Članek Revija Jana april 2026/ Tekst Lara Jelen
Pred dnevi so se na vladi pogovarjali o tem, kako zagotoviti prehransko varnost državljanov. Dražja energija namreč pomeni tudi dražjo hrano, saj večji del kmetijstva sloni na mineralnih gnojilih in fosilnih virih. Na mizi so različni predlogi, od morebitnega znižanja DDV na osnovna živila iz 9,5 na 5 odstotkov do predloga kmetijske zbornice za razširitev blagovnih rezerv na gnojila in semena. Na tem
področju trenutno nimamo niti lastne proizvodnje, niti lastnih rezerv, pred čemer že leta opozarja Irena Rotar z Združenjem Ekoci in gibanjem Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen. Skrajni čas je, da od besed preidemo k dejanjem, pravi.
Tekst: LARA JELEN
„Slovenija se sooča z naraščajočimi cenami energentov, višjimi transportnimi stroški in motnjami v dobavnih verigah. Gospodinjstva, zlasti tista z nižjimi dohodki, potrebujejo dostop do osnovnih živil po dostopnih cenah. Združenje Ekoci s somišljeniki že več let pošiljajo pobude za povečanje prehranske varnosti. Predvsem s prošnjami za povečanje blagovnih rezerv, ponovno vzpostavitvijo blagovne znamke slovenskih semen ter več trajnostno pridelane hrane v javnih zavodih. Spodbujajo vzpostavitev kratkih prehranskih verig. „Slovenija potrebuje močno prehransko verigo, saj brez lastne hrane ni suverenosti“,
opomni Irena Rotar, ki rešitev vidi v celoviti strategiji z nižjim DDV, lokalno proizvodnjo, zadružno trgovsko mrežo, državnimi rezervami in krizno pripravljenostjo. „Nujna je prilagoditev kmetijstva iz konvencionalne pridelave v trajnostno načine pridelave prehrane
(ekološko, biodinamično, regenariativno), ki ni odvisno od tako velikih vhodnih stroškov.“
Ukrepi, ki jih pozdravljamo
„Nevladniki že več let na posvetih, ki jih organiziramo, pošiljamo pobude odločevalcem, da se okrepi prehranska varnost vsaj za 50 živil – od semena do krožnika. Nedavni dogodki so pokazali, da so takšni ukrepi nujni. K sreči je v zadnjem času država sprejela kar nekaj
ukrepov v tej smeri – možno je že kupiti slovenska semena, predelana v Sloveniji, ki so prilagojena na lokalne pogoje in so semenjena in pridelana v Sloveniji na Kmetijskem institutu ter pri slovenskih kmetih,“ omeni. Veseli jih, da sedaj tudi odločevalci opozarjajo na pomen semen kot osnove za prehransko varnost ter da so začeli vzpodbujati porabo vsaj 30 % lokalne hrane v javnih zavodih – za začetek v slovenski vojski. „Nujna je čimprejšnja razširitev na vse javne zavode in povečanje pridelave hrane.“ Na Ekoci pozdravljajo tudi razmišljanje v smeri znižanega DDV-ja na osnova živila, a ob tem predlagajo, da se DDV zniža le za živila z nižjimi transportnimi stroški. To so v preteklosti že predlagali, a vedno dobili odgovor, da smo del Evropskega trga in ne smemo prefeririati lokalnih živil.
„Menimo, da je sedaj ključen trenutek, da to vendarle storimo, saj tudi EU poziva, da se države zaradi težav z energenti, prilagodijo. Naj se zniža davek za živila, ki niso več kot 350 km oddaljena od pridelave do uporabe – osnova za izračun pa naj bo Geoss – geometrijsko
središče Slovenije. Tako lahko dosežemo nižje cene zaradi zmanjšanih stroškov prevoza, od kraja proizvodnje do grosista ali prve prodajalne v Sloveniji, saj takšni stroški niso in ne smejo znašati več kot 10 odstotkov končne cene. Drugi kriterij naj bo, da je hrana predelana v
kratki dobavni verigi, kar pomeni največ enega posrednika med proizvajalcem in trgovcem. Tako bomo lažje dosegali nižje cene.“
Kako doseči da bodo cene na policah res nižje
Težko bo zagotoviti, da morebitnega znižanja davka trgovci, ki so večinama v tuji lasti, ne bodo pretvoriIi v marže in se znižane cene na polici ne bodo poznale, razmišlja. „Da to preprečimo, so potrebni dodatni ukrepi. Nujna bi bila vzpostavitev transparentnosti, da trgovci objavijo cene živil pred in po znižanju davka. Potrebno bi bilo skleniti pogodbe s trgovci in predlagati omejitev marže za 50 osnovnih živil. Ter skleniti dogovor, da bo teh ključnih 50 živil na zalogi vsaj 80 % odpiralnega časa trgovin in ne samo v določenih omejenih količinah, ki bodo kmalu pošle, kupci pa bodo prisiljeni kupovati dražja živila.“ Vendarle pa zgolj znižanje DDV na osnovna živila za večjo prehransko varnost ne bo dovolj, poudari. „Nujna je krepitev podeželja in razmislek, kako se naj pravica do samooskrbe vpiše v ustavo, ki bo omogočala prehransko varnost čim več ljudem. Vsak evro, vložen v lokalno verigo, ostaja doma in krepi regijo. Slovenija potrebuje 50 živil z znižanim DDV, močne lokalne verige in krizno odpornost, da bo prebivalcem zagotovila stabilno in kakovostno oskrbo tudi v najbolj nepredvidljivih časih.“ Predvsem pa ne pozabimo na to, kar Irena Rotar opozarja že dolga leta. Če imamo kvalitetno seme, bomo imeli tudi hrano. Razmere v svetu nas vedno bolj učijo, da ni nič samoumevno. In da se lahko dobavne verige čez noč prekinejo. Kar nas ne bo tako zelo bolelo, če bomo znali poskrbeti zase. In si v prvi vrsti pridelati lastno hrano, ceniti slovenska semena in bližnjega kmeta. Skrajni čas je, da v
blagovne rezerve vpišemo tudi semena. In da od besed preidemo k dejanjem.
Potrebujemo lastno trgovsko mrežo.
Irena Rotar: „Nujno je potrebna krepitev slovenske zadružne verige in lastne trgovske mreže. Večina trgovskih verig je sedaj v tuji lasti, kjer ne gledajo toliko na družbeni interes, ampak zapirajo trgovine po podeželju in s tem zmanjšujejo dostopnost in kakovost življenja na podeželju. Dobro bi bilo razmisliti o tem, kako bi lahko Zadružna zveza Slovenije razširila svojih 330 zadružnih trgovin, tudi z razširjeno ponudbo lokalne hrane. Bi lahko s pomočjo države ali lokalne skupnosti odkupila trgovine, ki jih zapirajo tuje večje trgovske mreže? V teh verigah bi bil lahko tudi zagotovljen neposreden nakup od kmetov, ki zagotavljajo kratke dobavne poti, sveža živila in podporo lokalnemu gospodarstvu.“
