Spoštovani,

Iskrena hvala vsem, ki ste prispevali konstruktivne predloge za izboljšanje kmetijske zakonodaje, s katero želimo prispevati k večji prehranski varnosti. Hvaležni smo tudi vsem, ki ste sodelovali na posvetu “Kaj pa bomo jutri jedli?” – sporočilo za javnost in povzetek razprav sta objavljena na povezavi… https://ekoci.si/wp-content/uploads/2025/03/SZJ-POMEMBNA-SPOROCILA-IZ-POSVETA-KAJ-KAJ-PA-BOMO-JUTRI-JEDLI.pdf

Posvet je služil kot izhodišče za oblikovanje pobud.

Posebna zahvala gre strokovnjakom, ki so aktivno sodelovali pri pripravi pobud. Objavljamo odgovor, ki smo ga prejeli s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Prosimo vas, da si ogledate gradivo na naslednjih povezavah:

1. Opisi predlogov k osnutku zakona
2. Odgovor ministrstva na predlagane spremembe zakonodaje

Iz odgovora izhaja, da smo bili  delno uspešni. V  zakonodajo so  vključene na naš predlog  pomembne sprememba področju dviga praga za dopolnilne dejavnosti na 5 prej so  bilo  dovoljene 3 povprečne plače ter delno upoštevan predlog za ureditve področja slovenskega semenarstva na način kot smo ga predlagali.

Ostajajo  pa še odprta vprašanja,  ki niso bil vključena na področju vključitve sonaravnih rešitev v zakonodajo in pravice do svobodne pridelave hrane brez nadzora – kajti polsamooskrbe kmetije niso vključene v kategorizacijo kmetij.

Kakšne so možnosti za prihodnost?

 Z dejavnostmi  Ekoci si  bomo skupaj s somišljeniki, predlagatelji in podporniki nadaljevala prizadevali za dosego ključnih ciljev na področju ohranjanja semen ter povečanja prehranske varnosti vsaj za 50 sort semen in rastlin, ki so najpomembnejša za prehransko varnost . Spodbujali bomo kmete k pridelavi slovenskih semen in rastlin pridelane na  sonaraven način.

V vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen  bomo še naprej tako kot od leta 2012 dalje  – vključevali  čim več  ozaveščenih ljudi in zavzetih mentorjev v vrtcih in šolah, ter si prizadevali oživeti panoga slovenskega semenarstva.

V Sookrbovalnici  Desetinka, ki nadgrajuje tradicijo povezovanja naprednih kmetov in ozaveščenih uporabnikov bomo še naprej povezovali napredne  kmetije,  ki pridelujejo sonaravno  in si želijo ohraniti tradicijo, del pridelka pa so pripravljeni podariti in prodati ceneje  tistim,  ki želijo  tudi pomagati pri pobiranju plodov. Preberite SZJ  Sookrbovalnica desetinka.

V  okviru Izmenjevalnice semen in znanja bomo še naprej skrbeli za avtohtonih semen  in znanja o sonaravni hrani. Ter si prizadevali, da  bodo v javnih zavodih pili slovenski čaj  in jedli slovenski  krompir in fižol.

Prizadevali so bomo  tudi  za spodbujanje in aktivno delovanje čim več  več lokalnih timov znotraj društva Samooskrbni.net,  ki jih že sedaj več kot 30 po različnih krajih Slovenije in povezuje ljudi, željne praktičnega udejanjanja samooskrbe v praksi. Kliknite na njihovo spletno stran ter se pridružite več kot 500  zavzetim članov iz cele Slovenije, ki je pripravljena za samooskrbnost  tudi kaj narediti z lastnimi rokami in razumom ..

Še naprej bomo vztrajali pri konstruktivnem dialogu z odločevalci in institucijami, ki oblikujejo našo prihodnost.

Vabljeni k soustvarjanju prihodnosti.

Soobiranje sibirskih borovnic haskap na kmetijah

Sooskrbovalnica Desetinka združuje ozaveščene uporabnike in napredne kmete,  krepi sooskrbo v lokalnem okolju  ter omogoča ljudem, da si lahko neposredno naberejo ekološko hrano na slovenskih  kmetijah na različnih lokacijah –  in se tako ceneje oskrbijo z ekološko hrano – ali si jo z samoobiranjem celo prislužijo zastonj. Sooskrbovalnica Desetinka deluje kot del aktivnosti vseslovenskega gibanja za povečanje samooskrbe in ohranjanje semen Oskrbimo Slovenijo – štafeta  semen, Ekoci in sodelovanjem  društva Samooskrbni .net. Sookrbovalnica  Desetinka   ni le način pridobivanja zdrave hrane, ampak je oživitev pristne tradicije naših prednikov, ko so si pri delu med seboj pomagali, kmetje pa so za opravljeno delo na kmetiji ponavadi  podarili del svojih pridelkov.. Na podeželju so izmenjevali solato, semena, koline.. In tako krepili  prehransko varnost  širše skupnosti

Kmetje velikokrat zaradi pomanjkanja časa ali delovne sile ne morejo sami pobrati vseh pridelkov, zato povabijo ljudi, ki so pripravljeni pomagati in tako krepijo vezi med uporabniki in predelovalci, ki sami vedo kje in kako je bila pridelana hrana.

Sibirske  borovnice – jagode haskap –  so zelo kvaliteten sadež, ki krepi imunsko odpornost ima izvrstne  lastnosti in dosega na trgu dokaj visoko ceno, zato si ga marsikdo ne more privoščiti, Zato je sodelovanje v  Sooskrbovalnici Desetinka dobra pot,  da si uporabniki in bolniki zagotovijo zdravo hrano. Tisti , ki so pripravljeni zanjo tudi kaj narediti.  

Pravilo desetinke: Udeleženec, ki sodeluje pri pobiranju pridelkov, brezplačno prejme 10 % pridelka, ki ga nabere (če nabere 10 kg jagod, jih dobi 1 kg zastonj, ostalih 9 kg je kmetovih –Več kot obiralec nabere – več haskap borovnic bo dobil podarjenih.  Če pobiralec želi več pridelkov kot jih je dobil podarjenih (v zgornjem primeru 1kg),  jih lahko odkupi po 10 % nižji ceni kot na trgu. direktno pri kmetu.

Navodila za zainteresirane  obiralce borovnic haskap:  Zainteresirani udeleženec  izrazi interes za sodelovanje  v Sooskrbovalnici Desetinka  preko elektronskega sporočila ekoci.si@gmail.com za sodelovanje  pri obiranju in v  kateri  regiji čim bližje njegovemu domu.

• Sooskrbovalnica Desetinka deluje kot del aktivnosti vseslovenskega gibanja za povečanje samooskrbe in ohranjanje semen Oskrbimo Slovenijo – štafeta  semen, Ekoci in sodelovanjem  društva Samooskrbni .net. Sookrbovalnica  Desetinka   ni le način pridobivanja zdrave hrane, ampak je oživitev pristne tradicije naših prednikov, ko so si pri delu med seboj pomagali, kmetje pa so za opravljeno delo na kmetiji ponavadi  podarili del svojih pridelkov.. Na podeželju so izmenjevali solato, semena, koline.. In tako krepili  prehransko varnost  širše skupnosti.

Združenje Ekoci  – Oskrbimo Slovenijo-štafeta semen mu  bo sporočilo lokacije in termin organiziranega soobiranja haskap jagod za posamezno lokacijo. Obiralec sporoči katere lokacije in kateri dan se bo odločil za soobiranje.  Ekoci pa sporoči kmetu število udeležencev,  da bo možno uspešno nabiranje Seznam  lokacij in pogoje sodelovanja zainteresirani obiralci  prejmejo  ob prijavi na elektronski naslov  ekoci.si@gmail.com.

Z veseljem objavljamo povzetek članka, ki je bil objavljen v Čas za Zemljo, o dejavnostih, ki jih izvajajo v Vrtcu Studenice v okviru aktivnosti Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Prispevek osvetljuje izjemne sposobnosti otrok, ki jih pri raziskovanju narave in trajnostnem razmišljanju, ki jih  navdihujejo predani vzgojitelji, kot je Klavdija Coh, skupaj z ekipo Vrtcev Slovenska Bistrica. Ti s svojim delom otroke ne le učijo, temveč jim predajajo pomembna znanja za življenje.

Spodaj objavljamo povzetek članka iz Čas za Zemljo:

MALČKI V VRTCU SKRBIJO ZA SVOJE PRIDELKE IN UŽIVAJO V OKUSU SVOJIH PRIDELKOV
Zelišča, korenje, solata, blitva, različne zelenjave, maline in jagode … Vse to uspeva na mobilnih vrtičkih mladih vrtnarjev. Malčki iz vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica so se že pri rosnih letih navdušili nad vrtnarjenjem. Tako že obvladajo osnove vrtnarjenja, prav tako pa so pridobili znanje o različnih vrstah rastlin in njihovem razvoju.
Projekt jih je tudi učil skrbi za okolje in trajnostnega ravnanja z viri. Udeležba v projektu pa je otroke spodbudila tudi, da se povežejo s starimi starši, kar je okrepilo medgeneracijske vezi. Največ pa je vreden nasmeh na njihovih obrazih, ko uživajo v sadovih lastnega truda.”Mobilni vrtički so vrečke, v katere smo skupaj z otroki in starimi starši posadili različne rastline, kot so zelišča, korenje, solata, blitva, različna zelenjava, maline in jagode. V projektu sodeluje celotna skupina, 19 otrok iz našega vrtca, starih od 1 do 6 let,” živahno dogajanje v sklopu projekta Štafeta semen opisuje vzgojiteljica Klavdija Čoh iz Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica, enote Studenice, ki je pobudnica ideje. In kaj vse so vrtičkanja željni malčki posadili? Seznam je dolg – zelišča, korenje, solato, blitvo, različne zelenjave, maline in jagode, našteva vzgojiteljica. Pridelki uspevajo zelo dobro, otroci pa so navdušeni nad rastjo in razvojem rastlin, pripoveduje Čohova. Otroci redno skrbijo za svoje vrtičke, jih zalivajo z deževnico, ki jo zbiramo in plejejo. Vsak otrok ima svojo vrečko, za katero sam skrbi. Vsakodnevno posvečajo nekaj časa oskrbi svojih vrtičkov, kar je odličen način za učenje odgovornosti in skrbi za rastline, opiše. Slastne pridelke pa na koncu koristno uporabijo kar v vrtcu. Otroci so navdušeni, ko lahko uživajo v sadovih svojega dela in okusijo, kar so sami pridelali, pove Čohova.
Kot izpostavlja, so se otroci pri tem projektu naučili osnov vrtnarjenja, kot so sajenje, zalivanje in pletje. Prav tako so pridobili znanje o različnih vrstah rastlin in njihovem razvoju. Projekt jih je tudi učil skrbi za okolje in trajnostnega ravnanja z viri, saj smo za zalivanje uporabljali deževnico, pove. Poleg tega so se otroci naučili odgovornosti in sodelovanja, saj vsak otrok skrbi za svoj vrtiček in s tem razvija čut za delo in skupnost, še našteva koristi takšnega pristopa. Udeležba v projektu pa je tudi spodbudila otroke, da se povežejo s starimi starši, kar je okrepilo medgeneracijske vezi. Prav tako so se otroci naučili vrednosti truda in potrpežljivosti, saj so spremljali rast in razvoj rastlin skozi čas, izpostavlja. Kakšni so odzivi otrok in staršev? Odzivi otrok in staršev so zelo pozitivni. Otroci uživajo v procesu sajenja in skrbi za rastline, saj se ob tem zabavajo in učijo. Starši so zadovoljni s projektom, saj spodbuja zdrav življenjski slog in odgovornost pri otrocih. Prav tako so navdušeni nad tem, kako se otroci povezujejo z naravo in pridobivajo dragocene življenjske veščine. Projekt je postal pomemben del skupnosti, saj je vključeval sodelovanje med otroki, starši in starimi starši ter spodbujal medgeneracijske vezi in skupnostni duh, poudarja Čohova. “Takšen projekt mi osebno veliko pomeni, saj vidim, kako otroci uživajo in se učijo skozi praktične dejavnosti. Ponosna sem, da lahko prispevam k njihovi vzgoji in učenju o pomembnosti skrbi za naravo. Poleg tega je projekt zelo koristen tudi za nas, saj ko je vrtec med poletnimi počitnicami zaprt, smo vedno imeli logistične težave glede oskrbe vrta, ki ga imamo. Sedaj pa otroci te vrtičke odnesejo domov, v domačo oskrbo, kar je dosti lažje. Tako so rastline vedno pod skrbnim očesom in otroci lahko nadaljujejo svoje vrtnarske aktivnosti tudi doma. Ta projekt nam omogoča, da skupaj z otroki in starši gradimo bolj trajnostno in povezano skupnost,” pove. Projekt presegel slovenske mejeProjekt izvajajo že tri leta in ga ocenjujemo kot zelo uspešnega. V prihodnje nameravajo projekt še naprej razvijati in širiti, vključno z organizacijo delavnic za starše in večjo vključitvijo različnih rastlin. Prav tako nameravajo vključiti še več vrst rastlin in organizirati delavnice za starše, kjer bi skupaj z otroki ustvarjali vrtičke. Primer dobre prakse pa bodo predstavili tudi ostalim vrtcem po Sloveniji. Projekt so že razširili tudi na drugo enoto, in sicer v vrtec Sp. Polskava, kjer je sodelovalo 24 otrok, starih od 4 do 6 let. Projekt sta z vzgojiteljico predstavili tudi v druge države in tako je ideja o mobilnih vrtičkih presegla slovenske meje. K sodelovanju sta povabili tri vrtce, enega iz Turčije in dva iz Grčije. Enega od vrtcev iz Grčije Vir: SIGURNO BOSTE TUDI VI NAVDUŠENI.Nad mobilnimi vrtički v sadilnih vrečah. Kaj vse zmorejo otroci, ki jih navdušujej zavzeti vzgojitelji kot je KLAVDIJA COH in ekipa Vrtcev Slovenska bistrica Iz članka:” Malčki v vrtcu skrbijo za mobilne vrtičke in uživajo v okusu svojih pridelkov.

Objavljeno: Anja Kralj /06. 05. 2025

Članek objavljen na ČAS ZA ZEMLJO: https://www.caszazemljo.si/…/malcki-v-vrtcu-skrbijo-za…

Vsebina:

• BOMO LAHKO V PRIHODNJE PILI SLOVENSKI ČAJ IN UŽIVALI  KULINARIČNE DOBROTE IZ ZELIŠČ?
• SMERNICE RAZVOJA LOKALNE OSKRBE Z ZELIŠČI DO LETA 2029.
• 18. DNEVA ODPRTIH VRAT V VRTU ZDRAVILNIH IN AROMATIČNIH RASTLIN NA IHPS V ŽALCU.

Maj 2025: 9 in 10. maja 2025 bodo že 18. dneva odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Dogodek poteka v okviru Javne službe v vrtnarstvu. Letos je še posebej pomemben, saj predstavlja velik korak naprej saj so  bile izdane Smernice razvoja lokalne oskrbe z zelišči do leta 2029. pri katerih je sodelovalo tudi  Združenje Ekoci, vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, ki  si  že več let aktivno prizadeva za vzpostavitev zeliščarske panoge. To je edinstvena priložnost, za katere imamo čudovite naravne danosti. Ali se končno ustvarjajo pogoji, da bodo otroci v vrtcih in šolah  ter bolniki v bolnicah pili le  kakovosten slovenski čaj in ne čaj iz filter vrečk iz uvoza? Ali bodo čaji in zelišča ter zeliščna kulinarika postali prepoznavna posebnost naše zelene dežele?  Ali bodo domači farmacevti odkupovali zelišča in iz njih izdelovali mazila, tinkture, kozmetiko?

Zato z veseljem objavljamo dokument, ki ga je naročilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: SMERNICE RAZVOJA LOKALNE OSKRBE Z ZELIŠČI ZA OBDOBJE 2024−2029. Dokument je dostopen na povezavi: Smernice razvoja lokalne oskrbe z zelišči. <https://skp.si/portal-znanja/gradiva/smernice-razvoja-lokalne-oskrbe-z-zelisci-za-obdobje-2024-2029/?ind=1742285093459&filename=Izsledek-16-Smernice-za-zelisca-2025-splet.pdf&wpdmdl=6185&refresh=67f5d5afb2c4d1744164271>

Smernice so pripravili strokovnjaki na področju zelišč v sodelovanju s pridelovalci zelišč ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ob sodelovanju nevladnih organizacij, vključno z Združenjem Ekoci.

Vizija prihodnosti,  za katero si s somišljeniki prizadevamo je:

EKOLOŠKO + LOKALNO = IDEALNO – iz slovenskih semen, torej od semena do krožnika oz. skodelice  tudi na področju zelišč, čajev in kulinarike.

Menimo, da je to pravi korak k vzpostavitvi in povezovanju zeliščarske panoge. Kajti zeliščarstvo je ekološka pridelovalna panoga, ki  v Sloveniji lepo raste, vendar pa ni urejen odkup zelišč, ni organizirano pakiranje zelišč  v filter vrečke, ki bi omogočalo ponudbo slovenskih čajev  tudi v gostinstvu, niti ni razvita agroživilska panoga, ki bi omogočala izdelavo namazov in kulinarike iz zelišč. Tudi odkup zelišč za potrebe farmacije, kot je bila organizirana nekoč v Sloveniji ni več vzpostavljen. Zato so te smernice, ki vse to naslavljajo vključno s predlogi izvedbe zelo pomembne.  Upamo, da se bodo pridelovalci kmalu povezali, organizirali odkup in predelavo zelišč ter vzpostavili celovito trženje kot je opisano v smernicah.

V Združenju Ekoci in Društvo Samooskrbni.net in sodelujoči v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen si že vrsto let prizadevamo za to, da bi v Sloveniji posadili čim več zelišč. Želimo, da bi  v javnih zavodih kot so bolnišnice, šole, vrtci, domovi za starejše,  pili čaje iz zelišč  pridelanih v Sloveniji ter uživali zeliščne namaze in razvijali vrhunsko kulinariko. Naša želja je, da Slovenija postane zeliščarska velesila, kjer zelišča ne bodo le pomemben del krožnega gospodarstva, temveč tudi ključna sestavina kmetijske in agroživilske panoge, ohranjanja biodiverzitete, tradicije ter  nadgradnja znanj naših prednikov, ki bodo rezultat konkretnih izdelkov in zanimiv tržnih storitev

V okviru vseslovenskega gibanja  za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen – Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen 2025 smo letos podali  navodila, da sodelujoči posejejo osnovna zelišča kot pomembnega elementa prehranske varnosti. Predlagali smo, da za začetek posejejo zelišča, ki so jih znale pridelati že naše babice in so rastla na vsakem vrtičku:  med njimi začimbnice, kot so peteršilj, zelena, timijan in rožmarin, ter nepogrešljive zdravilne rastline, kot so kamilica, ognjič in meta. Te rastline pa so primerne tudi  za eko vrtičke v šolah in vrtcih ter za posaditev v cvetlične lončke ali  balkon.  Več informacij na linku: https://ekoci.si/wp-content/uploads/2025/04/SZJ-baza-znanja-april-25-POSEJMO-ZELIS%CC%8CC%CC%8CA-IN-SLOVENSKI-FIZOL-DOGODKI-DOPOLNITEV-ZAKONODAJE-or.pdf

V času nepredvidljivih razmer povezanih s podnebnimi spremembami, geopolitičnimi in gospodarskimi razmerami ter predvidenim sprejetjem EU zakonodaje o NGT – novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranju semen je ključno, da okrepimo znanje o sonaravni pridelavi in uporabi naših avtohtonih rastlin. Že naši predniki so jih znali pridelati na trajnosten način. Zeliščarstvo pa je pomagalo pri krepitvi zdravja generacijam ljudi na našem ozemlju skozi stoletja..

Skozi leta smo si prizadevali, da bi pomen slovenskih zelišč prepoznali tudi odločevalci. Prav tako si prizadevamo, da bi slovenski gostinci in hotelirji ponosno ponujali napitke in kulinariko iz slovenskih zelišč ter da bi odločevalce navdušili, da bi prepoznali Slovenijo kot zeliščarsko velesilo v »eko coni Evrope« .

Želimo, da bi kvalitetna zelišča odkupovali tudi domači farmacevti kot kvalitetno osnovno surovino za izdelavo mazil , kozmetike ipd. Zelišča pa bi bila lahko del prepoznavne  turistične celostne podobe Slovenije kot zelene destinacije. Pridelava zelišča pa je dobra priložnost tudi za manjše kmetije in okrepitev življenja na podeželju ter ohranjanja  biotske pestrosti in prehrano čebel.

Združenje Ekoci, Društvo Samooskrbni.net, strokovnjaki in somišljeniki so izvajali različne aktivnosti, vključno s pobudami in strokovnimi posveti, ki smo jih posredovali odločevalcem.

Predlagamo, da kliknete na povezave in si ogledate del naših aktivnosti. Več v dokumentih spodaj:

Spoštovani,

Čestitamo vam ob prazniku dneva Zemlje! 

Zahvaljujemo se vsem sodelujočim v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen, ki si prizadeva za povečanje samooskrbe, ohranjanje avtohtonih semen ter trajnostno prihodnost. Hvala za vaš doprinos k skupnemu soustvarjanju prihodnosti.

Objavljamo zanimivo gradivo (na koncu objave):

SZJ  –  Baza  znanja april 25 – POSEJMO ZELIŠČA IN SLOVENSKI FIZOL – DOGODKI – DOPOLNITEV ZAKONODAJE 

ki bo v pomoč sodelujočim ter vsem, ki jih zanima narava, tradicija in sodobni pristopi k prehranski varnosti. Izvedeli boste, katera zelišča in zdravilne rastline sejati – rastline, ki so jih že naše babice imele za nujne na gredicah in so pomembne tudi v sodobnih časih. Preberete lahko več o fižolu, naši kulturni dediščini in tradiciji: katere sorte posejati – nizke ali visoke, kje jih najti ter kje se lahko oskrbimo z ekološkimi semeni in na katerih kmetijah jih pridelujejo. Dodali smo tudi utrinke dogajanj iz niza dogodkov v okviru Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen.

Pomembna je tudi informacija o predlogih sodelujočih, ki smo jih poslali k osnutku zakona o kmetijstvu in varni hrani. Ta bi na eni strani omogočal pravico do svobodne pridelave hrane brez 24-urnega satelitskega nadzora posevkov, hkrati pa bi zagotavljal transparentno označevanje hrane za kupce. Hrana, ki vsebuje žuželke, tista, ki ni zrastla v zemlji, ali je pridelana z genskim inženiringom, naj bo jasno označena ter razvrščena na posebnih oddelkih. Prav tako je pomembno, da se implementacija zakonodaje glede novih genskih tehnik pridelave rastlin (NGT) v Sloveniji zadrži, dokler niso znani vsi učinki na zdravje ljudi, živali in biotsko raznovrstnost.

Skupaj soustvarjamo prihodnost.

Hvala za vaš doprinos! 

V pričakovanju vaših povratnih informacij o vaših dejavnostih vas prijazno pozdravljamo.

S spoštovanjem

Za Ekoci in vseslovensko gibanje za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen ter trajnostno prihodnost Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen, za soorganizatorje  in somišljenike, Irena Rotar, preds. Ekoci

Spoštovani,
do dne 12.4. 2025 so v javni razpravi  so osnutki zakonov, ki bodo bistveno vplivali na  življenje naše in prihodnje generacije. 

Povezava do zakonov:

1. Zakon o kmetijstvu:  https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=17530
2. Zakon o varni hrani in krmi: https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/p redlog-predpisa.html?id=17500
3. Zakon o varstvu živali: https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11926  

KAJ PREDLAGAMO? 

Iz posveta z naslovom »Kaj pa bomo jutri jedli » ter z dodatno zbranimi podpisi podpore  in s sodelujočimi združenji in društvi: Samooskrbni.net, Ognjič, Zveza biodinamičnih društev Slovenije in Semenarska hiša Amarant ter ostalimi sopodpisniki podajamo k osnutku predloga k ZKme-2 dodatke oz. spremembe na naslednjih področjih:

1.     Vključitev pol samooskrbnega kmetijskega gospodarstva – domačije » semi-subsistence farm“, ki označuje kmetije, ki večinoma proizvajajo za lastno porabo, vendar del svojega pridelka prodajo na trgu, v  kategorijo kmetijskih gospodarstva z evidenčnim vpisom. V trenutnem zakonu ni upoštevana kategorija pol samooskrbnega kmetijskega gospodarstva v skladu z Uredbo ES 1698/2005.  To področje v zakonodaji ni zajeto, je pa takšen način samooskrbe del tradicije slovenskega podeželja in kulturne identitete in preprečevanja revščine   skozi stoletja na naših tleh. Zato je to področje nujno potrebno  vključiti v zakonodajo in je edini način, ki omogoča pravico do svobodne pridelave hrane (brez 24 urnega nadzora satelitskih posnetkov in obvezne prijave najmanjših posevkov rastlin,, ki omogoča krepitev  prehranske varnosti tudi v času morebitnih izrednih razmer.. Predlagatelji razmišljajo  o vpisu pravice do svobodne pridelave hrane tudi v ustavo (po sistemu vpisa pravice do vode).

2.     V povezavi s klasifikacijo kmetij (polsamooskrbno, samooskrbno, majhno razvojno in tržno) ali po novi različici, ki še ni objavljena v tem osnutku  razvrstitve kmetij- polsamooksrbne, na male – mala  srednje  in velike  –   je potrebno jasno določiti meje standardnega dohodka. Predlagamo razvrstitev v ekonomske razrede  usklajeno z dohodninsko letvico.

3.     Vključitev semenarstva kot ključnega elementa prehranske varnosti ter ustanovitev javne službe za semenarstvo. Semenarstvo mora biti priznano kot strateška panoga, ki krepi odpornost države glede prehranske varnosti, saj brez semen ni hrane.

V času spremenljivih gospodarskih, geopolitičnih  in podnebnih razmer  pa slovensko semenarstvo omogoča suverenost in krepi prehransko varnost države.  Zato  je potrebno določiti vsaj 50 sort semen, ki so najpomembnejše  za prehransko varnost in ki jih priporoča tudi mednarodna  organizacija za prehrano FAO v dokumentu.« Rastline, ki hranijo svet https://www.fao.org/newsroom/story/The-plants-that-feed-the-world/en« Vključitev semenarstva kot del kmetijske panoge ( v dosedanji osnutku predloga so večinoma opisani postopki žlahtnenja in genskih virov, ni pa zajeta panoga slovenskega  semenarstva kot del kmetijske dejavnosti in kot  odgovor na boljšo pripravljenost države v morebitnih  izrednih razmerah, Stališča  je MKGP predstavilo  dne 17.10.2024 z dejstvi,  da smo prehransko varni le za en teden in odvisni od semen in FFS ter kmetijskih zemljišč  Povezava do dokumenta  Prehranska varnost v času izrednih razmer: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/Dokumenti-/Prehranska-varnost-v-casu-izrednih-razmer.pdf . V  osnutku  zakona  semenarstva ni zazanati,  zato predlagamo vključitve panoge  in ustanovitev javne službe slovenskega semenarstva ter  ustrezno pravno zaščito slovenskih semen oz.   slovenskega genskega materiala pred tujimi korporacijami.

4.     Sočasno je potrebna vključitev  prepovedi  uporabe NGT tehnik  (novih genomskih tehnik pridelave rastlin ) in uporaba takšnih semen v naravi dokler se ne izvedejo vse raziskave morebitne kontaminacije, ki vplivajo na biodiverziteto in učinkov na zdravje ljudi in živali. Zato se predlaga država naj ne implementira oz. naj ne vključi v nacionalno zakonodajo uredbo EU, ki bi omogočala proizvodnjo “GSO” hrane oz. pridelavo rastlin z novimi genomskimi tehnikami v naravi in omogočala patentiranje semen. Takšna hrana in semena naj bi bila celo neoznačena hkrati pa raziskave še ne zagotavljajo zadostnih informacij o vplivih tovrstnih semen in rastlin na biotsko pestrost narave, na zdravje narave, opraševalcev in ljudi.

5.      Prepoved zavajanja in varstvo in  varstvo potrošnikov. Kupci želijo vedeti, brez možnosti zavajanja, kakšno hrano kupujejo in biti prehransko varni z več zdrave hrane pridelane v Sloveniji. hrana, ki vsebuje žuželke, jasno označena na deklaraciji.

Označena naj bo na način, da bo na deklaraciji tudi  slika  žuželke ter barvno  označena koliko odstotkov žuželke je v hrani in  ne le z slovenskim in latinskim imenom žuželke, kot to določa zakonodaja, saj takšna označba za večino kupcev ni prepoznavna. Hrana, ki vsebuje žuželke in tudi tako imenovana »novel food – nova živila« , ki jih določa Uredba EU 2015/2283, ter hrana, ki nastaja v laboratorijih, z genskim inženiringom ali raste na hidroponski način ali drugače in ne zraste v zemlji, naj bo v trgovinah zložena v posebnih oddelkih in dodatno označena, da bo kupec jasno vedel, da ta hrana ni plod kmetijske pridelave v naravi in bo uspel cene primerjati med sabo.. Na ravni EU je treba potrebno določiti obvezno označevanje, da katera  semena in hrana plod genskega inženiringa.  v Sloveniji pa se naj zadrži izvajanje te zakonodaje, dokler ne bo dovolj raziskav na tem področju.

6.     Izvzetje registracije kokoši do 50 kljunov, v skladu s poročanjem podatkov po EU uredbi št. 2016/429. Določila Pravilnika o Evidenci imetnikov rejnih živali in Evidenci rejnih živali naj bodo del ZKME-2 in ne ločen,kot je to do  podzakonski predpis vezan na Zakon o hrani. Le tako, bo tudi zakonsko omogočena pravica do samooskrb z jajci.

7.     Vključitev trajnostnih  metod pridelave hrane in sonaravnih infrastrukturnih rešitev (akumulacijska jezera, travne mulde ipd.) kot ključnega elementa sodobnega trajnostnega kmetijstva. Poleg ekološke pridelave je potrebno vključiti še agroekologijo, biodinamično kmetijstvo, permakulturo, regenerativno kmetijstvo in novi trend  vzpostavitve užitnih gozdni prehranskih vrtov, ki povečuje prehransko odpornost.

8.     V izogib nadaljnjega   zmanjševanja kmetijskih zemljišč predlagamo, da se naj agrofotovoltaika  na kmetijskih zemljišča ne umešča, razen, če gre za del oskrbe kmetijskega gospodarstva. 

Dokumenti so tukaj:

1. Opisani predlogi k zakonu o kmtijkstvu ZKM-2

 2. Dopolnitve diretno v kopijo osnutka zakona  : “Za lažje sledenje našim dopolnilom vam v priponki pošiljamo osnutek predloga zakona – kjer smo k členom kjer menimo , da so potrebne dopolnitve to dopisali na rumeno podlag,  da bo pregled obsežnega gradiva lažji.”

3. Dopolnitve k osnutku zakona o varni hrani in krmi 

Za Združenje Ekoci s partnerji In gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen Irena Rotar, preds.in Mateja Rotar, namestnica predsednice

Za Društvo za celostno samooskrbo,Samooskrbni.net-Sanja  Lončar in Alenka Šoštarič, sopredsednici

Za društvo Ognjič – Katja Podergajs, predsednica

Za Zvezo bodinamičnih društev Slovenije  – Sonja Vavken

Za Amarant – Fanči Perdih, Amarant

Strokovnjaki in sodelujoča povezana društva ter predstavniki ekoloških kmetov in sopodpisniki pobud (seznam se hrani v arhivu Ekoci, sladno z varstvom podatkov GDPR)

ŽALEC, 11.4.2025

PRIHODNOST  ZA  SEDANJE IN PRIHODNJE RODOVE  TLAKUJEMO Z DEJANJI V SEDANJOSTI – ALI SE BOSTE  ANGAŽIRALI TUDI VI? 

Celje, 14. – 16.3.2025; Posvet z naslovom “Kaj pa bomo jutri jedli?”, ki ga je na celjskem sejmu Altermed Flora organiziralo Združenje Ekoci in društvo Samooskrbni.net  so iskali odgovore na pomembna vprašanja glede prehranske varnosti v luči prihajajoče zakonodaje, ki bo močno vplivala na prihodnost. Na posvetu so se izoblikovala jasna sporočila, ki jih bodo organizatorji s pobudami naslovili na odločevalce. Kupci želijo vedeti, brez možnosti zavajanja, kakšno hrano kupujejo in biti prehransko varni z več zdrave hrane pridelane v Sloveniji. Podelili so tudi priznanja in zahvale sodelujočim v vseslovenskem  gibanju  za  povečanje  samooskrbe in ohranjanje  slovenskih  semen ter trajnostno prihodnost.  

Predlagajo, da mora biti hrana, ki vsebuje žuželke, jasno označena na deklaraciji – tudi s sliko žuželke ter barvno in odstotno označitvijo vsebnosti, ne le z slovenskim in latinskim imenom žuželke, kot to določa zakonodaja, saj takšna označba za večino kupcev ni prepoznavna. Hrana, ki vsebuje žuželke in tudi tako imenovana  »nova živila”  ki jih določa Uredba EU 2015/2283,  ter hrana, ki  nastaja v laboratorijih, z genskim inženiringom ali  raste na hidroponski način ali drugače in ne zraste v zemlji, naj bo v trgovinah zložena v posebnih oddelkih in dodatno označena, da bo kupec jasno vedel, da ta hrana ni plod kmetijske pridelave v naravi in bo uspel cene primerjati med sabo.

Predlagajo tudi, da država naj ne implementira  oz. naj ne vključi v nacionalno  zakonodajo uredbo  EU, ki  bi omogočala proizvodnjo “GSO” hrane   oz. pridelavo rastlin z novimi genomskimi tehnikami  v naravi in omogočala patentiranje  semen. Takšna hrana in semena naj bi bila celo neoznačena hkrati pa raziskave še ne zagotavljajo zadostnih informacij o vplivih tovrstnih semen in rastlin na  biotsko pestrost narave, na  zdravje narave, opraševalcev in ljudi. Na ravni EU je treba določiti obvezno označevanje, da so semena in hrana plod genskega inženiringa, v Sloveniji pa se naj  zadrži izvajanje te zakonodaje, dokler ne bo dovolj raziskav na tem področju.

Ljudje želijo biti prehransko varni tudi v času morebitnih izrednih razmer, medtem ko država trenutno zagotavlja prehransko varnost le za en teden v primeru  morebitnih izrednih razmer. V  času nestabilnih geostrateških, političnih in gospodarskih razmer predlagajo, da se v novo kmetijsko zakonodajo obvezno vključi semenarska panoga – pridelava semen v Sloveniji. Ohranjati je  potrebno semena za vsaj 50 vrst rastlin, ki zagotavljajo osnovno prehransko varnost in ta semena hraniti na kmetijah.

Poleg tega je nujno vzpostaviti trden agroživilski sistem “od semena do krožnika”, ki temelji na slovenski hrani, pridelani in predelani v Sloveniji. Takšna hrana mora biti jasno označena s slovensko zastavo ali obliko zemljevida Slovenije. Prednost pri naročanju hrane v javnih naročilih naj ima slovenska hrana, ki potrebuje krajši prevoz do končne uporabe, kar naj postane prvi kriterij pri nabavah živil v javnih ustanovah.

Država naj omogoči svobodno pridelavo hrane brez birokratskih ovir, okrepi podeželje ter ustavi propadanje kmetij ter razglasi Slovenijo za eko regijo ter razmisli o vpisu pravice  do svobodne pridelave hrane v ustavo (podobno kot vpis do pravice dostopa do vode).

Del sredstev za nova stanovanja naj se preusmeri v obnovo propadajočih hiš na podeželju, kar bi omogočilo hitrejšo zagotovitev potrebnih 3.000 stanovanj za mlade. S tem bi hkrati ohranili kmetijska zemljišča, ki jih imamo v Sloveniji le 800 m² na prebivalca in preprečili nadaljnjo degradacijo  in uporabo kmetijskih zemljišč za gradnjo novih stanovanj in infrastrukture.

Organizatorji so pobude in predloge ter podpise podpore zbirali tudi v času sejma in jih bodo oblikovane poslali odločevalcem: EU poslancem in  ustreznim institucijam ter vpisali pripombe k Zakonu o kmetijstvu, ki je v javni obravnavi.

Več info na : www. ekoci.si; Celoten posvet je objavljen na povezavi; https://www.youtube.com/watch?v=ycmjeCfKR7A

Celovite pobude bodo pripravljene v najkrajšem možnem času.

APEL

Apelirajo na vse ozaveščene ljudi naj se vključijo in poskušajo izboljšati kmetijsko zakonodajo – z vpisom svojih predlogov saj brez semen ni hrane in brez hrane in suverenosti.

V kolikor pogledamo posnetek posveta: »Prihodnost kmetijstva in hrane v luči novih izzivov«   na povezavi: https://www.youtube.com/live/fGkceirlJAA?si=qoOoZnUMrtW3ElkK ,   ki ga je organiziralo  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, lahko razberemo sporočilo,  da bo nacionalna prehranska varnost čedalje pomembnejša in jih bo potrebno okrepiti, višina subvencioniranja kmetijske dejavnosti pa v prihodnosti bolj  vprašljiva.

Predlagamo, da preučite zakonodajo ter predloge vpišete na  portal – e demokracijo  in na  pošljite pobude na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano : gp.mkgp@gov.si;

Povezava do zakonov:

1. Zakon o kmetijstvu:  https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=17530
2.      Zakon o hrani: https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=17493
3.      Zakon o varni hrani in krmi: https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=17500
4.      Zakon o varstvu živali: https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11926  
VEČ GRADIVA V PRIPONKI ….

Podporo  predlogom so s svojimi podpisi, ki so jih organizatorji zbirali v času sejma so množično podprli številni obiskovalci.

Pobude  pa bodo poslali odločevalcem – EU  poslancem in ustreznim institucijam ter vpisali pripombe k Zakonu o kmetijstvu, ki je v javni obravnavi. Poslali jih bodo tudi naprednim medijem in podpornikom ter napredni ozaveščeni javnosti.

Za Ekoci in s soorganizatorje  in somišljenike, Irena Rotar, preds. Ekoci

Soustvarjajmo trajnostno prihodnost skupaj.

Dne 16.3.2025