SZJ: štafeta semen – BAZA ZNANJA 2025

·        POSKRBIMO ZA OSNOVNO PREHRANSKO VARNOST IN BIOTSKO PESTROST

·        PRIPOROČILA IN INFORMACIJE  SODELUJOČIM V OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN – KAKO SODELOVATI

·        SLOVENSKA SEMENA – KJE JIH DOBITI IN KAKO SPOZNATI KATERA KUPITI

·        SPOZNAJMO PRISTNE OKUSE DOMAČE HRANE – POSADIMO ČESEN IN BOB

·        DOGODKI

Februar 2025. Organizatorji vseslovenskega gibanja Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen Ekoci in soorganizator Samooskrbni.net  sproti pošiljamo dodatne informacije sodelujočim v pomoč pri izvedbi aktivnosti. V tokratnih informacijah posredujemo informacije  o pomenu slovenskih  semen, katera semena sejati, kako se znajti  na oznakah pri nakupu semen in kje je mogoče slovenska semena sploh kupiti.  Priporočamo katera semena za povečanje prehranske varnosti bi bilo dobro posejati kot so to delali naši predniki. Najprej posejemo slovenski česen in bob – rastline hladnejših dni, zato najprej  pošiljamo podrobnejša navodila o teh rastlinah. 

Predlagamo, da se zopet naučimo sejati in jesti slovenske sorte fižola, boba, graha in soje. Nepogrešljiva sta tudi čebula in česen, med začimbnicami pa peteršilj, zelena, timijan in rožmarin. Seveda pa brez kamilic, ognjiča in mete ni šlo v nobenem očarljivem tradicionalnem vrtičku »gartlcu« , ki je bil  velikokrat tudi »prva pomoč« pri krepitvi zdravja ljudi in živali.. Vse  te rastline  so bile zraven solate, korenja, repe, zelja, krompirja, koruze ter žitaric osnovna prehrana, ki je v naši deželi prehranjevala generacije naših prednikov že stoletja.

V prilogi pošiljamo in razširjene informacije, ki vam bodo zelo v pomoč.. Kliknite priponko.

 Več info lahko poiščete tudi na spletni strani: www. ekoci.si;  koristne info pa tudi na;  www. samooskrbni.net;

Kaj piše na  semenskih vrečkah in katero seme sploh izbrati? Verificirano, hibridno,  ekološko, standardno.. Kliknite na video: Samooskrbni.net na povezavo  Baza znanja  štafeta semen: https://www.samooskrbni.net/blog/kaj-nam-vrecke-povedo-in-kaj-zamolcijo

Sporočamo dogodke, ki jih organizirajo sodelujoči in organizatorji in vas vabimo, da se jih udeležujete..  

VII.           POVABILO K AKTIVNOSTIM

1.     Vse sodelujoče vabimo, da se udeležite – kot ponudnik ali kot obiskovalec. Celjskega sejma dne 14.3 2025 ob 12.00 uri. Na sejmu bo potekala največja vseslovenska    izmenjevalnica  semen in cepičev starih sadnih vrst Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen. Potekal bo tudi posvet s častnimi gosti na temo: Kaj pa bomo jutri jedli?  V kolikor potrebujete stojnico, da boste lahko razstavili svoja semena in sadike nam to spročite  do 15.2.2025 na elektronski naslov: ekoci.si@ gmail.com.

2.     Vabljeni: dne 8.2.2024 ob 16.00 uri na : IZMENJEVALNICA SEMEN IN VRTNIH PRIPOMOČKOV v  Večnamenskii dvorani Spuhlja 12, B , Ptuj.  Organizator: Društvo gospodinj Spuhlja, ki sodeluje v vseslovenskem gibanju za povečanje samooskrbe in ohranjanju slovenskih semen. Opis: Potekala bo simbolična izmenjava semen in znanja o krepitvi rastlin  z naravnimi pripravki. Zraven semen lahko na izmenjavo prinesete pripomočke in orodja namenjena vrtnarjenju, vse kar je za vas višek in je še vedno dobro ohranjeno, kot na primer: vrtnarske knjige, okrasne lonce, platoe za sadike, vrtno orodje, sadike itd.

3.    Vabljeni dne 8.2.2024 ob 12.00 uri na delavnico  SADJARSTVO BREZ KEMIJE- ZIMSKA REZ,  Permakulturni učni vrt Sonaravnivrtovi;Samooskrbni.net Prijave možne do zasedbe prostih mest. Prijave in več info na: ekoci.si@gmail.com. Organizator: Ekoci;Samooskrbni.net.

Opis: Pridelovati sadje brez kemije je cilj vseslovenskega gibanja za povečanje samooskrbe in ohranjanja slovenskih semen Oskrbimo Slovenijo- štafeta semen in društva Samooskrbni.net. Vse se začne s pravilno rezjo sadnega drevja in grmičevja, ki ga bo prikazal priznani permakulturni biodinamični sadjar Slavko Turšič, ki je tudi avtor biodinamičnega koledarja za sadjarstvo v Sloveniji. V praksi pa se bodo obrezovanja naučili udeleženci na učnem vrtu skupine Sonaravni vrtovi in Samooksrbni.net.

4.     Samooskrbni.net Hitri tečaj vzgoje sadik (on-line) Startajmo z novo vrtnarsko sezono, saj vpis za nove, znanja željne vrtnarje že poteka. Zakaj bi kupovali sadike, če lahko sami vzgojite mnogo boljše?  V samo nekaj urah do znanja, ki vam  bo prihranilo leta poskusov in napak! ????Vpišite  se lahko že danes:  https://www.samooskrbni.net/tecaj-sadike.

Vabljeni k sodelovanju!

Prijazno vas naprošamo, da nam vsaj 14 dni pred dogodkom, ki ga nameravate organizirati, sporočite podatke in povezavo do vašega Facebook dogodka. Tako bomo tudi mi, organizatorji, lahko obvestili čim več ljudi o vašem dogodku (delavnica, izmenjevalnica semen ipd.) in skupaj širili dobre stvari med ozaveščene ljudi

Skupaj soustvarjajmo blagostanje in trajnostno prihodnost.

S spoštovanjem.

Za organizatorje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen

in soorganizatorje  Samooskrbni.net

Irena Rotar, predsednica civilne iniciative Ekoci

Žalec 2.2.2025

Štafeta semen – prispevek na radio SI

V Sloveniji smo izgubili že 80% avtohtonih semen
Prehranska varnost ni več samoumevna in v pričakovanju nove EU zakonodaje o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranju semen, si lahko samo želimo, da bomo svoje vrste ohranili. Morda nam to uspe s pomočjo ‘Štafete semen’, ki jo tudi letos organizira Ekoci. Pridružijo se lahko vsi, ki želijo prispevati k povečanju samooskrbe, ohranjanju semen in soustvarjanju trajnostne prihodnosti s svojimi znanji in izkušnjami.

Prispevek lahko slišite na: https://radiosi.rtvslo.si/podcast/izlusceno/173250930/175102726?fbclid=IwY2xjawH7h8JleHRuA2FlbQIxMQABHaK5t7G6pA_ZwfWKkv_vNn5-tEri9X705HrxqLfu2GhIBv9jStluY3E4tQ_aem_x4vr-TgmsPxe6f02A5l-pQ.

Kdor nadzoruje semena, nadzoruje vsak vaš grižljaj! – članek v reviji jana

Katja Melik / revija Jana

17. 1. 2025, 05.00

Če leta 2028 ne želite jesti hrane, pridelane iz gensko spremenjenih semen, je zdaj čas za ukrepanje. Kaj o tem meni Gebhard Rossmanith, strokovnjak za semena in ekološko pridelavo?

Shutterstock

Osredotočiti se moramo na ohranjanje genskega materiala, spodbujanje dela za lastna semena …

Preberite, kaj nam v zvezi s tem svetuje eden največjih poznavalcev te problematike, ki je življenje posvetil žlahtnjenju in pridelavi ekoloških semen, zdaj pa v Bruslju budno spremlja pogajanja o novih uredbah, ki so tik pred tem, da za vedno spremenijo hrano, kot jo poznamo danes.

Kdo je Gebhard Rossmanith

Dolgoletni strokovni vodja največje nemške semenarske hiše Bingenheimer Saatgut, Demetrov pridelovalec, agronom, član odbora IFOAM (največjega združenja za ekološko pridelavo) ter član odbora evropskega in nemškega združenja za ekološko semenarstvo in žlahtnjenje rastlin. Decembra je prišel na strokovni obisk na Inštitut Ekosemena, ki vodi Semenjalnico – ekološko certificirano hranilnico semen.

Dobrin Tavčar

Gebhard Rossmanith, strokovnjak za semena in ekološko pridelavo.

***
Svoje življenje ste posvetili pridelavi zdrave hrane, biodinamiki, pridelavi semen in prizadevanju za najvišjo možno kakovost hrane. Pravite, da smo kot človeštvo danes na kritični točki, ki bi lahko zamajala našo prehransko suverenost.

Semena so temelj za skoraj celotno pridelavo hrane, pa tudi krme! Zato je za prehransko suverenost bistveno, od kod prihajajo, kdo je lastnik tega vira in kakšna kakovost hrane je mogoča z uporabo teh semen. V mnogih delih sveta so kmetje skoraj popolnoma izgubili suverenost nad semeni, ki jih uporabljajo. To velja za vse industrializirane regije, kot so Evropa, Japonska in Severna Amerika, pa tudi za vse pomembnejše regije, kot sta Kitajska in Južna Amerika. Vendar so čedalje bolj na udaru tudi tako imenovane regije globalnega juga, kot so Afrika, Indija in Indonezija, kjer večino podeželskega prebivalstva še vedno sestavljajo mali kmetje, ki delujejo predvsem samooskrbno. Ti so pod vse večjim pritiskom, naj uporabljajo visoko industrializirana semena globalnih semenarskih korporacij, pri čemer izgubljajo svoja lastna dediščinska semena in postajajo odvisni od tujih. Torej: kdor ima v lasti semena, nadzoruje pridelavo hrane.

Ni vseeno, ali jemo ekološko ali s pesticidi in sintetičnimi gnojili pridelano hrano.

Šest največjih korporacij že nadzoruje več kot 60 odstotkov trga. Kaj takšna monopolizacija pomeni za nas potrošnike?

Potrošniki v tako imenovanih razvitih državah se običajno ne zavedajo, da je skoraj vsa hrana, ki jo dobijo, osnovana na semenih velikih semenarskih industrij. Dokler je hrana poceni in privlačnega videza, so potrošniki zadovoljni. A cena te odvisnosti je visoka. Odvisnost vpliva na splošno preskrbo, še posebej pa na kakovost vsakodnevne hrane. Kakovost hrane je odvisna od različnih dejavnikov. Ni vseeno, ali jemo ekološko ali s pesticidi in sintetičnimi gnojili pridelano hrano. Ni vseeno, ali uživamo sveže živilo ali predelano in z veliko kemičnih dodatkov. Tudi ni vseeno, kakšna je genska pestrost živil, ki jih uživamo. Semenarsko industrijo zanima dobiček. Njihov interes ni biotska raznovrstnost, zdravje ter neodvisnost kmetov in potrošnikov. Na koncu ljudje jedo tisto, kar je v interesu teh korporacij.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 2, 14. januar 2025.

Vir: revija Jana, https://svet24.si/revija/jana/clanek/zgodbe/6784ca54d4cb5/semena-hrana-gebhard-rossmanith?fbclid=IwY2xjawH_Tm1leHRuA2FlbQIxMQABHcyzlBTGKKvWX7n4SPka1DDluDtWCT4-mV36A54oZJGpYSvdl9vUnuFpfw_aem_S5MRw9i5GyEFZEwc8KXfjg.

Kakšno hrano bomo jedli v prihodnosti? – članek

Ali bomo v prihodnosti jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano, jo bomo uvažali ali pridelali sami? Bo sploh varna za uživanje?

Priča smo spremembam prehranskih sistemov, geopolitičnih razmer in vremenskim pojavom. Vse to vpliva na to, kakšno in koliko hrane bomo imeli v prihodnosti. V postopku je tudi sprejem zakonodaje na ravni EU o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranju semen. V trgovinah se pojavlja hrana, ki ni več pridelana v zemlji, ampak tudi v vodi ali v laboratorijih. Te in podobne težave v pridelavi hrane zahtevajo celovit sistemski pristop k strategiji kmetijstva, nadgradnji organizacije kmetijstva in strategijo prehranske varnosti, opozarjajo številni strokovnjaki in zagovorniki prehranske varnosti.

Celoten članek si lahko preberete na Medover.net.

POVABILO K SODELOVANJU ŠTAFETA SEMEN 2025

VABLJENI K SODELOVANJU V VSESLOVENSKEM GIBANJU ZA POVEČANJE SAMOOSKRBE IN OHRANITEV SLOVENSKIH SEMEN TER TRAJNOSTNO PRIHODNOST – OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN 2025

I.                PRIJAVITE SE K SODELOVANJU!

Vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, ki ga organizira Ekoci že od leta 2012, vabi k sodelovanju za leto 2025. S svojimi aktivnostmi, pri katerih lahko sodeluje vsak, ki želi prispevati k povečanju samooskrbe, ohranjanju semen, povečanju biotske pestrosti in soustvarjanju trajnostne prihodnosti s svojimi znanji in izkušnjami. Mnogo dodatnih znanj pa lahko udeleženci pridobijo tudi pri soorganizatorju aktivnosti Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, Samooskrbni.net.

Navdihujoče so zgodbe sodelujočih otrok, mentorjev, invalidov, institucij, naprednih strokovnjakov, društev in posameznikov, ki s svojimi dejanji skrbijo za sejanje semen, izdelavo semenskih kroglic ter ohranjanje in izmenjavo semen ter prenos znanj navdihujejo vsako leto znova. Zaradi teh aktivnosti vznikne na tisoče novih semen. Samooskrba in vrtičkarstvo sta postala moderna, ozaveščeni ljudje pa se čedalje bolj zavedamo pomena avtohtonih semen in sonaravno pridelane hrane. Organizatorji sodelujočim poleg dosedanjih aktivnosti zbiranja in izmenjave semen ter vključevanja v samooskrbne aktivnosti posebej še izdelavo semenskih kroglic z medovitimi rastlinami, sončnicami in koščicami avtohtonega sadnega drevja, da ohranimo čebele in druge opraševalce, krepimo biotsko pestrost ter povečamo oskrbo s sadjem.

V času nepredvidljivih razmer glede prehranske varnosti zaradi podnebnih, geopolitičnih in gospodarskih razmer ter predvidenega sprejetja EU zakonodaje o NGT – novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranju semen, je pomembno, da čim bolj okrepimo znanja o sonaravni pridelavi in uporabi naših avtohtonih rastlin, ki so jih znali sonaravno pridelati že naši predniki in so ključne za samooskrbo. Letos bo poseben poudarek na tem, da se zopet naučimo sejati in jesti slovenske sorte fižola, boba, graha in soje. Nepogrešljiva sta tudi čebula, šalotka in domači česen, med začimbnicami pa peteršilj, zelena, timijan in rožmarin. Seveda pa brez kamilic, ognjiča in mete ne gre. Zato bo s posebnim poudarkom letošnja štafeta semen namenjena prav tem rastlinam.

Seveda pa šteje vsako posejano seme ter narejena in posajena semenska kroglica, iz katere zraste seme tudi tam, kjer je zemlja osiromašena, kot so požarišča, erozijska in poplavna območja. Posejmo Slovenijo ponovno s čim več avtohtonimi rastlinami.

Kakšna semena uporabiti in kako izdelati semenske kroglice ter dodatne informacije bodo prijavljeni udeleženci prejeli že v februarju.

Sodelovanje v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen je brezplačno. Prijavljeni udeleženci na željo prejmejo priznanje za sodelovanje, če bodo v poročilu organizatorju opisali izvedene aktivnosti in tudi tako izmenjali znanje in izkušnje.

Sodelujočim bodo v podporo in pomoč pri izvedbi aktivnosti mesečna sporočila Štafete semen kot baza znanja iz področja samooskrbe na Samooskrbni.net, na Facebook strani Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen in Ekoci ter spletni strani www.ekoci.si.

Aktivno sodeluje tudi Društvo Samooskrbni.net s svojo dragoceno Bazo znanja, del bogatih predavanj – video vsebin,  ki nudi sodelujočim nekatere pomembne brezplačne vsebine: kako od semen do sonaravno pridelane hrane in krožnika. Vsebine, ki so bile na voljo v lanskem letu za Štafeto semen, lahko kliknete na: https://www.samooskrbni.net/blog/stafeta-semen-2024.

II.             DOKUMENTACIJA

1.     PRIJAVNICA ZA SODELOVANJE V GIBANJU OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN

Ste se odločili sodelovati z dejanji v vseslovenskem gibanju za ohranjanje semen? Želite širiti znanje o tem, kako povečati samooskrbo s sonaravno pridelano hrano, zelišči, sadjem, sejati semena, izdelovati semenske kroglice, ustvarjati svoje ali skupnostne vrtove, saditi sadna drevesa, pridelovati sonaravno, organizirati Izmenjevalnice semen, sadik, se družiti s somišljeniki ali celo sodelovati pri samooskrbi s sonaravno pridelano hrano? Kar od tega izberete, je vaša odločitev. Če svoje izkušnje in dejanja podelite z ostalimi sodelujočimi, bomo skupaj soustvarjali trajnostno blagostanja polno deželo za nas in za prihodnje rodove. Če želite tudi vi poskrbeti za večjo biotsko pestrost, povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen, se prijavite na povezavi:PRIJAVNICA ZA SODELOVANJE V OSKRBIMO SLOVENIJA – ŠTAFETA SEMEN 2024 (google.com) do 25 1.2025.

Za več informacij lahko poiščete objave o aktivnostih iz prejšnjih let na spletni strani: www.ekoci.si; ali nas kontaktirate na elektronski naslov ekoci.si@gmail.com.

2.     POROČILO O IZVEDENIH AKTIVNOSTIH

OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN 2025 IN PRIZNANJA ZA SODELOVANJE

Sodelujoči, ki boste izvajali aktivnosti v okviru vseslovenskega  gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen 2025,  ste naprošeni, da boste po izvedbi aktivnosti poslali organizatorjem tudi Poročilo o izvedenih aktivnostih v roku treh do petih dni po opravljeni aktivnosti. Poročilu priložite vsaj eno fotografijo.

V poročilu nam tudi sporočite, na kakšen način želite prejeti priznanje za sodelovanje: po elektronski pošti ali na javni podelitvi. Povezava do Poročila o izvedenem dogodku je na povezavi: POROČILO O IZVEDENI AKTIVNOSTI OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN ali pa nam podatke pošljite na elektronski naslov: ekoci.si@gmail.com.

III. ZAKAJ  IN KAKO BI SODELOVALI TUDI VI?

Ker le skupaj zmoremo več. V vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen sodelujejo zavzeti napredni ljudje, ki jim je mar za prihodnost sedanjih in prihodnjih rodov. Spoštujejo tradicijo in jo nadgrajujejo s sodobnimi znanji. Zavedamo se pomena prehranske varnosti za sedanje in prihodnje rodove, ohranjanja slovenskih semen ter naravnih danosti Slovenije. Skupaj na pozitivni način in s konkretnimi dejanji soustvarjamo trajnostno prihodnost.

Dober razlog  za sodelovanje je samooskrba in sooskrba s sonaravno  pridelano hrano. Kot je poznano je Slovenija le za nekaj dni samooskrbna v izrednih razmerah  le za nekaj dni , večina  hrane se uvozi. V trgovinah ni označb razen za ekološko hrano, da bi vedeli, na kakšen način je bila pridelana hrana. 

Zaradi novih genomskih   tehnik  pridelave rastlin  pa je na tehtnici ohranjanje biotske pestrosti   Več  tem lahko preberete v člankih :« Kakšno hrano bomo jedli v prihodnosti?«  na:  https://ekoci.si/zadnje/kaksno-hrano-bomo-jedli-v-prihodnosti/ in  :« Ali veste, da brez semen ni hrane««  na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/ali-veste-da-brez-semen-ni-hrane/.

PREDLAGAMO, DA KLIKNETE NA SPODNJO POVEZAVO, ————

KJER BOSTE  IZVEDELI ŠE VSEBINE:

DOGODKI

IZMENJEVALNICE SEMEN IN ZNANJA

SOOSKRBOVALNICA DESETINKA

SAMOOSKRBA IN SOOSKRBA

SEMENSKE KROGLICE – KAKO SODELUJOČI SPREMINJAJO SVET NA BOLJE

 KAKO DELUJE VSESLOVENSKO GIBANJE OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN

POSVETI –  EKSKURZIJE- AKTIVNO  DRŽAVLJANSTVO- POZITIVNE POBUDE ODLOČEVALCEM  ZA VKLJUČITEV V ZAKONODAJO

Spoštovani. V gibanju sodelujejo društva posamezniki, šole, vrtci, institucije, otroci, invalidi, mentorji , napredni strokovnjaki in napredni mediji Vsak na svoj način s svojimi dejanji. Vsakdo nekaj zna in zmore in skupaj zmoremo veliko.

 S pozitivnimi dejanji v sedanjosti soustvarjamo trajnostno prihodnost. Dobrodošli pri soustvarjanju!

ODGOVOR MINISTRSTVA – MKGP – NA POSLANE POBUDE SMERNIC ZA OŽIVITEV SLOVENSKEGA SEMENARSTVA

V okviru aktivnosti Ekoci, s partnerji društvo Samooskrbni.net in drugimi ter vseslovenskega gibanja za povečanje samooskrbe ohranja slovenskih semen in trajnostno prihodnost smo v letu 2024 organizirali tudi posvete, kamor smo povabili predstavnike odločevalce, stroke in nevladnike ter pristojnih institucij. Na posvetih smo lahko prisluhnili odgovorom odločevalcem, vsi preučijo argumente in zbirajo dobre predloge in pobude za izboljšanje zakonodaje na tem področju, ki jih nato pošiljajo odločevalcem. V letu 2024 sta bila organizirana dva odmevna posveta na temo “Ali bomo v prihodnje jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano?” ter poslali predlog pobud odločevalcem: https://ekoci.si/wp-content/uploads/2024/03/POBUDE-IZ-POSVETA-ALI-BOMO-V-PRIHODNJE-JEDLI-GENSKO-SPREMENJENO-ALI-SONARAVNO-PRIDELANO-HRANO-EKOCI.pdf.

V septembru je bil organiziran posvet “Tržne priložnosti samooskrbe semenarstva, zeliščarstva in rokodelstva”, https://ekoci.si/zadnje/iz-posveta-trzne-priloznosti-semenarstva-samooskrbe-in-rokodelstva/.

Za sodelujoče, ki jih zanima rešitve slovenskega semenarstva pa je bila organizirana ekskurzija Dan slovenskih sort: na ptujski infrastrukturni center Kmetijskega inštituta Slovenije, kjer opravljajo žlahtnjenje semen Dan slovenskih sort: https://ekoci.si/zadnje/dan-slovenskih-sort-semen-na-ptuju-kako-do-slovenskih-semen-za-prihodnost/. Zainteresirani so obiskali tudi Semenjalnico, kjer se ukvarjajo z ekološkim slovenskim semenarstvom na https://semenjalnica.si/

Na podlagi teh dogodkov so organizatorji skupaj s strokovnjaki in okrepljeni z znanjem sodelujočih v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, somišljenikov Ekoci in Samooskrbni.net, za Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obsežen dokument: Pobude za smernice oživitve slovenskega semenarstva. https://ekoci.si/zadnje/predlog-izhodisc-smernic-za-razvoj-ohranitev-in-ozivitev-panoge-slovenskega-semenarstva/

Dne smo prejeli Iz Ministrstva za  gozdarstvo in prehrano dopis številka: 092-199/2023/7, z datumo 19.12.2024 in vsebino:

»Zadeva: Predlog izhodišč smernic za slovensko semenarstvo

 Spoštovani,

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) je prejelo vaš dopis s prošnjo za proučitev pobud glede slovenskega semenarstva. Na podlagi tega ste nam posredovali naslednje predloge ciljev:

1. cilj: Slovensko semenarstvo uvrstiti kot strateško dejavnost hrambe semen po načinu »in vivo« v državne rezerve.

2. cilj: Pospešiti ohranjanje in pomladitev slovenskih semen v genski banki.

3. cilj: Vzpostavitev panoge semenarstva in ustanovitev javne službe slovenskega semenarstva.

4. cilj: Prenos znanja o strateški semenski panogi.

5. cilj: Vzpostavitev blagovne znamke Slovenska semena, vzpostavitev verige od semena do krožnika ter povečanje samooskrbe in oskrbe javnih zavodov s trajnostno pridelano hrano iz slovenskih semen.

6. cilj: Ozaveščanje javnosti o slovenskih semenih.

7. cilj: Inovativni aktivni marketinški pristopi in nadgradnja aktivnosti »Ekološko in lokalno je idealno – pridelano iz slovenskih semen«

8. cilj: Zaščita slovenskih semen v genski banki.

V nadaljevanju nam Ministrstvo MKGP pošilja naslednje pojasnitve:

Glede na to, da na vse pobude ni bilo dogovora, smo naprosili z novim dopisom

PROŠNJA ZA DOPOLNITEV ODGOVORA: Stvari, ki ste jih napisali v odgovoru, že poznamo in opisujejo trenutno stanje trenutnih ukrepov SKP in ANEK. Kot nam je vsem poznano, so dosedanji ukrepi preteklih kmetijskih politik privedli do stanja, da smo čedalje bolj odvisni od uvoza hrane in semen. Kot smo napisali v predlogu, potrebujemo celovito rešitev. To ste v odgovoru poudarili tudi sami. Mi smo v predlogih napisali celovite rešitve od semena do krožnika, kar smo vam tudi napisali v naših predlogih na 24 straneh. Kljub preučevanju vaših odgovorov ne znamo odgovoriti našim podpornikom pobud, kaj od njihovih predlogov, kjer opisujemo celovit pristop k vzpostavitvi slovenskega semenarstva od semena do krožnika, boste vsaj preučili, upoštevali in kaj od predlaganega se vam ne zdi smiselno. Kot smo vam že omenili, smo predloge različnih ciljnih zainteresiranih javnosti dolgo zbirali, ljudi navduševali k aktivnemu državljanstvu, da sodelujejo s predlogi, povezali še ostale nevladnike in del stroke, zato imajo pravico, da dobijo odgovore na svoje predloge, mi pa dolžnost, da jim odgovore transparentno  posredujemo.

 Zato vas naprošamo za dopolnitev odgovorov in sicer:

1.   Kot ste napisali, ste nam poslali odgovor in ponovno pojasnili, da je bilo v letu 2023 pojasnjeno in odločeno, da semen ne boste vključili v državne rezerve ter da je potrebno ločiti sistem državnih rezerv in vzdrževanje avtohtonih sort. Glede na to, da ste na MKGP v prezentaciji “Prehranska varnost v kriznih razmerah” ugotovili, da EU sistem trga v kriznih razmerah ne bi deloval (na kar nevladniki že dolgo opozarjamo) in da bo pomanjkanje FFS, smo predlagali novo rešitev, da bi vsaj najnujnejša odporna avtohtona semena, ki so nujna za prehransko varnost, vzpostavili v rezerve na način “in vivo”, da rastejo na kmetijah. Prosimo za pojasnitev, če ste ta spremenjeni predlog in vaše nove ugotovitve v letu 2024, ki jih omenjate tudi sami v prezentaciji glede zagotovitve semen v kriznih razmerah, ponovno preučili, saj so sedaj nastopila nova dejstva, spremenile so se geopolitične in gospodarske razmere. Prosimo za pojasnilo, če še vztrajate pri vaši odločitvi iz leta 2023, oziroma če boste o zadevo še enkrat preučili in ali so predvideni kakšni drugi ukrepi in kateri za zagotovitev semen v izrednih razmerah.

2.   Naprošamo za pojasnitev, ali boste sploh katerega izmed naših predlogov, opisanih na 24 straneh “Predloga smernic za oživitev slovenskega semenarstva”, upoštevali in preučili, ter katerega, da bomo znali pojasniti predlagateljem in sodelujočim, ali se splača pisati pobude in aktivirati ljudi v vašo pomoč in preučitev ter se aktivno vključevati ali ne.

3.   Naprošamo tudi za vaše stališče glede nadaljnjih aktivnosti v zvezi z NGT, patentiranjem semen, označevanjem hrane in dokumenta “Vzpostavitev slovenskega semenarstva”. Glede na prejšnje odgovore naših poslanih pobud, kjer pojasnjujete, da hrana glede na trenutno zakonodajo ne more in ne sme biti dodatno označena, kot bi si želeli ozaveščeni ljudje glede na način pridelave (ali je zrastla v zemlji ali v hidroponiki, akvaponiki…), smo vam v pobudah poslali nov predlog. Kot vemo, je na vrata potrkala nova zakonodaja o NGT tehnikah pridelave rastlin in patentiranju semen, zato smo predlagali, da glede na vse okoliščine vzpostavite celosten sistem in izdelate dokument “Vzpostavitev slovenskega semenarstva“. Zanima nas, ali boste to storili v posebnem dokumentu, organizirali javno službo semenarstva ali boste semenarstvo le vključili v spodbujanje ekološkega kmetijstva, kot je to doslej, in nadgrajevali iz sedanjih ukrepov SKP in ANEKA.

Poudarjamo, da v kolikor ne bo celostnega pristopa od semena do krožnika, kot vam predlagamo, ne bo željenih rezultatov, kot kaže tudi dosedanja praksa. Kot rečeno, le ekološko semenarstvo zagotavlja, da je hrana iz ekoloških semen zagotovilo, da je ekološka hrana zrastla v zemlji in da semena niso gensko spremenjena. Vemo, da lahko sedaj tudi ekološki kmetje uporabljajo konvencionalna semena, če ni na razpolago ekoloških. V primeru, ko bo začela veljati zakonodaja o NGT tehnikah in patentiranju semen, po novem semena ne bodo več označena. Zanima nas, ali bo MKGP še naprej vzdrževalo previdnostno načelo v primeru uvedbe NGT ali boste zaprosili za morebitno izvzetje uredbe EU za Slovenijo, ali morda uporabo v zaprtih prostorih dokler se ne ugotovijo dejstva, da ni nevarnosti za biotsko raznovrstnost in za zdravje ljudi ter živali s pridelavo rastlin z NGT tehnikami. Prosimo za pojasnilo v kolikor bo zakonodaj sprejeta – kako boste zagotovili, da ekološki kmetje ne bodo sejali NGT spremenjenih semen, v primeru, da ekoloških semen ne bi bilo na razpolago?

 Upajmo, da bomo odgovor prejeli čimprej..

 da ga bomo lahko posredovali sodelujočim pri pripravi pobud in širši javnosti.

 Priloge: Prvotne podane pobude – Predlog izhodišč smernic

 Prezentacija MKGP – Prehranska varnost v izrednih razmerah

ODGOVOR PZS NA POBUDE ZA ZAŠČITO IN OHRANITEV PLANINSKIH DOMOV ZA SEDANJE IN PRIHODNJE RODOVE IN PROŠNJA ZA DOPOLNITEV ODGOVORA

Z veseljem smo zaznali novico, da je planinski dom Planika, ki je bil naprodaj, kupila Občina Postojna, kot smo izvedeli iz medijev. Povezava do članka: https://www.24ur.com/novice/slovenija/dolgovi-poplacani-priljubljena-planinska-koca-v-roke-obcini-postojna.html

Zahvaljujemo se somišljenikom in predlagateljem, zavednim planincem predvsem  pa naprednim predstavnikom medijev, ki so tematiki namenili pozornost in ozavšečali javnost o problematiki o prodaje planinskih domov, ki veliko ljudem ogromno pomenijo.Hvala  Občini Postojna, da je kupila planinski dom, ki bo naprej služil namenu kot je do sedaj..

Predvsem zato, ker so planinski domovi kot kritična infrastruktura zelo pomembni, sploh v času spremenjenih geopolitičnih in podnebnih sprememb, ter so ključni za reševanje v gorah. So del kulturne dediščine, edinstvena stavbna dediščina ter ponazarjajo delo udejanjenih vrednot, sodelovanja in spoštovanja do narave in gora.Zato je pomembno, da planinski domovi ostanejo v naši državni, občinski, skupni lasti, ki jih sicer upravljajo planinska društva kot lastniki. Na ta način imamo državljani večjo možnost, da so vrata planinskih domov odprta za vse državljane Slovenije.

Ekoci s predlagatelji in somišljeniki smo  dne 30. 10. 2024 poslali v preučitev pobudo za ohranitev planinskih domov vodstvu Planinske zveze in javnostII.  https://ekoci.si/zadnje/sporocilo-za-javnost-pobude-ohranimo-in-zascitimo-planinske-domove-za-sedanje-in-prihodnje-rodove/

 Na naše pobude so iz strani PZS odgovorili 2. 12. 2024 z vsebino:»Hvala za skrb in podane pobude! Kot ste verjetno zapazili, je bilo v zadnjem mesecu kar nekaj prispevkov v medijih, ki so se obračali na nas z vprašanji, ki jih tudi vi naslavljate v pobudah. Poskušali smo objektivno odgovoriti na situacijo, težave in prihodnje izzive. Eden pomembnejših znotraj lastne organizacije je, da opravimo analizo in opredelimo strategijo planinskih koč v prihodnje.«

Dne 9.1.2025 smo poslali  Ekoci s predlagatelji poslali  ponoven dopisna PZS ter jih poprosili za dopolnitev odgovorov. 

Zahvaljujemo se za odgovor, ki ste ga poslali na naše podane pobudeVendar iz odgovora ni mogoče razbrati, ali ste pobude preučili in kaj boste upoštevali  v bodoče ali  morda vključili v strategijo, ki jo omenjate ter kaj ne. Zato vas naprošamo za dopolnitev odgovora.Glede na to, da smo predlagatelji res podali veliko konstruktivnih predlogov, smo skrbno preučili odgovor PZS. Pričakovali smo konstruktivne odgovore na podane pobude. Kot piše v vašem odgovoru, naj preučimo vaše izjave in medije, smo preučili  objave v medijih ki jih navajamo v dopisu. Po preučitvi in iskanju odgovorov, ki ste jih navedli smo ugotovili, da je iz  medijskih objav možno razbrati, da vodstvo PZS večinoma pojasnjuje, zakaj stvari ne gredo in zakaj ne delujejo. Kako pa bo PZS pomagala ohraniti planinske domove na način delovanja, kot jih poznamo danes, pa nismo nikjer zasledili.

Prav tako nismo našli odgovora na naše pozitivno naravnane predloge o tem, kako situacijo rešiti, da bi o njih razpravljali.  Nismo mogli ugotoviti ali  sploh razmišljate o njih. Poslali smo vam jih dobronamerno zato, da bi morda pomagali najti pozitivne rešitve, Nikjer  niti nismo zasledili, katere vaše  predloge in aktivnosti načrtuje PZS,  ki naj bi pomagali rešiti planinske domove in kaj naj bi  bilo  vključeno  v strategijo. Zato vam v priloženem dopisu pošiljamo vprašanja za katera vas prosimo za dopolnitev vaših odgovoriv.

Naša naloga je , da  delujemo  transparetno  do tisth somišljenikov in predlagateljev, ki so podali pobude, zato  potrebujemo dodatne vaše odgovore, da bomo znali pojasniti,  če ste kaj od navednih pobud upoštevali ali kaj ne ali pa ste morda sami našli kakšne druge boljše rešitve in katere, da se ohranijo planinski domovi kot prosto dostopna  vrednota kot so sedaj. 

Prosimo za ponovno preučitev pobud, ki smo vam jih že poslali. Odgovore na zgornja vprašanja in na pobude pričakujemo čim prej, da bomo lahko obvestili somišljenike, predlagatelje pobud in javnost o tej pomembni tematiki.

Uspešno naprej vam želimo in se nadejamo, da boste našli način, da bo slovenska zastava še naprej vihrala iz vrha Triglava in drugih planinskih domov. Slovenci pa bomo še naprej uživali v obiskovanju prosto dostopnih gora in planinskih domov.

S spoštovanjem,

Za Ekoci predlagatelje in somišljenike,

Irena  Rotar preds.

KakŠno hrano bomo jedli v prihodnosti?

Del objave iz članka objavljen na Med.over.net.

Celovit sistemski pristop k strategiji kmetijstva

V času, ko smo priča spremembi prehranskih sistemov, spremenjenim geopolitičnim razmeram in podnebnim spremembam, postopku sprejema evropske zakonodaje o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranja semen, težavam v kmetijski panogi, ponudbi hrane, ki ni več pridelana v zemlji, ampak tudi v vodi ali v laboratorijih, potrebujemo celovit sistemski pristop k strategiji kmetijstva. Potrebujemo nadgradnjo organizacije kmetijstva, strategijo prehranske varnosti in ohranjanja naravnih virov, zemlje in avtohtonih semen (ki smo jih izgubili že 80 %!) ter vrednot, ki so ohranjale naš rod čez stoletja. Zato potrebujmo celovit pristop k strategiji razvoja Slovenije.

Kaj potrebujemo v Sloveniji, da bi ohranili dostop do hrane

Ekoci in partnerji si aktivno prizadevajo, da bi razvili in okrepili povečanje samooskrbe, ohranjanje semen, razvijali izmenjevalnico semen in ohranjali tradicionalna znanja, da bi ohranili našo deželo za nas in prihodnje rodove.

“Nova zakonodaja o NGT (novih genomskih tehnikah pridelave rastlin) in patentiranju semen, ki bo urejala področje semenarstva, je na pragu sprejetja. Eksplicitno bo prepovedovala, da se na izdelkih označuje, da so bili pridelani z novimi genomskimi tehnikami – NGT. Dejansko bo potrošnik prikrajšan za informacije ob nakupu. Enako bo veljalo tudi pri semenskem materialu in sadikah, ki se bodo, četudi bodo NGT, tretirale kot konvencionalne, takšne kot jih poznamo danes. Edini način je, da ljudje, ki ne želijo posegati po NGT, uporabljajo le ekološko seme in ekološki pridelek. To zagotavlja, da je bila rastlina vzgojena in pridelana brez novih genomskih tehnik.
Predlagamo, da Slovenija v primeru sprejetja zakonodaje o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranju semen, to uredbo izvzame za implementacijo pri nas vsaj za toliko časa, dokler ne bo v daljšem časovnem obdobju ugotovljeno, kaj to pomeni za zdravje ljudi, čebel in biotsko pestrost z upoštevanjem vseh načel etike, ekologije in ekonomije in nedotakljivost naravnih virov brez možne kontaminacije,”
opozarja Irena Rotar, predsednica Ekoci

Celoten članek najdete na https://med.over.net/kaksno-hrano-bomo-jedli-v-prihodnosti/.

ALI VESTE, DA BREZ SEMEN NI HRANE?

V Sloveniji pridelamo manj kot 20 odstotkov semen za svoje potrebe, ekoloških pa nimamo niti za odstotek povpraševanja. Dejansko je celotno naše ekološko kmetijstvo odvisno od uvoza semenskega materiala. Dolga leta ni bilo videti, da bi to koga skrbelo. Še lani so strokovnjaki na predsedničinem forumu o prehranski varnosti na vprašanje direktorice inštituta Ekosemena, kako bomo zagotovili domača semena, zatrjevali, da ni razloga za skrb, ker so semena blago kot vse drugo, Slovenija pa je del skupnega trga, zato bo tudi za nas poskrbljeno.

Mar res? Ekoci, samooskrbni.net, inštitut Ekosemena in številne druge nevladne organizacije že leta opozarjajo, da »skupni trg« stoji na majavih nogah. Že covid je dodobra zamajal trgovske oskrbovalne poti. Sledile so Ukrajina in bližnjevzhodne težave s transportom. Da so s semeni že sedaj vse večje težave, svarijo tudi uporabniki. V anketi, ki jo je izvedlo društvo samooskrbni.net, skoraj 60 odstotkov vprašanih navaja, da so lani imeli težave z več kot 30 odstotki kupljenih semen. Ta niso kalila, iz semena je zraslo nekaj povsem drugega kot to, kar bi moralo, pridelek je bil degeneriran … Tudi ponudba sort se je v tem letu precej skrčila.

Slovenija ni prehransko varna!

Pred letom dni bi bila to domala heretična izjava. Zdaj pa smo le dočakali, da je prišla tudi iz ust ministrice za kmetijstvo. Z novo ekipo poskuša premakniti marsikaj, kar je bilo dolga leta odrinjeno na stranski tir, in kot je videti, tudi vprašanje prehranske (ne)varnosti končno prihaja v ospredje. Za Tarčo je povedala, da imamo težave ne le s semeni, temveč tudi z gnojili, s škropivi (fitofarmacevtskimi sredstvi), z repromaterialom, rezervnimi deli in opremo za kmetijstvo … Skoraj nič od tega namreč ne proizvajamo v Sloveniji.

Dejansko nam niti ni treba čakati na vojno, katastrofo kakšne nuklearke ali druge izredne dogodke. En nevarni dogodek se nam že približuje, in to so tri nove uredbe o semenarstvu, med katerimi bo ena liberalizirala uporabo novih genskih tehnik.

Po besedah Gebharda Rossmanitha je kontaminacija, do katere pripelje prosta vzgoja semen, ki so v osnovi gensko spremenjena, niso pa prestala nobenih varnostnih testov, nevarnejša od radiacije. »Pri radiaciji vemo, da bo težava z vsakim letom manjša, pri nekontroliranem križanju rastlin, ki imajo spremenjene genome, pa se lahko težave hitro množijo in ni ukrepa, s katerim bi to lahko ustavili.«

In kdo je g. Rossmanith?

Za več kliknite na celoten članek objavljen v Jani dec 2024:

SZJ – BAZA ZNANJA 8

  • Čestitke prejemnikom drugega dela podelitve priznanj in zahval Oskrbimo Slovenijo- Štafeta semen
  • Skupna prizadevanja za oživljanje slovenskih semen in ganske banke ter slovenske semenarske panoge – poslan je bil osnutek smernic odločevalcem
  • Čestitke ob Tednu slovenske hrane in tradicionalnem slovenskem zajtrku

Nov. 2024. Aktivnosti v okviru vseslovenskega gibanja z povečanje samooskrbe za ohranjanje slovenskih semen Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen so res intenzivne. Sodelujoči izvajajo predavanja in se aktivirajo na različnih področjih, v septembru je bil izveden posvet na Celjskem sejmu, kjer je potekala tudi podelitev drugega dela priznanj in pohval za prizadevanja in inovativne rešitve na področju povečanja samooskrbe in ohranjanje semen. Organiziran je bil operativni sestanek, kjer so sodelovali poleg sodelujočih v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semena tudi člani društev Samooskrbni.net in Ajda, strokovnjaki in zainteresirana javnost za ohranjanje semen kot temelja prehranske varnosti z lokalno pridelano hrano. Na podlagi tega so nastale pobude in smernice za ohranitev in oživitev slovenskega semenarstva, ki so bile poslane odločevalcem v času Tedna slovenske hrane, ki je zaživel na pobude Čebelarske zveze. Letos je sprejela pobudo tudi država in uvedla Teden slovenske hrane. Sopodpisniki pobude smo s svojimi prizadevanji tudi v gibanju Oskrbimo Slovenije – Štafeta semen in Združenje Ekoci s partnerji. Navdihujejo dobre prakse. Čestitamo.

Več informacij najdete v spodnjem dokumentu.

Ekoci-Eko civilna iniciativa Slovenije

Izdelava strani