladu z Zakonom o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05-UPB, 41/09, 32/12 in

90/12 – ZdZPVHVVR) in Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje, ki izvaja vzorčenja v skladu z 21. členom

Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR, Ur.l. RS, št.

41/09).

Z namenom ugotavljanja naključne prisotnosti genskih sprememb (GS) pri semenu, ki ni označeno kot gensko

spremenjeno seme, je torej Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v letu 2013 odvzela skupaj

28 vzorcev, do septembra 2014 pa 20 vzorcev semena od načrtovanih 30 vzorcev. V vzorcih ni bila

ugotovljena prisotnost gensko spremenjenih organizmov.

Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje je v letu 2014 odvzel 7 vzorcev koruze v fazi cvetenja na območju

Podravja. V letu 2013 je bilo odvzetih 10 vzorcev koruze na polju. V letu 2012 pa je bilo odvzetih 53 vzorcev

koruze, od katerih je bilo 5 odvzetih iz ekološke pridelave, eden pa je bil odvzet na podlagi prijave ekološkega

društva Alpe-Adria Green. V nobenem od naštetih vzorcev neskladni vzorci niso bili ugotovljeni oziroma GSO

ni bil zaznan.

V okviru projektne naloge, ki jo je v letu 2008 izvajal Kmetijski inštitut Slovenije je bilo analiziranih 100

vzorcev rastlin oljne ogrščice, ki so vključevali divje sorodnike ogrščice ter rastline, nabrane ob transportnih

poteh v Sloveniji ter 69 vzorcev zrnja – pridelka oljne ogrščice. Rezultati analize prisotnosti gensko

spremenjene oljne ogrščice z metodo PCR v realnem času na štiri presejalne genske elemente (bar, EPSPS,

p35S in tNOS) so bile za vse analizirane skupine vzorcev negativne. Kmetijski inštitut Slovenije je tudi v letu

2010 v okviru naloge, katere naročnik je bilo Ministrstvo, izvedel spremljanje prisotnosti GSO, ki so dovoljeni

za pridelavo v kmetijskih rastlinah in pridelkih na kmetijskih gospodarstvih. Na območju celotne Slovenije je

bilo v rastni dobi (avgust) na njivah pobrano 80 vzorcev koruze. Rezultati analize prisotnosti gensko

spremenjene koruze z metodo PCR v realnem času na dva presejalna genska elementa (35S promotor in

NOS terminator) so bili za vse analizirane vzorce negativni.

10

d) da vlada izda ukrepe, ki bodo omogočili označevanje mesa živali, ki niso bile krmljene s krmili, katera

vsebujejo GSO ter omogoči promocijo oz. ozaveščanje javnosti;

Odgovor:

Ministrstvo se strinja, da ima potrošnik pravico in možnost izbrati živilo, pridelano iz reje, v kateri se ne

uporablja gensko spremenjena krma in da bi bilo treba take izdelke ponuditi s primerno kontroliranimi

shemami.

V Sloveniji oziroma EU je sicer obvezno označevanje živil in krme, ki vsebujejo ali so proizvedeni iz GSO.

Označevanje je predpisano z EU Uredbo 1829/2003 in z Uredbo 1830/2003, ki sta zavezujoči za vse države

članice. Za proizvode, pridobljene iz živali, hranjenih z gensko spremenjeno krmo, zahteve za odobritev in

zahteve za označevanje iz navedenih uredb ne veljajo. Zakonodaja na področju označevanja ne prepoveduje

prostovoljnih označb, morajo pa biti skladne z zakonodajo in ne smejo zavajati potrošnikov.

Evropska komisija za zdaj še ne posega v prostovoljne označbe, s katerimi je v nekaterih DČ omogočeno

proizvajalcem dodatno označevanje živil, ki so pridobljena od živali, krmljenih s krmo brez GSO, opozarja pa

države članice, da je takšno označevanje v nasprotju s splošno zakonodajo.

Evropska komisija je pripravila oceno stanja po državah članicah na področju označevanja živil, ki ne

vsebujejo GSO in bo na osnovi ugotovitev sprejela odločitev, ali se to področje uredi z enotnim evropskim

predpisom. V tem primeru bomo tudi v Sloveniji uskladili zakonodajo in področje uredili na nacionalnem

nivoju, pri čemer se bomo zavzemali, da ima potrošnik pravico do obveščenosti tudi o načinu reje oz.

krmljenja.

e) da se nemudoma izda ukrep, da morajo vse genske banke v Sloveniji od 2015 dalje v obvezen pregled

semen vključiti poleg že obstoječih analiz tudi analize o prisotnosti GSO;

Odgovor:

Sedanji obseg dejavnosti in finančni okvir Slovenske rastlinske genske banke (SRGB) je omejen na postopne

osnovne opise in vrednotenja genskih virov po mednarodnih pravilih IPGRI (International Plant Genetic

Resources Institute) in UPOV (International Union for the Protection of New Varieties of Plants oz.

Mednarodna konvencija o varstvu novih sort rastlin) deskriptorjih. Enake standarde uporabljajo tudi genske

banke v ostalih državah podpisnicah Mednarodne konvencije o rastlinskih genskih virih (ITPGRFA –

International Treaty on Plant Genetic Resources for Food and Agriculture).

Sistematično analiziranje vzorcev na navzočnost GSO tudi po mednarodnih standardih ni del vrednotenja

vzorcev za hranjenje v genski banki, lahko pa se taka analiza opravi v kasnejših fazah uporabe genskih virov

za žlahtnjenje oziroma takrat, kadar obstaja sum, da je prišlo do nenamerne prisotnosti GSO na vzorcu

genskega materiala, ki vstopa v gensko banko.

Glavna naloga SRGB je, da se pri obnavljanju oz. razmnoževanju semena iz generacije v generacijo ohrani

genetska identičnost vsake posamezne akcesije, ki se hrani, torej preprečitev kakršnekoli tuje oprašitve. To

velja tako za samoprašnice kot tujeprašnice, pri katerih je potrebna v večini primerov ročna izolacija. Zato je

predlog analize vzorcev na GSO brezpredmeten, sploh za vzorce, ki se hranijo v genskih bankah tudi že 60

let, pa tudi danes glede na rezultate monitoringa, GSR niso prisotne. Pri nabiranju novih sort pa so potrebni

natančni podatki o izvoru, pridelovalcu in setvi tega vzorca.

f) da se pri aktivnosti »Tradicionalni slovenski zajtrk« daje poudarek k zdravim živilom brez GSO in eko

živilom.

Odgovor:

Na 15. Alpe Jadran Biospoziju, ki je bil 28. in 29. avgusta 2014 v Mariboru, je bila predstavljena pobuda naj

Tradicionalni slovenski zajtrk postane Ekološki tradicionalni slovenski zajtrk. Ker je bila letošnja odredba o

izvedbi tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki določa podrobnosti o njegovi izvedbi, že objavljena (Uradni list

RS, št. 62/14), smo v okrožnici za vrtce in osnovne šole predlagali, naj pri naročanju živil poskušajo nabaviti

vsaj kakšno ekološko pridelano živili. V okviru priprav Tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki bo letos 21.

11

novembra, bomo upoštevali tudi pobudo, da se prav posebej poudari ekološko pridelana hrana in hrana brez

GSO.

V okviru spremljevalnih dogodkov Tradicionalnega slovenskega zajtrka pa tudi letos načrtujemo akcijo

»sejemo semena vrtnin«. Osnovnim šolam in vrtcem nameravamo razdeliti, podobno kot lani, vrečke s

semenom, ki ga bodo posejali na šolskih vrtovih. Med sortami bodo prevladovale sorte, ki jih uvrščamo med

t.i. avtohtone in tradicionalne sorte.

3. GENSKE BANKE

Glede na to, da je glavna naloga Slovenskih genskih bank ohranjevanje in hranjenje semen avtohtonih sort, je

potrebno sprejeti nujno zavezo:

g) da se Slovenska rastlinska banka (SRGB) zaveže, k »živemu« ohranjanju avtohtonih, domačih in

tradicionalnih vrst semen. Do sedaj genske banke niso zavezane, da skrbijo za ohranjevanje vrste v živo in

reprodukcijo semen ampak samo za hranjenje semena- V kolikor se semena posamezne sorte ne

razmnožujejo, jih na trgu ni in jih ljudje ne morejo kupiti..

Odgovor:

Pri tej pobudi bi najprej radi pojasnili, da javna rastlinska genska banka sama po sebi ne more zagotavljati

oskrbe s semeni in sadilnim materialom avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin za trženje. Namen

rastlinske genske banke je predvsem zbiranje, vrednotenje in ohranjanje genskih virov oziroma akcesij

tako gojenih rastlin (starih sort, lokalnih sort, ekotipov in populacij, linij in klonov), kot tudi divjih sorodnikov

gojenih rastlin in ekotipov avtohtonih rastlin, ki so pomembne za kmetijstvo in prehrano. V rastlinski genski

banki se praviloma ne hranijo sorte pač pa tisti rastlinski genski viri oz. akcesije, ki vsebujejo funkcionalne

enote dednosti in so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu. Ohranjajo se v zbirkah (‘ex

situ’) na način, ki je najprimernejši za posamezno rastlinsko vrsto (kot seme v ‘semenski banki’, kot posajene

rastline ‘in vivo’, kot rastlinski material v tkivnih kulturah ‘in vitro’).

Akcesije se lahko hranijo tudi na kmetiji, kar je v povezavi s SRGB ena od oblik ohranjanja biotske

raznovrstnosti, s katero pa se v Sloveniji doslej načrtno nismo ukvarjali in to ni bil del dosedanjih dejavnosti

SRGB, niti ni bilo posebnih zadevnih raziskav. Pri vrstah zelenjadnic je sicer veliko vrtičkarjev in drugih

pridelovalcev, ki na svojih vrtovih pridelujejo stare sorte in populacije, prav tako je še veliko ohranjenih

travniških sadovnjakov, ki jih želimo v čim večjem obsegu zbrati (seme), oziroma popisati (trajni nasadi) v

okviru dejavnosti SRGB.

V skladu z Mednarodno konvencijo o rastlinskih genskih virih ITPGRFA do materiala v genski banki lahko

dostopajo žlahtnitelji, raziskovalci in pridelovalci. Pridelovalci tako večkrat zaprosijo SRGB za npr. seme

nekega genskega vira oziroma akcesije, pogosto na primer za seme »nekdaj registriranih sort«. Genska

banka preveri razpoložljivost zadostnih količin semena in če je semena za posamezno akcesijo dovolj, na

predpisan način izroči majhno količino želenega semena, ki ga pridelovalec lahko razmnožuje in prideluje za

lastne potrebe ali za izmenjavo, ne pa za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin v skladu z Zakonom

o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05-UPB, 41/09, 32/12 in 90/12 –

ZdZPVHVVR; v nadaljevanju ZSMKR).

Naloga SRGB je torej hranjenje in vzdrževanje »živih« genskih virov, ne pa razmnoževanje semena za

komercialne namene.

h) Predlagamo, da je največji poudarek na žitaricah, krompirju in fižolu ter ostalih rastlinah, kjer je samooskrba

najnižja, pogoji za pridelavo v Sloveniji pa ugodni.

Odgovor:

V okviru CRP projektov 2014 je bil potrjen triletni projekt Vzpostavitev sistema vzdrževalne selekcije in

pridelava semenskega materiala sort kmetijskih rastlin za sonaravne oblike kmetovanja. Gre za oživitev

nekaterih starih opuščenih sort, ki bodo ustrezale predpisom za vpis na sortno listo v skladu s semenarsko

zakonodajo ter vzpostavitev sistema vzdrževalne selekcije. Te sorte naj bi vsaj nekoliko izpopolnile vrzeli na

t.i. Seznamu avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, ki je podlaga za podpore ukrepu uporabe

12

avtohtonih sort, v okviru PRP-KOPOP in mora omogočati sestavo zadovoljivega kolobarja, kar je sedaj zaradi

nepopolnega seznama, precej oteženo.

V tem projektu je eno od glavnih težišč zagotoviti sistem in tudi konkretno vzdrževanje izbranih tradicionalnih

sort žit, katerih širitev uporabe želimo podpreti v okviru ukrepov PRP. Pri krompirju in fižolu je ohranjevalnih

oz. tradicionalnih sort več kot pri žitih in upajmo, da se bodo pridelovalci v čim večjem številu odločali za ukrep

setve avtohtonih in tradicionalnih sort v okviru KOPOP. Na Ministrstvu bomo še naprej iskali tudi dodatne

možnosti za neposredne podpore vzdrževalcem ohranjevalnih oziroma tradicionalnih ter vrtičkarskih sort,

zlasti v okvirih možnih ukrepov PRP v naslednjih letih.

Tudi mednarodne ustanove, kot je FAO, v priporočilih o preskrbi s hrano spodbujajo k nacionalni finančni

podpori javnim programom žlahtnjenja rastlin, k preskrbi s semenom za lastno proizvodnjo hrane rastlinskega

izvora in k biotski raznovrstnosti pri kmetijski pridelavi. V ta okvir sodi tudi uporaba avtohtonih rastlinskih

genskih virov pri žlahtnjenju novih sort kmetijskih rastlin. V Sloveniji imamo v ta namen na voljo obsežno

zbirko rastlinskih genskih virov z največjo variabilnostjo pri zelenjadnicah (stročnice, križnice, solata) in krmnih

rastlinah (drobno in debelozrnate metuljnice, trave). V okviru strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji se tako z

letošnjim letom nadaljujejo oziroma izvajajo novi programi žlahtnjenja izbranih rastlinskih vrst (krompir,

ajda, krmne rastline, zrnate stročnice in zelje). Ministrstvo je v ta namen v proračunu za leto 2014 zagotovilo

250.000 EUR dodatnih sredstev.

i) SRGB naj pripravi spiske vsaj 100 vrst semen iz katerega bodo lahko zainteresirani udeleženci izbrali vrsto

semena in ga tudi dobili, da bodo lahko sejali semena za tržno pridelavo.

Odgovor:

Kot smo že pojasnili, gre v primeru rastlinskih genskih virov oz. akcesij za material, ki vsebuje funkcionalne

enote dednosti in je pomemben z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti v kmetijstvu. Da se ugotovi

pomen posamezne akcesije za ohranjanje biotske raznovrstnosti, je treba vsako akcesijo ovrednotiti po

mednarodno dogovorjenih metodah in jo opisati po mednarodno dogovorjenih deskriptorjih. Te metode pa ne

vključujejo vrednotenja akcesij glede primernosti za uporabo v pridelavi.

V skladu z navedenim je tudi sedanji program dela SRGB usmerjen predvsem v ohranitev obstoječih ex situ

zbirk z osnovnimi podatki o genskih virih, ne pa v ocenjevanje genskih virov za uporabno vrednost. Podatke o

uporabni vrednosti genskih virov imamo na voljo za omejeno število akcesij v SRGB (rezultati končanih CRP-
ov). Brez dodatnega preverjanja in nadaljnjih postopkov materiala iz rastlinske genske banke ni mogoče

neposredno uporabljati za tržno semenarjenje.

Na Ministrstvu bomo zato namenili dodatno pozornost morebitni razširitvi dejavnosti SRGB zlasti na

preizkušanje uporabne vrednosti akcesij in prioritetno identifikacijo rastlinskih genskih virov iz nacionalnih

zbirk, ki bi bili primerni bodisi za ohranjanje genskih virov na kmetijah (hranjenje na kmetiji in izmenjava

semena), za direktno uporabo semena na kmetijah ali pa za reintrodukcijo opuščenih sort za namene trženja.

V tej zvezi je zelo pomembno, da se nadaljuje že vzpostavljeno sodelovanje med SRGB, KGZS, EKOCI in

drugimi nevladnimi organizacijami.

j) SRGB se zaveže, da bodo poskrbele za sejanje, ohranjevanje in skrb za čim večjo reprodukcijo avtohtonih,

domačih in tradicionalnih vrst semen,

Odgovor:

Naloga SRGB je hranjenje in vzdrževanje genskih virov ter razmnoževanje za izmenjavo vzorcev v smislu

Mednarodne konvencije za rastlinske genske vire in ne razmnoževanje semena za komercialne namene.

Za komercialne namene se lahko razmnožujejo le registrirane sorte, ki imajo znanega vzdrževalca in

izpolnjujejo pogoje za trženje. V primeru reintrodukcije starih opuščenih sort za namene trženja, ZSMKR

omogoča poenostavljen postopek registracije. Te sorte se lahko vpišejo v sortno listo kot ohranjevalne ali kot

sorte, ki nimajo pomembne vrednosti za tržno pridelavo, ampak so se razvile za pridelavo v posebnih

klimatskih, talnih ali agrotehničnih pogojih (vrtičkarske sorte).

13

K razmnoževanju genskih virov za nekomercialne namene (torej za ohranjanje le-teh na kmetiji, neposredno

uporabo ali za izmenjavo) pa poleg vladnih ukrepov oziroma dejavnosti SRGB lahko veliko prispeva tudi

civilna pobuda oziroma zadevne dejavnosti v okviru nevladnih organizacij, kot smo omenili v prejšnjem

odgovoru in kot to velja tudi v nekaterih ostalih državah članicah EU.

V okviru ukrepa KOPOP iz PRP 2014-2020 se bo podpora namenjala tudi pridelovalcem, ki bodo uporabljali

avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin, v okviru ukrepa Ekološko kmetovanje pa tudi za pridelavo

semena, torej za razmnoževanje aktualnih registriranih sort kmetijskih rastlin. Poleg omenjenega CRP

projekta bomo na Ministrstvu v prihodnje iskali še dodatne možnosti za podpore vzdrževalcem teh sort in

semenarjem.

k) da se v procesu monitoringa kontrole semen z GSO vzpostavi tudi obveščanje javnosti v primeru zaznave

kontaminacije rastlin z GSO v slovenskem prostoru in da se v genskih bankah hranijo izključno kontrolirana

semena brez kontaminacije GSO,

Odgovor:

Na osnovi Zakona o ravnanju z GSO (ZRGSO, Ur.l. RS 23/05 UPB1 in 21/10) se v Sloveniji izvaja monitoring

prisotnosti GSO v semenskem materialu v okviru nadzora nad semenskim materialom. Od leta 2003 se izvaja

monitoring in nadzor prisotnosti GSO v semenskem materialu koruze, oljne ogrščice in soje. Rezultati

monitoringa in nadzora se objavljajo na spletnih straneh ministrstva, inšpekcijskih služb ali Slovenskega

portala biološke varnosti (http://www.biotechnology-gmo.gov.si/). V letih 2013 in 2014 v vseh odvzetih vzorcih

semenske koruze in oljne ogrščice ter soje ni bila zaznana prisotnost GSO.

Monitoring je opisan tudi v odgovoru na pobudo 2.c.

Kot smo že omenili, genske banke praviloma ne hranijo sodobnih komercialnih sort, ki so vpisane na EU ali

nacionalne sortne liste, vključno z gensko spremenjenimi sortami in hibridnimi sortami. V primeru suma

nenamerne prisotnosti GSO na vzorcu genskega materiala, ki vstopa v gensko banko, bi o tem obvestili

pristojno inšpekcijo.

l) da se zato področje namenijo dodatna finančna sredstva, istočasno pa se naj vzpostavi sistem plačil

genskih bankam glede na učinke njihovega dela.

Odgovor:

Tako naloge in cilje genskih bank v okviru SRGB in merljivost učinkov le-teh kot tudi prihodnjo financiranje bo

Ministrstvo dodatno preučilo v okviru priprave novega predpisa, ki bo urejal tudi ohranjanje in trajnostno rabo

rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo in izvajanje strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin

na podlagi Zakona o kmetijstvu.

4. VZPODBUDE ZA SEMENARJANJE IN ZAKONODAJA ZA RAZVOJ SEMENARSTVA V SLOVENIJI

V naslednjem programskem obdobju so predvidene vzpodbude za semenarjenje

Da bo zadeva zaživela v praksi, dajemo naslednje pobude:

a) da se pripravi enoten dokument kjer bodo navedene vse potrebne informacije, kaj vse je potrebno

upoštevati, da postaneš pridelovalec semena, katero zakonodajo je potrebno upoštevati in da se vzpostavijo

širše koordinirane aktivnosti za pridelovalce semen za trg.

Odgovor:

Ministrstvo in Uprava se strinjamo s pobudo EKOCI, zato bomo skupaj zagotovili enoten dokument, v katerem

bomo poskušali na razumljiv in pregleden način zbrati ključne določbe zakonodaje in druge relevantne

informacije za pridelovalce semena. V letu 2015 bodo informacije glede pogojev za pridobitev podpor za

pridelavo ekološkega semenskega materiala kmetijskih rastlin na voljo tudi v dokumentu PRP 2014-2020 ter

Uredbi o plačilih za ukrepe ohranjanja in izboljševanja ekosistemov, blaženja in prilagajanja podnebnim

spremembam ter dobrobiti živali iz PRP 2014-2020. Aktualne informacije bomo še naprej posredovali tudi na

strokovnih posvetih v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije oziroma Kmetijsko svetovalno

14

službo in drugimi strokovnimi ustanovami, ki se ukvarjajo s pedagoško dejavnostjo in izvajajo strokovne

naloge na področju semenarstva in rastlinskih genskih virov.

b) Potrebno je osnovati neodvisno institucijo o svetovanju semenarstva s konkretnimi cilji. Dosedanje prakse

niso obrodile uspehov, saj povezovanje med ljudmi, kmeti in institucijami ni zadovoljivo, predvsem pa ne

zajema vseh ukrepov, ki so potrebni za pridelavo kvalitetnega semena za trg.

c) Pripravi naj se zakonska podlaga za ustanovitev neodvisne institucije za semenarstvo, ki bo skrbela za

ohranjanje in razvoj slovenskih sort, imela kontrolo nad pridelavo semena v slovenskem prostoru ter istočasno

tudi vršila izobraževanja tako kmetov, pridelovalcev kot tudi strokovnjakov, ki svetujejo in kontrolirajo pridelavo

semen. Pripravlja naj programe izobraževanj ter izdelavo oglednih vrtov, posevkov in sadovnjakov s

primerjalnimi posevki, ki bodo namenjena izobraževancem, strokovnjakom in širši javnosti.

Odgovor:

Na Ministrstvu se zavedamo, da bo potrebno tako na področju svetovanja kot izvajanja strokovnih nalog v

prihodnje vložiti še veliko truda in tudi podpor, da bi nadgradili potrebno znanje, zlasti na področju

pridelave semena.

Glede neodvisnih ustanov za svetovanje in semenarstvo na Ministrstvu in Upravi menimo, da bi morali v

prihodnje predvsem izboljšati sodelovanje vseh deležnikov ter zagotoviti boljše in ustreznejše povezovanje

obstoječih ustanov, ki delujejo na tem področju.

Na Ministrstvu pripravljamo predpis na podlagi Zakona o kmetijstvu, ki bo podrobneje urejal ohranjanje in

trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo in izvajanje strokovnih nalog v proizvodnji

kmetijskih rastlin. Gre za bolj sistematično ureditev izvajanja strokovnih nalog, ki zajemajo selekcijo in

žlahtnjenje, introdukcijo oziroma posebno preizkušanje sort in ekološko rajonizacijo in sicer po posameznih

področjih: poljedelstvo in vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in oljkarstvo. Gre tudi za bolj enotno ureditev

vseh potrebnih nalog SRGB, katere dejavnosti so zdaj precej razdrobljene in se tudi zaradi omejenih sredstev

ne odvijajo v zadostnem obsegu.

Tudi večina predvidenih ukrepov PRP 2014-2020 je naravnanih v spodbude za povezovanje tako

pridelovalcev, kot tudi strokovnih ustanov in nevladnih organizacij. Kot smo že omenili je v okviru PRP

podukrepa Pomoč pri uporabi storitev svetovanja, predvidena tudi podpora za individualno svetovanje na

kmetiji za kmetijska gospodarstva, ki se vključujejo v ukrepa KOPOP in/ali Ekološko kmetijstvo.

Ob vsem navedenem velja opozoriti na nujnost, da bodo strokovne ustanove pri izvajanju svojih nalog ostale

nepristranske in neodvisne na področjih, kjer se to zahteva.

d) Nujno je potrebno izdelati program izobraževanja za ekološko pridelavo zelenjave in semenarstvo.

Predlagamo dvostopenjska izobraževanja: osnova je ekološko zelenjadarstvo in poznavanje bolezni ter

škodljivcev (predvsem je potrebno poznati bolezni in škodljivce, ki se prenašajo s semenom), nadgradnja pa

je semenarstvo vrtnin in poljščin.

Odgovor:

Navedene vsebine so vključene v okvire programov formalnega izobraževanja na kmetijskih srednjih šolah

in fakultetah. Ministrstvo vsako leto objavi javni razpis za sofinanciranje kmetijskega izobraževanja – praktični

pouk. Sredstva so namenjena za sofinanciranje materialnih stroškov praktičnega izobraževanja dijakov in

študentov biotehniških, kmetijskih, vrtnarskih, gozdarskih, živilskih in veterinarskih srednjih in višjih strokovnih

šol ter fakultet. Upravičeni oziroma neupravičeni stroški so podrobneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji.

Da pridobiva kmetijstvo v širšem pomenu vse večjo vlogo nosilca različnih dejavnosti v naravnem okolju,

kažejo tudi številne pobude za nove poklicne standarde. V letu 2007 smo dobili 12 poklicnih standardov.

Vsa ta leta se kvalifikacijska struktura za področje kmetijstva, hortikulture in gozdarstva dopolnjuje še z novimi

poklicnimi standardi in nacionalnimi poklicnimi kvalifikacijami v smislu dodatnega formalnega usposabljanja.

Ob tem pa na Ministrstvu ugotavljamo, da kljub temu, da je bil poklicni standard Ekološki

kmetovalec/kmetovalka sprejet že leta 2008, vse do danes ni bila podeljena še nobena nacionalna poklicna

kvalifikacija (NPK), čeprav so za podeljevanje le-tega registrirani Grm Novo mesto-Center biotehnike in

15

turizma, Biotehniški center Naklo in Univerza v Ajdovščini. Kadrovski (komisija) in materialni (oprema) pogoji

so prav tako zagotovljeni, interesa pa žal očitno ni.

Ministrstvo vsako leto objavi javni razpis za tehnično podporo kmetijskemu sektorju za informiranje in

usposabljanje na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov (informiranje in usposabljanjem

kmetov in delavcev na kmetijskih gospodarstvih, organizacija forumov za izmenjavo znanja med kmetijskimi

gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanjem na njih, publikacije, kot so predstavitve, katalogi

ali spletišča).

Prenos znanja se izvaja tudi v okviru javne kmetijsko svetovalne službe in v okviru različnih nevladnih

organizacij. V okviru Programa usposabljanj PRP 2014–2020 oziroma predvidenega ukrepa Prenos znanja,

bo usposabljanje obvezno za vse upravičence ukrepa Ekološko kmetovanje, v obsegu 6 ur letno. Sestavljeno

je iz obveznega osnovnega usposabljanja oziroma obveznega nadaljevalnega usposabljanja. Vsebine

osnovnega usposabljanja za nove upravičence bodo vsa leta ista in bodo pokrivala osnove

ekološkega/biodinamičnega kmetovanja, varstvo rastlin ipd. Vsebine obveznega nadaljevalnega

usposabljanja za upravičence, ki so vključeni že več kot eno leto v kontrolo ekološkega kmetovanja bodo

pokrivala tehnologije novih načinov reje živali/rastlinske pridelave, trženje, promocijo idr.

 

EKOCI_POBUDE_2014_6.10.2014

 

 

 

Skrivnostno življenje rastlin

SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE RASTLIN

 

Vsak dan na celotnem svetu okoli 65 milijonov kvadratnih kilometrov površine zelenih listov sodeluje v čudežnem procesu fotosinteze, pri katerem se proizvaja kisik in hrana za ljudi in živali. Ker se nam to zdi v vsakdanjem življenju samo po sebi umevno, se le redko navdušujemo nad skrivnostmi in fantastičnimi zmožnostmi rastlin. Poleg neverjetnih fizikalnih zmožnosti imajo rastline tudi zelo razvite čute in kot kaže neke vrste “psihične” sposobnosti in presenetljivo aktivno “čustveno” življenje. Še pred kratkim se je predpostavljalo, da so rastline avtomati brez čutil. Današnja znanstvena raziskovanja potrjujejo vizijo pesnikov in modrecev, da rastline lahko komunicirajo in imajo nekaj, kar bi lahko imenovali osebnost ali duša.

Rastline so sposobne zaznavati in razlikovati zvok, ki ga človeško uho ne sliši, reagirajo na take frekvence sončnega spektra, kot so npr. infrardeča in ultravijolična svetloba. Rastline so še posebej občutljive na rentgensko in visokofrekvenčno valovanje, ki ga uporablja tehnologija televizije.

Rastline imajo tudi čut za orientacijo in atmosferske spremembe. Ameriški pionirji in lovci na bizone so odkrili, da listi določene vrste sončnice (Silphium lacinatum) vedno kažejo točno v smeri sever-jug, kot kompas. Indijska sorodnica naši šentjanževki (Arbus precatorius) je tako občutljiva na električne in magnetne pojave v atmosferi, da Indijci po njenem “obnašanju” napovedujejo vreme. Poskusi, ki so jih delali v londonskem botaničnem vrtu Kew Gardens, so pokazali, da se s pomočjo te rastline lahko do neke mere napovejo potresi, vulkanski izbruhi in prihodi ciklonov, tornadov in orkanov.

Ovijalka vedno raste proti najbližjemu prijemališču, če pa premaknemo prijemališče (npr. žebelj na zidu), bo rastlina že po nekaj urah spremenila smer rasti. Ta nepojasnjen čut ji omogoča, da ko se premika skozi različne prepreke, ki bi nam, običajnim vidcem preprečevale gledanje, nezgrešljivo najde oprijemališče in se ovije okoli njega.

RASTLINE IN GLASBA

T.C. Singh, predstojnik katedre za botaniko na Univerzi v Annamalaidu v Indiji je z različnimi poskusi pokazal, da glasba spodbuja rast rastlin. V več poskusih so v laboratoriju predvajali različne melodije različnim rastlinam in rezultati so bili izredni. Rastline, ki so “poslušale” glasbo, so rasle veliko hitreje in dajale tudi številnejše in večje plodove, kot kontrolne rastline, ki so rasle brez glasbe. Riž, ki so mu predvajali različne melodije tradicionalne indijske glasbe “raga”, je dajal za 25 do 60 odstotkov večji pridelek, kikiriki in neka vrsta tobaka pa za 50 odstotkov.

George Smith, botanik in kmetijski raziskovalec iz Normala, Illinois, ZDA, je na enem polju koruze in soje predvajal Gershwinovo glasbo, na drugem pa ne. Rezultat je pokazal, da sta koruza in soja na glasbenem polju hitreje skalili in imeli debelejša, bolj odporna in bolj zelena stebla. Poskus je ponovil na uskladiščenem semenu, in izkazalo se je, da je seme iz glasbenega dela skladišča skalilo veliko prej kot kontrolno seme.

Profesor biologije Francis F. Broman na ameriškem glasbenem konzervatoriju Temple Blue College in njegovi študenti (glasbeniki) so delali poskuse z bučami. Na enem polju buč so osem tednov predvajali evropsko klasično glasbo 18. in 19. stoletja, na drugem pa rock. Na prvem polju so se rastline nagnile proti zvočnikom, medtem ko so se na drugem polju rastline nagnile stran od zvočnikov. Podobne rezultate so dosegli s koruzo, cinijami in žametnicami. Nekatere rastline na “rockovskem” polju so zrasle nenormalno visoke in imele premajhne liste, nekatere pa so bile pritlikave ali zakrnele. Že dva tedna po začetku poskusa so ovenele vse žametnice, medtem ko so žametnice ob klasični glasbi krasno cvetele. Rastline pod vplivom rocka so porabile več vode. Pregled korenin po osemnajstem dnevu je pokazal, da so korenine “rockovskih” rastlin rasle slabo. Bile so redko razvejane s povprečno dolžino 2,5 cm. Korenine rastlin na polju s klasično glasbo so bile gosto razvejane in imele povprečno dolžino 10 cm.

Ko so primerjali kompozicije za orgle Johanna Sebastiana Bacha in klasične kompozicije za sitar, tradicionalni indijski inštrument, so se rastline, ki so poslušale Bacha, nagnile za 35 stopinj proti zvočnikom. Rastline, ki so poslušale tradicionalno indijsko glasbo, pa so se nagnile celih 60 stopinj proti zvočniku, kot bi se z vsemi silami poskušale dotakniti izvora zvoka.

Dva profesorja Univerze v North Carolini, L.H. Royster in B.H.Huang, sta v sodelovanju s C.B.Woodliefom, raziskovalcem v laboratoriju tovarne Fiber Industries v Shelbyu, delala poskuse, kako vpliva hrup na rastline. Rezultati, objavljeni v Journal of the Acoustical Society of America, kažejo, da hrup upočasni rast rastlin tudi do 40 odstotkov.

Da so rastline povezane z glasbo, po svoje dokazuje tudi matematik Hans Kayser iz Nemčije. Preučeval je intervale zvoka in rast rastlin. Odkril je zanimivo relacijo med glasbenimi toni in obliko rastlin. Če se vse note ene oktave projecirajo v prostor in se na specifičen način narišejo koti med njimi, dobimo prototip lista. Torej interval oktave, ki je temelj celotnega glasbenega ustvarjanja, vsebuje v sebi formo rastlinskega lista.

RASTLINE IN ELEKTROMAGNETIZEM

James Lee Scribner, inženir elektronike iz Greenvillea, South Carolina, ZDA je trideset let eksperimentiral z elektromagnetnim obsevanjem različnih vrst rastlinskih semen. Aluminijasti lonec, poln zemlje s semeni, je priključil na posebne elektrode in na ta način vplival na semena rastlin. Fižol je zrasel na nenormalnih 6,5 metrov višine in ena sama rastlina je dala 77 litrov plodov.

Na osnovi Scribnerjevih poskusov je Italijan Bindo Riccioni razvil postopek za električno prepariranje semen. Naprava, ki preparira 5 ton semen na dan, spušča semena med kondenzatorskimi ploščami. Tako preparirana semena so dajala do 37 odstotkov večji pridelek. V Rusiji so dosegli s podobno tehnologijo sledeče rezultate: pridelek zelene koruzne mase se je povečal za 15 do 20 odstotkov, ječmena in ovsa za 10 do 15 odstotkov, graha za 13 odstotkov in ajde za 8 do 10 odstotkov.

John Nash Ott, pionir upočasnjenega snemanja filma, je postal slaven s svojimi posnetki rastlin, pri katerih dobijo gledalci ob hitrejšem predvajanju občutek, kot da rastlina v nekaj sekundah zraste in se razvije. Ott je izpostavljal rastline vplivu televizijskih ekranov. Fižol, ki je rasel pred televizijskim ekranom, se je popolnoma deformiral. Nekaterim rastlinam so korenine rasle v zrak namesto v zemljo. Podobni poskusi na podganah so pokazali, da postanejo podgane, ki so izpostavljene sevanju ekrana, hiperaktivne in agresivne, čez čas pa postanejo letargične.

S.P Ščurin iz Inštituta za avtomatizacijo in elektrotehniko v Novosibirsku je s sodelavci odkril, da živa tkiva komunicirajo med seboj tako, da pošiljajo in sprejemajo elektromagnetno sevanje. V dve s steklom neprodušno ločeni posodi so postavili kulture zdravih in bolnih celic. Če je kulture ločilo kremenčevo steklo, ki prepušča ultravijolično svetlobo, se je bolezen razširila tudi na zdrave celice. Če pa jih je ločilo steklo, ki ne prepušča UV svetlobe, se to ni zgodilo. Enak efekt so dobili, če so eno kulturo celic ubili z različnimi virusi, s strupom ali pa s smrtonosnim žarčenjem. Kot kaže, je za zdrave celice nevarno sevanje, ki ga oddajajo bolne celice, ker zdrave celice aktivirajo svoje obrambne mehanizme in to je usodno.

RASTLINE ZAZNAVAJO NAŠA ČUSTVA

Poligraf uporabljajo za merjenje električnega potenciala človeškega telesa in temelji na principu galvanometra. Po obliki poligrama (zapisa poligrafa), ki prikazuje spremembe električnega potenciala, lahko ugotavljajo, če se oseba zlaže. Cleve Backster, eden najboljših ameriških strokovnjakov za policijsko preverjanje ljudi s pomočjo detektorja laži – galvanometra, je nekega dne elektrode galvanometra iz radovednosti pritrdil na list zmajevca, tropske rastline, podobne palmi (Dracaena massangeana). Zatem je rastlino zalil. Namesto, da bi se električna prevodnost bolj vlažnega lista povečala, se je proti pričakovanju prevodnost zmanjševala po cik-cak krivulji. V drugem poskusu je nameraval rastlini zažgati list. Na njegovo začudenje, je ob tej misli, še preden je prijel za šibice, pisalo poligrafa naglo potegnilo ravno črto navzgor. To ga je tako presenetilo, da je začel z obsežnimi poskusi na 25 različnih rastlinah, med drugim tudi na pomarančah, bananah, čebuli in solati.

V enakih in podobnih poskusih je neštetokrat potrdil prejšnje rezultate. Rastline so reagirale na nevarnost, ki se je formulirala šele v glavi kot namen škodovati rastlini. Backster je ugotovil, da v določenih situacijah, ko se npr. približa kdo, ki pri svojem delu neprestano mrcvari rastline, poskusne rastline za nekaj ur nehajo reagirati, kot bi padle v “nezavest”. Ko nevarna oseba odide, rastline spet začnejo normalno reagirati.

Backster je ugotovil, da lahko rastline ugotovijo, kdaj se oseba zlaže. Na standardnem testu pri preverjanju laži mora oseba na vsa vprašanja o izbrani številki, ki jo je pred tem oseba izbrala, odgovoriti z ne. Backster je velikokrat ponovil ta poskus in vedno je rastlina močno odreagirala v trenutku, ko je na vprašanje o pravi številki oseba odgovorila z ne, medtem ko na ostala števila rastlina ni reagirala. Ko je Backster ta poskus uspešno demonstriral nejevernemu prim. dr. Arestidu H. Esserju, psihiatru z znanstvenoraziskovalnega oddelka Rockland State Hospital v zvezni državi New York v ZDA, se je presenečeni Esser opravičil Backsterju, ker se je pred tem posmehoval njegovim trditvam. Tudi pri slepih poskusih, ko nihče razen storilca ni vedel, kdo je uničil npr. sosednjo rastlino, je rastlina vedno močno reagirala samo na prisotnost storilca.

Ko je Backster začel predavati o svojih odkritjih, je odkril, da rastline enako natančno reagirajo tudi na poljubni oddaljenosti od njega. Npr., vedno ko je prikazoval diapozitive zmajevca v nekem oddaljenem mestu, je njegov zmajevec, ki je bil ta čas doma in priklopljen na poligraf, burno reagiral. Backster si je zapisoval svoja čustva in stresne situacije in zapiske primerjal s poligrafom na oddaljenih rastlinah. Ugotovil je, da rastline vedno reagirajo na stresne situacije svojega lastnika. Tudi zapiranje rastlin v Faradayevo kletko in v svinčeno posodo ni spremenilo rezultatov: rastline so enako reagirale na stresne situacije lastnika, ne glede na razdaljo.

Podobne poskuse je izvajal tudi Marcel Vogel, kemik in raziskovalec magnetizma, optičnoelektričnih pojavov in tekočih kristalov pri IBM, in dosegal podobne rezultate. Večkrat je tudi nastopil v različnih televizijskih oddajah v ZDA in demonstriral reakcije rastlin s pomočjo galvanometra. S svojimi mislimi je npr. sprovociral rastlino na močno reakcijo, takoj za tem pa jo je pomiril, tako da je zopet začela normalno reagirati na okolje. Vogel meni, da je neizpodbitno dokazano, da človek lahko komunicira z rastlinami: “Rastline so živa bitja, senzitivna na vse, kar se dogaja okoli njih. So zelo občutljivi inštrumenti za merjenje človeških emocij. Vljučijo se v naša energijska polja, jih hranijo in mi jim vračamo to energijo.”

Mnogi so ponovili take poskuse z različnimi uspehi. Nekaterim raziskovalcem, ki so poskušali ponoviti poskuse Vogela in Backstera, ni uspel niti en sam poskus. Vogel meni, da je pri teh poskusih ključ uspeha empatija med človekom in rastlino. Pravi, da je predpogoj za uspeh poskusa duhovni razvoj eksperimentatorja. To je v nasprotju s trenutnim stališčem uradne znanosti, ki zaenkrat še ne priznava, da kreativno eksperimentiranje ni možno, če eksperimentator ni del svojega lastnega eksperimenta. Backster pravi: “Kadarkoli je pristop k poskusom mahanističen in se ne ustvari obojestransko komuniciranje z rastlino, če se z njo ne dela kot s prijateljem, poskus ne more uspeti.”

Zanimive poskuse je delal tudi Pierre Paulin Sauvin, specialist za elektroniko iz West Patersona, New Yersey, ZDA, sodelavec korporacij Aerospace in ITT. Sauvin se je izpostavljal močnim, neprijetnim električnim udarcem ter s pomočjo galvanometra registriral reakcije njegovih rastlin na njegovo bolečino. Kmalu je ugotovil, da rastline reagirajo tako na njegovo bolečino, kot tudi na njegovo misel na bolečino in da so te reakcije neodvisne od fizične razdalje med njim in rastlino (delal je poskuse na oddaljenostih do 130 km).

Ken Hashimoto, doktor filozofskih znanosti in uspešni konstruktor japonskih elektronskih naprav ter konzultant japonske policije glede uporabe detektorja laži, je želel ugotoviti, če se je možno pogovarjati z rastlinami. Medtem ko je njegova žena govorila kaktusu, je kaktusove reakcije snemal, transformiral in ojačal, tako da je dobil značilen zvok. Mnogi, ki so prisostvovali “razgovoru” Hashimotove žene in kaktusa, so imeli občutek, da kaktus odgovarja v nekakšnem kaktusovem jeziku, ki je bil dokaj melodičen. Na mnogih javnih nastopih sta celo demonstrirala, da je kaktus sposoben šteti do dvajset. Hashimoto verjame, da izven tridimenzionalnega sveta obstaja še en svet višjih dimenzij in da je naš svet samo senca tega sveta. Ta višji svet upravlja z našim tridimenzionalnim materialnim svetom s pomočjo t.i. “koncentracije duha”, kar parapsihologi imenujejo psihokineza. Hashimoto pravi, da je problem v tem, da se kontrola duha lahko uporablja ne samo v dobre, ampak tudi v slabe namene.

INTELIGENTNO OBNAŠANJE RASTLIN

V Rusiji je profesor Ivan Isidorovič Guntar, predstojnik Oddelka za fiziologijo rastlin na Timirzajevi akademiji kmetijskih znanosti, z dolgoletnimi raziskavami pokazal, da rastline proizvajajo električne impulze, ki so podobni živčnim impulzom pri živalih in ljudeh. Ko so npr. korenino ječmena potopili v vrelo vodo, je v istem trenutku signal, ki so ga snemali na vrhu listov rastline, dobesedno ponorel, kot bi celotna rastlina takoj vedela, kaj se z njo dogaja.

Vladimir Grigorijevič Karamanov, direktor Laboratorija za biokibernetiko na Agrofizikalnem inštitutu je priključil rastline na naprave, ki so rastlinam omogočile, da njihove reakcije vplivajo na količino svetlobe in vode. Preko posebnega mehanizma so zaznavne spremembe potenciala spremenili v električne signale, s katerimi so kontrolirali dotok svetlobe in vode do eksperimentalne rastline. Rastline so se dejansko obnašale inteligentno in so npr. izbirale količino vode tako, da so si jo “privoščile” približno enkrat na uro za dve minuti.

Kazahstanski raziskovalci so eksperimentalno potrdili kratkoročen pa tudi dolgoročen spomin rastlin. Grah, krompir, pšenico in vrsto zlatice so naučili reagirati na frekvence bleskov ksenonsko-vodikove žarnice. Rastline so ponavljale prejete pulzacije z neverjetno točnostjo. Pri tem je bila zlatica sposobna ponoviti naučeno frekvenco celo po osemanjstih urah. Rastlino filodendrona so uporabili za razlikovanje navadnega kamna od rude. Ko so zraven filodentrona postavili kos rude, ki se po izgledu ni razlikoval od navadnega kamna, so filodendron “kaznovali” z električnim sunkom. Na ta način so filodenron pogojevali, podobno kot je Pavlov pogojeval izločanje sline pri psih z zvoncem. Filodendron se je čez čas dejansko naučil razlikovati navadni kamen od rude.

Doktor psiholoških znanosti V.N.Puškin je s sodelavcem V.M.Fetisom delal poskuse z zaznavanjem čustev človeka, ki je hipnotiziran. Predpostavljali so, da hipnotiziran človek oddaja bolj čiste emocije, ki jih rastline lažje zaznavajo. Rastline so dejansko reagirale na vse sugerirane emocije, ki jih je doživljala poskusna oseba v hipnotičnem transu. S poskusi sta pokazala tudi, da rastline reagirajo na laž človeka. Puškin pravi, da je razvozlavanje skrivnosti življenja in zavesti tako neopisljivo ogromna in zapletena naloga, da od vsakega, ki bi si želel z njo spopasti, zahteva vse miselne sposobnosti in energijo in da mora razsikovalec pristopati k tem raziskavam svobodno in neobremenjeno, brez vsakih predsodkov in pogumno prekoračiti meje utrjenih poti današnje znanosti.

RASTLINE TRANSMUTIRAJO ELEMENTE

Hanoverski baron von Herzeele je že leta 1873 napisal knjigo, v kateri je opisal svoje poskuse, ki so potrdili, da rastline absorbiranja materijo iz tal in zraka tudi same neprenehoma ustvarjajo novo materijo. Z analizami je ugotovil, da vsebujejo odrasle rastline vsebujejo nepojasnjeno več kalija fosforja, magnezija in kalcija, kot ga je vsebovalo seme. Pri tem je rastline “gnojil” samo z destilirano vodo. Sklepal je, da da rastline transmutirajo npr. kalij v fosfor, magnezij v kalcij, ogljikovo kislino v magnezij in dušik v kalij.

Transmutacija je po mnenju današnjih fizikov možna samo pri jederskih reakcijah, ki jih lahko dosežemo samo z dovajanjem visoke količine energije. Herzeelove trditve so v nasprotju s tem in napeljujejo na to, da biološki pojavi v rastlinah niso opisljivi za znanimi fizikalnimi in kemičnimi zakoni.

Profesor Pierre Baranger, direktor Laboratorija za organsko kemijo na znani Ecole Polytechnique v Parizu, je želel preveriti Herzeelove trditve. Desetletni poskusi z nekaj tisoč analizami so popolnoma potrdili, da rastline dejansko transmutirajo. Pri procesu kaljenja semen zelenjave, ki se odvija v otopini manganovih soli, izginja mangan in na njegovem mestu je pojavlja železo. Pogoji, ki so potrebni za ta proces, so med drugim čas kaljenja, vrsta svetlobe in tudi lunina faza.

Vsaka žetev pšenice, pobiranje koruze, krompirja in ostalih kultur skupaj s plodovi odvzema tlom tudi kemijske elemente. Glde na nekajtisočletno izkoriščanje zemlje na nekaterih predelih (npr. V Egiptu in na Kitajskem) dnaes tla sploh ne bi smela več vsebovati magnezija. Temu navkljub so tla še vedno zelo polodna in še vedno vsebujejo magnezij v normalnih količinah.

Tudi Rudolf Hauschak je ponovil mnoge Herzeelove poskuse in ugotovil, da rastline ustvarjajo materijo in jo tudi izničujejo (eterizirajo). Pravi, da ne veljajo fizikalni zakoni za živo in neživo materijo. “Življenje ni rezultat spajanje elementov ampak obtaja nekaj, kar je bilo pred materijo. Ali ni bolj razumno predpostaviti, da je življenje obstajalo veliko prej in da je materija produkt obstoječega duhovnega kozmosa?”

RADIONIKA – MOGOČNA IN POTENCIALNO TUDI NEVARNA ZNANOST

William J. Knuth, strokovnjak za elektroniko na Univerzi Corpus Christi v Texsasu in Curtis P. Upotn, ki je diplomiral na Univerzi v Princetonu, sta želela preveriti, če lahko zavaruješ nasade bombaža pred škodljivci tako, da emitiraš valovanje, ki ustreza frekvencam kemijskih strupov, ki so jih takrat uporabljali za škropljenje. Po prvih uspešnih poskusih sta se odločila, da bosta poskušala vplivati na polje bombaža preko fotografije, saj je bilo nepraktično vplivati na rastline direktno. Predpostavljala sta, da so frekvence polja zapisane v fotografski emulziji, ki z njimi rezonira. Če vplivaš z določeno frekvenco na emulzijo fotografskega papirja, se bo ta prenesla tudi na polje.

Ko sta začela s poskusom, v Tucsonu ni bilo niti enega znanstvenika, ki bi stavil deset centov na uspešnost take zaščite. Uspeh je bil nepričakovan. Na polju so dosegli 20 odstotkov večji pridelek ne da bi uporabili kakršnakola kemičnega škropiva. Industrijski kemik Howard Armstrong je ponovil poskus tako, da je pri fotografiji polja koruze odrezal del polja. Potem je fotografijo obseval z vibracijami močnega kemičnega insekticida. Izkazalo se je, da je 80 do 90 odstotkov škodljivcev, ki so se pred tem na polju nahajali, odmrlo. Na tistem delu fotografije, ki je bil odrezan in ni bil obsevan, se število škodljivcev ni spremenilo.

Kmalu so ustanovili podjetje UKACO Inc., ki je s to metodo ščitila polja, saj je bila metoda, čeprav neobrazrožljiva, zelo preprosta, poceni in neškodljiva za rastline in zemljo. Nekaj let je uspešno poslovala (npr. preidelek krompirja se je povečal za 30 odstotkov, hkrati pa so dosegali velike prihranke, saj ni bilo treba 6 do 7 krat škropiti krompir z insekticidi, kot je to običajno). Vendar je moralo podjetej prenehati delovati zarade hudega pritiska lobija koncernov kemijske industrije, ki proizvajajo insekticide.

T. Galen Hieronymus, inženir iz Kansas Cityja in edne najuspešnejših radioamaterejv v ZDA, je preučeval nenavadne pojave s subtilnimi energijami in odkrival zanimive podrobnosti. Patentiral je napravo za detekcijo vibracij kovin in drugih elementov, ki mu je omogočala ugotavljanje prisotnosti poljubnega kemijskega elementa v materiji. Hieronymus je poimenoval te vibracije eloptična energija. Vnedar ga je bakteriolog Otto Rahn opozoril, da je ta tehnologija, ki razkriva skrivnosti življenja, izredno nevarna in v nepravih rokah lahko pripelje človeštvo v katastrofalne situacije. Hieronymus je s pomočjo svoje naprave v sodelovanju s sodelavji podjetja UKACO, naredil poskus, kjer je ugotovil, da lahko s svojo napravo ne samo umori ampak dobesedno zdrobi črve, ki so zajedali koruzo. To ga je tako pretreslo, da se je odločil, da nikoli nikomur ne razkrije podrobnosti njegove naprave.

Inženir George De al Warr iz Velike Britanije je delal podobne poskuse ko Hieronymus in sodelavci podjetja UKACO. Tudi on je bil sposoben vplivati na rast raslin ne samo z direktnim obsevanjem rastlin ampak tudi posredno preko obsevanja njihovih fotografij. Dosegal je fenomenalne rezultate: do trikrat večje glavice zelja, skoraj dvakrat večji pridelek riža, do trikrat večjega pridelka ječmena itd. Vendar ko so drugi poskušali ponoviti njegove uspehe, jim to ni uspelo. Po triletnih eksperimentih je De la Warr prišel do zključka, do katerega so pred njim prišli že tudi drugi, in sicer da je v vseh teh poskusih odločilnega pomena človeški faktor: zavest eksperimentatorja. Ugotovil je, da ljudski duh, človeška misel, deluje na rast rastlin in je to pri celotni radioniki odločilnega pomena.

Kakšni mehanizmi delujejo pri teh procesih, kako in zakaj človeški duh vpliva na rastline in v čem je bistvo radionične, eloptične, orgonske, bio, psiho itd. energije, tega ne vemo. Očitno pa je, da je ta tehnologija mogočna vendar potencialno nevarna. Nikola tesla je malo pred smrtjo dejal: “Tistega dne, ko bo znanost začela preučevati nefizikalne pojave, bo v desetih letih napredovala več kot v vseh prejšnjih stoletjih svoje zgodovine.” Mogoče se jo to desetletje že začelo…(po knjigi The Secret Life of Plants avtorjev Petra Tompkinsona in Christopherja Birda povzel in prevedel Igor Kononenko http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/povzetki/rastline.htm )

Več v filmu

What Plants Talk About – Full Length Documentary

https://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=G8hInOEfmgQ#!

In še knjiga The Secret Life of Plants (1973) by Peter Tompkins and Christopher Bird v PDF

https://docs.google.com/file/d/0B830wKGVn9giLS0tYUNoeGlMRXM/edit

GSO; igranje rulete z našim zdravjem, porast bolezni, GLIFOSFAT, tumorji, poškodbe organov testnih podgan

KORUZA? Bog ve? Al pa še bog ne? morda bolj riba,
al pa ….

Razkritja Wikileaksa so pokazala, da je bila administracija prejšnjega predsednika ZDA Georga Busha tesno povezana z Monsantom. V razkritih depešah je bilo mogoče prebrati, da bi veleposlanik ZDA v Franciji recimo proti članicam EU, ki nasprotujejo gensko spremenjenim organizmom, uvedel sankcije, da bi »jim prizadel bolečine«, veleposlanik ZDA v Španiji pa je po sestanku s predstavnikom Monsanta v Španiji od administracije v Washingtonu zahteval, naj pritisne na Bruselj, da bo spremenil svojo politiko do gensko spremenjenih organizmov. V času mandata sedanjega predsednika Baracka Obama se je vpliv proizvajalcev gensko spremenjenih organizmov na politiko še okrepil, a primerov Smith ni navedel .http://www.mladina.si/117887/hrana-in-igranje-rulete-z-nasim-zdravjem/
Obama želi sesuti Poljsko, ker je prepovedala Monsantovo GSO Bt koruzo.Obama se zaveda, da so ljudske množice (upravičeno) proti Monsantu in temu, kako brezobzirno si ta korporacija prisvaja in uničuje Naravo. http://wearechange.si/obama-zeli-sesuti-poljsko-ker-je-prepovedala-monsantovo-gso-bt-koruzo/
»Po našem mnenju ni naključje, da so bolezni, ki smo jih odkrili pri laboratorijskih živalih, v porastu med prebivalci ZDA odkar so leta 1996 začeli uporabljati gensko spremenjene organizme,« je v pogovoru za portal Truthout dejal Jeffrey Smith, prvi mož inštituta. Pojasnil je, da pri gensko spremenjenih organizmih gre za prenos določenega gena oziroma gena od ene vrste v DNK druge vrste. Tako nadnacionalke z mešanjem genov med rastlinami, živalmi, ljudmi, bakterijami in virusi v laboratorijih ustvarjajo nove organizme, katerih stranskih učinkov ni mogoče predvideti.
Na primeru gensko spremenjene koruze Bt je pojasnil, zakaj najbrž vpliva na zdravje. Ta koruza namreč proizvaja strupeni insekticid Bt-toksin, za katerega je bilo pravkar ugotovljeno, da povzroča luknje in razpoke v človeških celicah. Ta strup so našli tudi v krvi nosečnic in fetusih. »Zgolj z učinki insekticida Bt je mogoče pojasniti težave s prebavili, zmanjšanje odpornosti, poškodbe organov in razpoke, ki so lahko razlog za nastanek alergij, avtoimunih bolezni, občutljivost na gluten, rak, Alzheimerjevo bolezen in avtizem,« razlaga Smith.http://www.mladina.si/117887/hrana-in-igranje-rulete-z-nasim-zdravjem/

Dr. Gorazd Pretnar “ta dokument Odgovor Ministrstva za zdravje glede spornega glifosfata ( https://docs.google.com/file/d/0B830wKGVn9gidG5VTHMwMnk5djQ/edit ), ki sem ga pripel kot pdf je odgovor direktorice direktorata za javno zdravje. Vsekakor z odgovorom ne moremo biti zadovoljni, ker ministrstvo za zdravje v tem primeru za glifosfat ni uporabilo previdnostnega principa, ki je zapisan v zakonu o kemikalijah. Člen pravi, kadar je utemeljen sum, da je neka snov bolj nevarna za zdravje ljudi in okolja kot se je vedelo do tedaj. O tem odloči vlada, ki mora prepovedati to snov in naročiti raziskavo. Če raziskava sum ovrže je snov ponovno v prometu, če pa raziskava potrdi sum gre snov iz prometa. tako za mimogrede, ta člen je hotela direktorica urada za kem l.2003 spremenit do neuporabnosti, pa sva ga s Tonetom Komatom rešila v državnem svetu”

Ostale aktualne povezave

http://www.naturalnews.com/037437_Monsanto_GM_corn_rat_tumors.html Gensko spremenjena hrana: tumorji, poškodbe jeter in ledvic, predčasna smrt
Podgane, ki so jih vse življenje hranili z zrni zelo prodajanje gensko spremenjene koruze,
imajo številne tumorje in druge poškodbe organov, predvsem jeter in ledvic, je zapisano v francoski raziskavi, ki so jo opravili na univerzi Caen. Da bi bili rezultati verodostojni, so raziskavo nadzorovali tudi neodvisni strokovnjaki. Podgane so jedle zrna koruze, ki jo prodaja ameriško podjetje Monsanto.

Več na:

http://www.24ur.com/novice/svet/gensko-spremenjena-hrana-tumorji-poskodbe-jeter-in-ledvic-predcasna-smrt.html

tole so pa še fotke z
SHOCKING findings in new GMO study. Horrifying multiple tumors in rats fed CM corn and Roundup. 70% of females die early. Massive organ damage. See full story, just published, http://naturalnews.com/037249_GMO_study_cancer_tumors_organ_damage.html

Podganji resničnostni šov: Ruski znanstveniki bodo javno predvajali GSO poiskus
http://wearechange.si/podganji-resnicnostni-sov-ruski-znanstveniki-bodo-javno-predvajali-gso-poskus/

Monsanto fails at attempt to explain away tumors caused by GM corn

Learn more: http://www.naturalnews.com/037437_Monsanto_GM_corn_rat_tumors.html#ixzz28k9ffQVS
http://www.naturalnews.com/037437_Monsanto_GM_corn_rat_tumors.html

Ekološko kmetovanje LAHKO nahrani svet


Z ministrstva prihaja sugestija: “Pri pogledu na problematiko celotne oskrbe Slovenije s hrano bodo potrebne  sistemske spremembe, ki bodo skozi zakonodajo in posledično finančne transferje omogočile in motivirale relevante množice kmetovalcev pri spremebi načina kmetovanja in jasno tudi pri spremembi načina razmišljanja.
V ta namen bo potrebna primerjalna študijo kmetovanja na EKO in klasični kmetiji – jah.
Da bi do tega prišli je potrebno letno spremljanje in statistična primerjava dveh kmetijTako bomo lahko tudi formalno operirali s podatki, ki bodo relevantni.”……


 No američani(Pennsylvania’s Rodale Institute,so to naredili leta nazaj nekateri povzetki so taki

1. “30-letna primerjava je pokazala, organski sistemi so skoraj trikrat bolj donosni kot konvencionalni.  Povprečni neto donos za ekološko pridelavo je znašal
$ 558/acre / leto v primerjavi s samo $ 190/acre/leto za konvencionalni sistem .

2. * Organska prekaša običajno v sušnih letih,  v prvih so večja obnavljanja podzemne vode in zmanjšanje odtekanja
3. * Organski sistemi kmetovanja  gradijo in ne tanjšajo organske snovi in ni vetrne erozije

4. Organska kmetovanja so bolj donosni kot konvencionalna.5. * Ekološko kmetijstvo porabi manj energije, 45% pa je bolj učinkovito.

Za podrobnosti pa poglejte na [Kompletno Poročilo pdf] Da bi verjeli, ali potrebujemo tudi doma , v Slo delati dolgoletno primerjalno analizo, medtem ko pa čas teče…..al je kar dosti, če zadevo referencirano prevedemo in  pomolimo pod nos odgovornim. Vendar se nekak vsiljuje vtis, da  dokler jim ne bo treba, pač ne bodo dovzetni za eko navkljub še  takšnim argumentom in analizam in dokazom.

Ko bo zadostna množica ljudi doumela in začela zahtevati, klicati posamezne odgovorne na ključnih položajih , bo stvar šla malo drugače, do takrat pa…….spremembe bodo lahko šle od spodaj navzgor kot pritisk , kot upanje in molitve,  kot zahteve, kot revolt.

Ali je vredno se  truditi  jih prepričevati? Kvečjemu dati pravim na položajih podporo, ostale pa pustiti na miru in se ne it z njimi kdo je pametnejši?
vir.
http://blog.friendseat.com/study-finds-organic-better-than-conventional-farming

Dobro argumentacijo najdemo tudi v članku spletne strani http://wearechange.si/

"Eden od argumentov za promoviranje gensko spremenjenih rastlin in biotehnologije je da
GSO lahko nahrani svet in da ne-GSO in ekološke metode niso zmožne proizvesti zadostne
količine hrane za vse. Toda resnica je, da je ekološko kmetovanje samo po sebi v celoti
sposobno nahraniti svet. Moramo samo narediti nekaj sprememb v načinu gojenja in vzrejanja
hrane, kar pomeni odprava tovarniškega kmetovanja, ki uničuje naše zdravje in planet.

V poročilu z naslovom Hranjenje prihodnosti, ki ga je napisalo ekološko združenje Soil
Association, ki se nahaja v Veliki Britaniji, pravi, da ekološki in drugi agro-ekološki kmetijski
sistemi niso samo rešitev za lakoto na svetu ampak, ko se ti holistični sistemi vpeljejo,
povleče najrevnejše iz revščine." več na Ne verjamite laži- Ekološko kmetovanje LAHKO nahrani svet

 

 

 

 

Lastna pridelava hrane, samoopomoč, trajnostne prehrambene rešitve – Članki iz revije Jana

1.Članki na temo Vrtičkarstva, pridelava na balkonih, terasah

2. Članki na temo semenarjenja

3.Članki na temo Kmetijstva, spodbujanje ekološke pridelave hrane

4. Članki na temo Ekogradnje

5.Članki na temo divje hrane , nabiralništva

6.Članki na temo čiste, pitne žive vode

7. Primeri dobre prakse, obujanje tradicionalnih orodij

 

 

1.Članki na temo Vrtičkarstva

 

 

Linki:

1.vsebina spisa nam ponudi izračuni o smotrnosti lastne pridelave oz. višini privarčevanja  ter ponudi  določene primerjave
 http://www.edusatis.si/preprostost/z-vrtom-do-dveh-plac 

2.Prostor za zelenjavo in ljudi  sredi Ljubljane.

http://vimeo.com/37733028 Onkraj Gradbišča

3.Samooskrbni vrt na 60m2

4. SETVENI NAČRT ZA SAMOOSKRBNI VRT 60M2

5. http://www.deloindom.si/zelenjavni-vrtovi/biodinamicno-kmetovanje-krog-mora-biti-sklenjen

 

 

http://www.mladina.si/53676/samooskrba_s_hrano_kot_projekt_mesta_kulture/?utm_source=tednik%2F201114%2Fsamooskrba_s_hrano_kot_projekt_mesta_kulture&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink2.

 

 

2.Članki na temo semenarjenja

3.Članki na temo Kmetijstva 


1. Primerjalna študija kmetovanja na EKO in klasični kmetiji – jah.

“Pri pogledu na problematiko celotne oskrbe Slovenije s hrano bodo potrebne  sistemske spremembe, ki bodo skozi zakonodajo in posledično finančne transferje omogočile in motivirale relevante množice kmetovalcev pri spremembi načina kmetovanja in jasno tudi pri spremembi načina razmišljanja.

V ta namen bo potrebna primerjalna študijo kmetovanja na EKO in klasični kmetiji – jah.
Da bi do tega prišli je potrebno letno spremljanje in statistična primerjava dveh kmetij

 Tako bomo lahko tudi formalno operirali s podatki, ki bodo relevantni.”……” MK

No američani (Pennsylvania’s Rodale Institute,) so to naredili leta nazaj nekateri povzetki so taki

– “30-letna primerjava je pokazala, organski sistemi so skoraj trikrat bolj donosni kot konvencionalni.  Povprečni neto donos za ekološko pridelavo je znašal
$ 558/acre / leto v primerjavi s samo $ 190/acre/leto za konvencionalni sistem .

–  Organska prekaša običajno v sušnih letih,  v prvih so večja obnavljanja podzemne vode in zmanjšanje odtekanja
–  Organski sistemi kmetovanja  gradijo in ne tanjšajo organske snovi in ni vetrne erozije

– Ekološko kmetijstvo porabi manj energije, 45% pa je bolj učinkovito.

– Konvencionalni sistemi proizvajajo 40% več toplogrednih plinov.

– Organska kmetovanja so bolj donosni kot konvencionalna.

Za podrobnosti pa poglejte na [Kompletno Poročilo pdf]

 

2. Spoznanje-popolnega-poljedelstva-Popolna navodila za trajnostno poljedelstvo- pripravil D.Rengeo

 

4. Članki na temo Ekogradnje

5.Članki na temo divje hrane , nabiralništva

6.Članki na temo čiste, pitne žive vode

7. Primeri dobre prakse, obujanje tradicionalnih orodij

 

Linki:

Članek iz revije Jana o solidarnostni akciji na kmetiji Golobovih

Bruto družbena sreča, družba obilja, Jose Mujica predsednik , ki služi z zgledom, etična ekonomija, socialno podjetništvo

1. Predsednik Urugvaja z lastnim vzgledom pokazal kako se upreti krizi

2.  Bruto družbena sreča – Jasna Snežič

3. Misliti obilje – Bojan Radej

 

1.

Edini predsednik na svetu, ki je pokazal kako se upreti krizi

Zgled dobrosrčnim politikom širom sveta in doma!

Jose Mujica je predsednik Urugvaja. Znan je po tem, da se vsak mesec odpove kar 90 odstotkom svoje plače in jo podari v dobrodelne namene. Vozi se v starem hrošču in nima nikakršnega premoženja.

José Mujica

Jose Mujica se je odpovedal visoki plači in svojo državo vodi z zgledom. (Foto: Reuters)

Jose Mujica je bil leta 2010 izvoljen za 40 predsednika Urugvaja. Prebivalce svoje države je danes 77 letni predsednik navdušil predvsem s svojo skromnostjo, saj se je odpovedal praktično vsem materialnim koristim, ki jih funkcija prinaša.

Njegova uradna plača znaša sicer 12.500 dolarjev (9.700 evrov), a ‘najrevnejši predsednik na svetu’ obdrži le 10 odstotkov, torej 1.250 evrov oziroma 970 evrov, kar je le nekaj evrov več kot povprečna slovenska plača. Predsedniško palačo v časih, ko tam ni uradnih državniških sprejemov uporabljajo prebivalci Urugvaja, ki nimajo strehe nad glavo, predsednik pa prebiva na kmetiji, ki je v lasti njegove žene.

Po svetu se prevaža s starim Volkswagnovim hroščem, za katerega je zapravil 1500 evrov, v malce bolj galantno obleko pa se napravi le za pomembna državniška srečanja.
Urugvaj je tretja gospodarsko najuspešnejša država Južne Amerike in je kriza ni doletela. Vsako leto beležijo pozitivno rast BDP-ja, pohvalijo pa se lahko tudi s tem da so država z najmanjšo stopnjo korupcije na tem kontinentu.

2.
Bruto družbena sreča http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5725050
Sreče ne ustvari gospodarska rast in tudi ne politika, ki spodbuja k življenju v bogastvu namesto k bogatemu življenju.
Ljudje v bogatejših deželah niso nič srečnejši od ljudi v revnejših deželah.
Ljudje v bogatejših deželah niso nič srečnejši od ljudi v revnejših deželah.
V Evropi najdemo najbolj srečne in zadovoljne prebivalce na Danskem, Rusija pa se uvršča na zadnje mesto in ima najbolj nezadovoljne in nesrečne ljudi, je pokazala raziskava, ki jo je opravila Foundation for Future Studies. V raziskavi so za mnenje vprašali 15 tisoč Evropejcev v 13 državah in izkazalo se je, da so bogatejši Evropejci bolj srečni kot revnejši, ženske so bolj srečne kot moški, ljudje, ki živijo na podeželju, so bolj srečni od tistih, ki živijo v mestih. Kje smo Slovenci? Ko je pred štirimi leti Eurobarometer sporočil podatke o sreči v sedemindvajseterici, smo izvedeli, da smo Slovenci nadpovprečno srečni državljani v EU. Ali smo še vedno?O sreči in o tem, kaj vpliva nanjo, se sprašujemo posamezniki, politiki v večini držav pa jo želijo izmeriti, čeprav jim strokovnjaki dopovedujejo, da je to težko, morda celo nemogoče. A sreča je trenutno v svetu vroča tema. Tako bodo v Franciji in Veliki Britaniji napredek države ob že prisotnem bruto domačem proizvodu merili s stopnjo osebne sreče in zadovoljstva državljanov. Sreča je predmet številnih raziskav in študij po svetu, zlasti v ZDA jih je mnogo, izsledki pa so več kot zanimivi. V eno izmed študij v Teksasu so vključili 909 žensk in na njihovo srečo je najbolj vplivala spolnost, sledili so skupni izhodi po službi, večerja, sprostitev, šport. Kot najbolj neprijetna se je izkazala pot v službo, mnogih tudi služba ni osrečevala. In naj so teksaške ženske njihovi otroci še tako osrečevali, so kot obremenjujoče ocenile skrb zanje. Tudi hišnih opravil in nakupovanja niso vključile med srečne trenutke.Kar je pri tej študiji zanimivo, je to, da je pokazala sledeče: trenutno zadovoljstvo in sreča sta odvisna od aktivnosti in ne od stvari, tako da sploh ni pomembno ali sediš na poti v službo v prometnem zamašku v mercedesu ali v tvingu. “Srečo ljudje doživljamo v trenutkih, v katerih svojo pozornost usmerimo na nekaj prijetnega. Lahko si kupim še tako lep in drag avto, a se nanj ne morem skoncentrirati za daljše obdobje,” pravi psiholog z Univerze Princeton, Daniel Kahneman. Strokovnjaki poudarjajo, da je v mnogih študijah precenjen občutek sreče ob zadetku na lotu, ob nakupu nove hiše. Novo se hitro obrabi, drugače kot večina majhnih nakupovalnih radosti ali prijetnih druženj. Ob tem pa tisti, ki proučujejo naše vedenje in možgane, na vprašanje, ali je sploh zanesljivo spraševati ljudi po zadovoljstvu in sreči, odgovarjajo pritrdilno. Spomnijo pa na problem, na katerega naletijo pri vprašanju, kakšna družba nas dela srečne. Raziskave kažejo, da od določene ravni BDP naprej ljudje v bogatejših deželah niso nič srečnejši od ljudi v revnejših deželah, in tudi bogati ljudje niso srečnejši od tistih s povprečnimi dohodki. V Kanadi živijo najbolj srečni v revnejših provincah. Mehanizmi sreče so tudi tesno povezani s kulturo naroda; Američani so manj občutljivi na neenakosti od Evropejcev, se pa ostro odzovejo, kadar jim kdo poskusi kratiti svobodo odločanja. Šved se slabo počuti v koruptivni družbi, Grka to ne prizadene. In za nemško srečo je inflacija veliko bolj pomembna kot za francosko.Sreče ne ustvarita gospodarska rast in politika, ki spodbuja k življenju v bogastvu namesto k bogatemu življenju. Slednjega očitno živi nekaj več kot 700 tisoč prebivalcev Butana, ki leži v Himalaji, med Indijo in Kitajsko. Državica je velika kot Švica in je edina na svetu, ki ji več pomeni sreča njenih državljanov kot njena gospodarska rast. Jigme Singye Wangchuk, četrti kralj dinastije z vzdevkom K-4, je leta 1986 v intervjuju na vprašanje o tem, koliko znaša BDP, čeprav je vedel, da je s 50 dolarji na prebivalca najnižji v svetu, dejal: “Ne zanima me BDP. Zanima me bruto družbena sreča.” Njegov odgovor, ki je bil v intervjuju pravzaprav izgovor, je zapisan v butanski ustavi. V njej piše, da si država prizadeva omogočati in povečevati bruto družbeno srečo.V večini držav je veljalo, da je za zadovoljne državljane pomembna gospodarska rast, z njo pa več blaginje; čeprav je bruto družbeni proizvod svojevrsten konstrukt, saj se dviguje tudi, ko prebivalstvo doletijo nesreče. Po ekološki katastrofi v Mehiškem zalivu so tisti, ki so čistili obalo in morje, zaslužili ogromne vsote, s tem pa se je dvignil BDP.S finančno in gospodarsko krizo pa se tudi na Zahodu vse manj omenja BDP. Ko se sprašuje o sreči, zasledimo vprašanja, kot na primer, ali se državljani pogosto smejejo, ali imajo veliko prostega časa, ali je njihov zaslužek večji. V Butanu si takšna vprašanja postavljajo že dolgo, najbolj razvite države pa so jih šele odkrile. In K-4 je v Butanu v osemdesetih letih za povečanje sreče določil ohranjanje in krepitev kulture, življenje v sozvočju z naravo, pravičen gospodarski razvoj in dobro vladanje. Koncept, ki ga je pozneje imenoval “Velika nacionalna sreča ali bruto družbena sreča, je hiša s štirimi stebri”. Le kadar so vsi enako visoki, ko imajo v državi enako mesto kultura, varstvo okolja, gospodarska rast in dobro vladanje, je mogoče nanje postaviti streho. Kapitalizem pa je v njihovih očeh hiša z enim samim stebrom, torej le z gospodarsko rastjo. Takšna hiša se prej ali slej poruši. V Butanu so pred štirimi leti zato, da bi ohranjali vse stebre enako visoke, ustanovil ministrstvo za srečo. Tako morajo vsak zakon, program, gradnja ceste, skratka vsi večji projekti, skozi “rentgen”, s katerim ugotovijo, koliko sreče za družbo tiči v posameznem projektu. Tako so pred leti pregledali žago, ki je državi prinesla veliko denarja, izginevalo pa je vse več gozda. “Preveč!” je bilo ugotovljeno – in vlada je žago zaprla.

Jasna Snežič

3.

Misliti obilje http://www.sdeval.si/Objave/Misliti-obilje.html

Prednovoletno uglašen zapis, ki bo objavljen v Veceru, rubrika “Pogledi”Zadnjih tristo let je pomanjkanje vodilno nacelo ekonomske misli in je povezano s tem, da živimo v svetu omejenih možnosti in neomejenih potreb. Kljub temu nekateri svetovno pomembni ekonomisti, kot oce makroekonomije Keynes, ki je deloval v prvi polovici dvajsetega stoletja, trdijo, da bi lahko obcutek ekonomskega pomanjkanja odpravili v nic vec kot sto letih umnega gospodarjenja. Dosegli bi stanje, ko bi lahko vsakemu državljanu in državljanki zagotovili reden in brezpogojen državljanski dohodek, ne iz njegovega dela in produktivnih prizadevanj ampak zgolj kot izplacilo upravicenega deleža državljanom kot lastnikov nacionalnih bogastev in kot tvorcev vsakega naroda in družbe.Z idejo splošnega ekonomskega pomanjkanja torej utegne biti nekaj hudo narobe. Ce do cloveške srece vodi samo strma steza pomanjkanja in odrekanj kot zatrjujejo ekonomisti, potem bo ljudem pravzaprav enkrat v nedoloceni prihodnosti tem boljše, cim slabše jim je dotlej. A ce se vsaj malo ozremo naokoli, ne vidimo le velikega pomanjkanja ampak tudi nemalo razuzdanega obilja. Znani svetovni inštitut ki pripravlja neformalna letna porocila o stanju svetovnega okolja ocenjuje, da je od izcrpanih naravnih bogastev tri cetrtine neobnovljivih, kljub temu jih kar 80% na koncu nekoristno obleži kot embalaža, ostanek ali odpadek. Takšna potratnost uporabe naravnih materialov precej bolj kot na pomanjkanje kaže, da nekaterim planet nima materialnih meja. Tudi sedanja gospodarska kriza ni posledica kakšnih materialnih, resnicnih ali izsiljenih pomanjkanj kot je bila na primer naftna kriza, prav nasprotno, je posledica velikega neravnovesja, ki ga ustvarja presežno svetovno varcevanje, ki nima vec na voljo dovolj naložbenih možnosti, ki prinašajo velike zaslužke. Svet kot celota ni reven. Preplavljen je z ogromnimi presežki varcevanja – okoli deset milijonov ljudi na celem svetu poseduje za 40 tisoc milijard dolarjev prostih sredstev, ki išcejo poti v naložbe (manj kot desetinko odstotka tega zneska letno bi zadošcalo za svetovno izkoreninjenje umiranja od lakote). Kakšno pomanjkanje je sploh mogoce v casu, ki ga oznacujemo kot informacijski, v katerem so informacije po obsegu postale neobvladljive? V družbi znanja niso vec najpomembnejše materialne omejitve ampak obilje znanja in ustvarjalnosti. Obilje postavljata gospodarjenju povsem drugacne izzive kot ekonomistom ljuba miselnost materialnega pomanjkanja.Res je, da bo naš kolektivni obcutek pomanjkanja tem vecji, cim bolj smo energetsko in snovno odvisni. Torej doktrina pomanjkanja gotovo ni nujna posledica materialne omejenosti sveta ampak prej prevladujocega pogleda na svet z omejenimi možnostim in nacina življenja v njem. Pri ustvarjanju našega obcutka pomanjkanja je pogosto posredi tudi nacrtno prizadevanje tistih, ki jim to pride prav. V enem zadnjih energetskih porocil evropske unije je zapisano mnenje, da k obcutku pomanjkanja energije v veliki meri prispeva »energetska oligarhija« sama, prav ta izraz je uporabljen, ki skuša svojo monopolno moc, da nas preskrbujejo z nujno potrebno energijo pretvoriti v višje dobicke.Bolj kot kaj drugega pa k obcutku pomanjkanja prispeva sam ekonomski red in sicer najbolj s svojo denarno ureditvijo. Na celem svetu je nedvomno dovolj hrane, da bi nahranili vsakogar in dovolj delovnih priložnosti za zaposlitev vseh, ni pa dovolj denarja, da bi za to placali, meni Bernard Lietaer, mednarodni centralni bancnik, ki je pomagal pri snovanju evra, danes pa se ukvarja s proucevanjem in popularizacijo »dopolnilnih denarnih sistemov«, ki naj bi deloma iz naših življenj izrinil uradni denar. Denar izdajajo centralne banke za obresti in s tem nadzirajo pomanjkanje denarja in tukaj je jedro ekonomskega pomanjkanja, pravi. Skrivnost te formule je v obrestih. Ce do »svežega denarja« lahko prideš le prek posojila, na katero se zaracuna obresti, od kje potem pride denar, s katerim se placajo obresti na posojila, saj tega denarja banka ne natisne? Lietaer razloži kruto resnico, da je treba denar za odplacilo obresti vzeti tistim, ki so v konkurencnem boju neuspešni in propadejo, njihov dohodek in premoženje pa se porazdeli med zmagovalce. Da bi lahko odplacevali dolgove, morajo nekateri izgubiti. In ker je dolgov že bistveno vec kot denarja v obtoku je postal boj za obresti vse ostrejši in seže vse dlje. Boj se ne tice le zadolženih, saj stroški obresti v cenah blaga široke potrošnje dosegajo od 30-50 odstotkov in jih placujemo vsi, tudi ce sami nimamo na grbi svojih posojil. Vecina prebivalstva z velikim delom svojih dohodkov torej preprosto zgolj placuje nanje prevaljene stroške obresti. Zato dosedanji nacin materialnega napredka ne bo nikoli mogel ustvariti materialnega obilja za vse, ker njegove sadove za vecino ljudi sproti požirajo obresti. Tako umetno ustvarjeno pomanjkanje nima prav nic opraviti z globalnim pomanjkanjem surovin. Planetarne omejitve same po sebi ne opravicujejo ekonomskih predpostavk, da mora vsaka stvar, ki je kaj vredna, imeti svojo ceno, pa naj si bo to tudi znanje ali kulturne in javne dobrine.Pomanjkanje ni bila vodilna misel v nobeni ekonomski ureditvi pred 18. stoletjem, ceprav so bile vse prejšnje družbe bistveno revnejše in v primerjavi z današnjim redom mocno prikrajšane celo v osnovnih stvareh. Nasprotno, vse ekonomije dotlej so imele ekonomske skrbi predvsem s tem, da so prerazporedile ekonomske presežke. V kameni dobi, pravijo antropologi, so imeli ekonomijo darov, z njimi so se obdarovala sosednja plemena, da so s tem ohranjala mir. Za tiste pradavne case je tudi potrjeno z raziskavami, da so vsi v plemenu bili deležni približno enake blaginje, tudi ce k njej niso hoteli ali mogli veliko prispevati. V stari Grciji so bogataši kar tekmovali med sabo, kdo bo od svojih zaslužkov placal vec javnih pridobitev, športnih iger, gledališca. Tudi v srednjem veku sta umetnost in arhitektura cvetela ravno na racun mecenstva.V tem pogledu je posebej zanimivo sporocilo knjige Mosesa Finleya, enega najpomembnejših sodobnih zgodovinarjev stare Grcije, ki je prevedena tudi v Slovenšcino (“Anticna ekonomija”, Studia Humanitatis, 1987, prevedel Jože Vogrinc), ki je med drugim raziskal tudi porajanje tega, kar danes imenujemo podjetništvo. Ugotovil je nekaj zelo zanimivega, kar je zgovorno samo zase. Podjetniki so v stari Grciji postali predvsem ljudje, ki so jih njihovi gospodarji osvobodili suženjstva. V tistih casih osebna svoboda ni pomenila veliko, ce ni bila povezana z lastništvom zemlje, ki je podeljevalo mešcansko pravico, nekako primerljivo z današnjim “stalnim prebivališcem”, saj je so bili sužnji vecinoma iz drugih, oddaljenih dežel kamor se mnogi niso mogli vrniti, zato so bili obsojeni na to, da so bili povsod, kamor so prišli, tujci. Tako jim ni preostalo drugega, kot da se selijo med grškimi mesti kot trgovci, dokler niso zaslužili dovolj, da so lahko nekje z nakupom zemlje koncno pretvorili svojo osebno svobodo v resnicnost.

Sodobni propagandisti prostega trga, s politiki in birokracijo vred, danes pravzaprav skušajo ljudem s predpostavko ekonomskega pomanjkanja dopovedati ravno isto, da si lahko s podjetništvom prislužijo materialne pogoje, da bodo lahko v resnicnosti uveljavili svojo sicer formalno neoporecno svobodo. Glavna težava in razlog pogoste neuspešnosti njihovega prepricevanja, je danes povezana z dejstvom, da se veliko in vse vec ljudi, tudi tistih, ki niso ravno bogati, preprosto ne pocuti, ne vidi samih sebe kot samo formalno osvobojene sužnje. Nasprotno, mnogi se danes pocutijo svobodne ne glede na svoj materialni status, so pac materialno zadovoljni z manj, da imajo lahko drugega vec. V tej luci je prizadevanje liberalcev vseh barv nadvse ironicno saj se tako ravno ljudje z miselnostjo osvobojenih sužnjev najbolj oklepajo svoje formalne svobodne na trgu.

Kakorkoli že, obilje in pomanjkanje sta dve možni ekonomski viziji sveta, meja med njima pa ni odvisna od materialnega pomanjkanja ampak zlasti od »pogleda na svet«, od tega, kako svoje ekonomske zadeve razumemo in kako v svojem prakticnem življenju nanje odgovarjamo. Izbira med miselnostjo pomanjkanja in obilja je torej možna, saj ne gre samo za to kakšen je svet ampak predvsem za to, kako ga hocemo živeti kot posamezniki in kot skupnost. (Bojan Radej)

 

Kdaj postanemo Veliki?

Oj

Najpej poziv

THRIVE je neobičajni dokumentarni film, ki dvigne tančico o tem kaj se resnično dogaja v našem svetu, s sledenjem denarnega toka-odkrivanjem globalne utrditve moči v skoraj vsakem vidiku našega življenja. Skupaj tke odkritja v znanosti, zavest in aktivizem.Thrive nam ponuja resnične rešitve in nas vzpodbuja, da si z drugačnimi in drznimi strategijami vrnemo nazaj naša življenja in našo prihodnost.

Je film o osnovnih vzorcih, ki vzpodbujajo in ohranjajo življenje. Je klic k prebujanju množici ljudi, katere moč je bila združena in zlorabljena od elitnih posameznikov in je hkrati vabilo za pridružitev svetlim možnostim, ki se lahko sprostijo in osvobodijo, če razmišljamo kritično in se postavimo za svobodo. Film nam predstavi resnične poti, kjer lahko vsak posameznik aktivno premakne močne strukture, ki blokirajo prost pretok energije- ta pa omogoča, da življenje uspeva, raste in se razvija. Zanimivo je, da thrive movement deluje po identičnih merilih kot Ekoci, Oskrbimo….nismo sami hehehe

Oglejte si Thrive na http://www.youtube.com/watch?v=OibqdwHyZxk trailer.

Eden od mojstrov je dejal: “Ljudje bodo vsepovsod postali kot majhni otroci”, polni zaupanja, polni ljubezni, polni dobrote, polni upanja, polni hrepenenja po vsem, kar so izgubili, odkar so odraščali, preden so otrdeli, postali skomercializirani, postali togi, prestrašeni, nezaupljivi – le polljudje. Postajali so nejeverni in začeli so izgubljati svojo humanost. Začeli so izgubljati tisto nit, ki povezuje vsakogar z vsakomer v vsem vesolju, na vseh planetih in v vseh sistemih. Mi smo eno. Obstaja le eno človeštvo pod enim bogom in mi vsi si delimo to človeštvo.”

Moje mnenje ni sicer kako zelo pomembno, vseeno pa naj izrazim pač moje čutenje. Prepričan sem namreč , da stvari ne gre preskakovati, razvojni proces kar tiče zavedanja človeka pač pelje prek mnogih neumnosti, ki povzroča tako ali drugačno gorje, priznajmo si predvsem to , da smo ranljivi, zmotljivi, neuki, da v svojih sposobnostih dojemanja in čutenja dojemamo zelo zelo malo stvarstva (glej denimo priponke), iz tega pa so tudi naša dejanja, načrti , in predstave kaj je dobro, smiselno…precej oz. zelo zelo omejene, da tako izkoriščamo šele trohico naših dejanskih sposobnosti, kapacitete, talentov itd.

Ampak to je pač naša razvojna stopnja in tako pač je, trenutno smo sposobni pač toliko kot smo, kar pa ne pomeni da enkrat ne bomo Angeli heheh.

Trenutno je tako, na razne fascinacije , čudeže (pač tisto kar si ne znamo razložit) padamo kot muhe na limanice. Kot je zatrjeval sveti Avguštin: “Čudeži niso v nasprotju z naravo, ampak samo v nasprotju s tem, kar o naravi vemo”. Pripišimo sem kamot od free energy naprav do žitnih krogov (tudi o tem v Thrive) ……, takšno je pač stanje naše zavesti, sodit o tem pa po moje tudi ne pomaga kaj dost. Žal prav tako ne pomaga kaj dost vedenje (enih par “razsvetljenih “posameznikov in še koga) o tem kaj je potrebno, kaj je treba, kaj bi bilo smotrno, nujno ipd. , dajmo raje skupaj razmislit in poskušat začutit kako te posamezne človekove potenciale prebudit, izrazit in namenit v dobro vseh.

Prepričan sem, da smo skupaj vsi del organske rasti-evolucije in ko pravijo Brez ZNANJA o NARAVI pa se ne bo spremenilo absolutno NIČ…, se s tem strinjam, če pa govorimo o željeni prihodnosti kot o projektu, smo mi del tega projekta tudi z vsakim o naših osebnih rasti, smo v tem soprisotni kot terapevti in pacienti v enem, rasemo , zorimo skupaj s projektom, vendar vnaprej, brez neposrednega udeleženja pa dvomim , da se lahko karkol zgodi.

Vse bolj mi odzvanjajo pojmi kot sinergija, sinhronizacija, simbioza ( in seveda vse poslovenjene inačice teh izrazov) , nad vsemi pa izraz ,  OPOLNOMOČENJE (menda izhaja iz pravne prakse oz. terminologije in ni niti lektorsko pravopisno pravilen -kakorkol) , no jaz ga tesno vse bolj povezujem s pojmom/idejo ….samooskrbe (v vseh ozirih energ. prehrambeno, zdravstveno….) pomeni mi samoaktualizacijo posameznika v smislu samosugestij/afirmacij JAZ ZMOREM, JAZ ZNAM, JAZ SEM AKTIVEN, JAZ SEM PROAKTIVEN V SOUSTVARJANJU SVOJEGA KOT SKUPNEGA ŽIVLJENJA VSEH, SEM POMEMBEN , SEM POMEMBEN DEL V PROCESU EVOLUCIJE, SEM GOSPODAR NA SVOJEM ( npr, koščku zemlje..) , SEM SVOBODEN (če tako odločim), Odločam,

Vse to ima navezo na bistveno dilemo ;PREŽIVETI ali ŽIVETI, to slednje ima opraviti s kvaliteto bivanja v SAMOODGOVORNOSTI, prejšnje pa na UJETO , SERVISIRANO životarjenje

Nujnost samooskrbe nam odpira priložnost za sodelovanje, ki je mogoče le v sočutenju, sinhroniciteti, sinergiji v stremljenju za skupaj , za vse, za dobro, vse v vedenju , da nismo ločeni, da smo vsieno, da karkol odnosiramo s komerkol in s čemerkol , odnosiramo hkrati po tej povezavi tudi z sabo,

Primarno IN osnovni smisel česarkoli je torej SODELOVANJE, SOČUTENJE, vse kar je drugače predznačno, je proti sebi, o tem zelo lepa metafora o metulju in gosenici iz filma Thrive

Super smo , a si predstavljaš kako daleč smo že pravzaprav, čutimo nujo za povezovanjem, sedaj smo v pospeševanju rasti, ki bo vsekakor prerasla v pravo vedenje o naravi in o sebi, ker je to pač potrebna in nujna posledica , hkrati pot in cilj, brez tega, da bi o tem kako zelo razglabljal in predpogojeval.

Sokrat (470?-399? pr.n.št.): Grški filozof in modrec izhaja iz dveh temeljnih misli oz. pogoja, ki po moje omogočata dejansko rast, rast iz skromnosti, ponižnosti v “nebeške višave”:

– Spoznaj samega sebe (Delfi)

– Vem, da nič ne vem.

Vsebine priponk (voda,rastline,vesolje, mikro makro vesolje) sporočila se nujno navezujejo na preostale Sokratove izreke

1 »Edina prava modrost je vedeti, da ne veš ničesar.«

2 »Prava modrost pride, ko spoznamo, kako malo razumemo o življenju, o sebi in o svetu okoli nas.« ( v ilustracijo tega Sokratovega izreka prosim si poglejte pps VESOLJE in MIKRO MAKRO VESOLJE   ter Zavest je vse   Po ogledu teh povezav in sploh po naslednjem citatu P. Russela:”Atomi so majhni, kakšno milijardinko centimetra merijo, toda podatomski delci so še stotisočkrat manjši. Zamislite si jedro atoma, povečano na velikost žogice za golf. Celoten atom bi potem imel velikost nogometnega stadiona in elektroni bi bili kot grahova zrna, krožeča na obrobju stadiona. Kot se je izrazil angleški fizik iz začetka dvajsetega stoletja Eddington: »Materija je večinoma strašljivo prazen prostor«. Natančneje, materija je 99.9999999% prazen prostor” , se  samodejno zastavijo  vprašanja Kako velik je človek? Kaj je važno, kaj je glavno?

3 »Naj tisti, ki bi premaknil svet, premakne najprej sebe.«

4»Obstaja samo eno dobro: znanje, in samo eno zlo: nevednost.«

5»Modrost se začne s čudenjem.« Predvsem tu priporočam pps SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE RASTLIN in VODA SHRANJUJE INFORMACIJE

V 17. poglavju Svetega Luke je zapisano ‘božje kraljestvo je v človeku’ – ne v enem človeku, niti v skupini ljudi – ampak v vseh ljudeh, v vas. Vi, ljudje, imate moč, moč, da ustvarite stroje, moč, da ustvarite srečo. Vi, ljudje, imate moč, da naredite življenje svobodno in lepo, da iz življenja naredite čudovito pustolovščino. Torej, v imenu demokracije, uporabimo to moč – združimo se vsi.

Monolog iz filma Charlija Chaplina Veliki diktator (1940) Great Dictator http://www.youtube.com/watch?v=Tbrv6SvDZYU http://www.youtube.com/watch?v=QcvjoWOwnn4&feature=related več o tem na https://docs.google.com/document/d/1vak92OnYJNEe4fk2PvfU5AaY6F31Z9VQ1_h2AVwvY5I/edit?hl=en_US

IN POSTALI BOMO VELIKI (kolikor si lahko predstavljam ), da pa se narava odziva na naša pričakovanja, prošnje, misli, molitve…vabljeni na ogled spisa;

– Nam morda tudi iz živalskega sveta prihajajo znanilci obetajočih sprememb???? https://docs.google.com/document/d/1Vtk_j0eVBQATTk7RDrwZ67MiLclMwOc1L1AjPIp5HHo/edit?hl=en_US

– Kdaj lahko pričakujemo večje spremembe? Ali se bomo prebudili? https://docs.google.com/document/d/10tnuXmWGFBZ80el1rau7yrLZxYPXbABepb8_FVYdUrc/edit?hl=en_US

lp Marjan