Brez semen ni suverenosti – Zazdravje.net

Izgubili smo že 80 odstotkov svojih avtohtonih semen. Lahko ohranimo vsaj tisto, kar še imamo? Brez semen bo prihodnost naše prehrane v rokah tistih, ki nam bodo želeli zagotoviti semena. Vemo pa, da je treba roko, ki te hrani, ponižno poljubljati.

Prav zato Ekoci – eko civilna iniciativa, napredna stroka in mediji že leto dni pritiskajo na odločevalce, naj Semenarski center Ptuj ostane v slovenskih rokah. Morda se vam ta »bitka« zdi nepomembna, vendar je za suverenost države najmanj enako pomembna, kot sta vojska in policija. (Dogajanje v zvezi s tem lahko spremljate na spletnem naslovu zazdravje.net in ekoci.si.)

Ko gre za področje ekoloških semen, brez katerih ne bo ekološke pridelave, je največ resnega dela opravil Amarant. Od ustanovitve leta 2007 naprej jim je v sortne liste uspelo vpisati več kot deset vrst semen. Številni postopki še potekajo, tako da bo njihovo število že kmalu bo poskočilo na dvajset. Poleg tega Fanči Perdih, ki je gonilna sila našega ekološkega semenarstva, neutrudno izobražuje domače pridelovalce semen ter med vrtičkarji širi znanje o semenarstvu in lastnostih posameznih sort. Malokdo se zaveda, da je Slovencem prav po zaslugi Amaranta na voljo razkošje, da lahko izbiramo med štiristo sortami ekoloških semen in številnimi ekološko pridelanimi sadikami. (Zelo dobre opise sort, nasvete ter seznam semen in sadik najdete na spletnem naslovu amarant.si.)

Ker globalni trendi ne vodijo v smer, ki bi nas veselila, tudi vse več društev in posameznikov ugotavlja, da moramo obnoviti stara znanja in razviti čim več majcenih semenskih knjižnic, ki bodo olajšale samooskrbo na lokalni ravni. Trenutno v Sloveniji deluje na desetine tovrstnih semenskih iniciativ in izmenjevalnic. Zanimivo je, da semena dobesedno postajajo del ponudbe naše mreže izobraževalnih knjižnic. Ker je zamisel zanimiva, smo jo vzeli pod drobnogled, z upanjem, da bo zaživela v sicer dobro delujoči mreži slovenskih knjižnic.

V knjižnico po knjige in semena / Franka Koren, Anja Berus

Zamisel, da bi knjižnice, ki jih seveda poznamo predvsem po knjigah, obenem postale knjižnice semen, se je porodila v Goriški knjižnici Franceta Bevka. Pozneje so jo prevzeli še v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Obe delujeta enako in z isto aplikacijo.

Sistem deluje po načelu izposodi – vzgoji – deli

V Goriški knjižnici Franceta Bevka je Knjižnica semen začela delovati februarja 2020. Z njo si prizadevamo, da bi kot proaktivna splošna knjižnica, opozarjali na pomembnost spoštovanja narave, sonaravnega vrtnarjenja in samooskrbe ter ozaveščali ljudi o pomenu avtohtonih sort in biotske raznovrstnosti.

Zamisel o tako imenovanih knjižnicah semen je nastala in je že dolgo razširjena v Združenih državah Amerike. Prav po njih smo se zgledovali, ko smo postavljali temelje svoje Knjižnice semen. Namenjena je vsem, ki na svojih vrtovih, naj so manjši ali večji, že pridelujejo zelenjavo in vzgajajo semena ali pa bi se tega radi lotili – predvsem pa tistim, ki se jim zdi pomembno, da se semena starih domačih ter avtohtonih sort ohranijo in širijo med ljudmi.

Vsakdo, ki se želi vključiti v krogotok vzgoje in izmenjave semen, mora izpolnjevati naslednje pogoje: imeti mora veljavno člansko izkaznico Goriške knjižnice Franceta Bevka; ob enem obisku si lahko iz naše baze izposodi tri vrečke, skupno pa ima lahko največ deset vrečk semen. Vnašanje in izposoja semen potekata računalniško, s spletno aplikacijo, ki jo je prav za ta namen razvilo goriško podjetje Ekosplet. Gre za zelo preprosto aplikacijo, namenjeno samostojni rabi, ki uporabnika vodi skozi celoten proces od prve registracije do izposoje in vračanja semen.

Izposojena semena uporabnik doma poseje, vzgoji novo rastlino in iz nje novo generacijo semen – delček tako pridelanih semen vrne v Knjižnico semen, kjer si jih lahko izposodijo drugi uporabniki. Če seme slučajno ne vzkali ali rastlina ne zraste, to ob vračilu označi v aplikaciji.

V Knjižnici semen trenutno hranimo veliko zalogo raznovrstnih semen, tako zelenjave kot cvetja, zelišč in grmovnic. Odprta je v času delovanja Goriške knjižnice Franceta Bevka – takrat lahko sami pobrskate po naši omari s semeni. Ažuren seznam semen, ki so na voljo, je vedno mogoče najti tudi na spletni strani Goriške knjižnice Franceta Bevka, pod zavihkom Knjižnica semen. Na spletni strani si lahko preberete še druge uporabne informacije o izposoji semen, na voljo pa je tudi nekaj prispevkov, ki smo jih pripravili za vse začetnike na tem področju. Na istem mestu lahko spremljate obvestila o delavnicah in predavanjih, ki jih bomo priredili v okviru Knjižnice semen.

Za vse druge informacije smo dosegljivi na e-naslovu knjiznica.semen@gkfb.si.

Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije je dne 21.7 2021 prejela  iz Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano dopis številka 092-203/2021/7 z dne 14. 7. 2021 kot dodatne odgovore na poslane  za  Pobude in vprašanja: SEMENARSKI CENTER PTUJ- SEMENA – SLOVENIJA EKO CONA EVROPE | Ekoci-Eko civilna iniciativa Slovenije, ki  so bile poslane v maju 2021. Na Pobude je bil iz strani Ministrstva podan odgovor v juniju odgovor, ki je objavljen na povezavi https://ekoci.si/zadnje/odgovori-ministrstva-na-pobude-semenarski-center-ptuj-semena-slovenija-eko-cona-evrope/, vendar smo poprosili za bolj konkretne odgovore na nekatera vprašanja, na katere nam odgovarjajo v tem dopisu.

Povzetek vsebine vprašanj

Ekoci: Ali bo Država odkupila  do 31.7 221 kot je sprejela sklep odkupila Semenarski center Ptuj?

Odgovor MKGP: “Vlada Republike Slovenije je s sklepom št. 47607-19/2020/5 z dne 11. 6. 2020 predlagala Slovenskem državnem holdingu (v nadaljevanju: SDH), da v skladu z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14) izvede postopke za odplačni prenos SPC Ptuj na Republiko Slovenijo. Na predlog SDH sta Semenarna Ljubljana in Deželna banka Slovenije dne 17. 2. 2021 sklenili Aneks k pogodbi o ustanovitvi nakupne opcije za obrat SPC Ptuj, s katerim se je podaljšala veljavnost nakupne opcije za obrat SPC Ptuj do 31. 7. 2021. SDH je proučil različne opcije odkupa SPC Ptuj, tudi v zvezi z načelnim dogovorom med Ministrstvom za finance in MKGP, z dne 3. 12. 2021, da SDH namesto prenosa obrata SPC Ptuj na KIS poskuša sklep Vlade RS realizirati z ustanovitvijo gospodarske družbe, ki bi odkupila obrat SPC Ptuj. SDH je z ugotovitvami seznanil Ministrstvo za finance in MKGP. Iz mnenja SDH, ki ga je ministrstvo prejelo 2.7.2021 izhaja, da: – SDH lahko pridobiva kapitalsko naložbo, če je le-ta ekonomsko upravičena; – je analiza finančnega svetovalca P&S Capital pokazala, da je ustanovitev gospodarske družbe, ki bi imela v lasti obrat SPC Ptuj, ob obstoječih pogojih oziroma okoliščinah, ekonomsko nesmiselna. Družba naj bi na daljši rok poslovala z izgubo in se tudi v primeru naprednega scenarija soočala s številnimi omejitvenimi dejavniki in visokimi tveganji; – SDH nima pravne podlage za ustanavljanje gospodarske družbe ali druge entitete, ki bi opravljala dejavnost javne službe za vzdrževanje selekcije semen, saj bi za to moral predhodno obstajati zakon. SPC Ptuj ima strateški pomen, saj upravlja rastlinske genske vire in ima izjemno pomembno vlogo za trajnostni razvoj slovenskega semenarstva in kmetijstva, zato bo SDH predlagal Semenarni Ljubljana in Deželni banki Slovenije, da sklene nov Aneks k pogodbi o ustanovitvi nakupne opcije za obrat SPC Ptuj, s katerim se bo podaljšala veljavnost nakupne opcije za obrat SPC Ptuj do 31. 12. 2021. Vlada Republike Slovenije bo v tem času pripravila pravno podlago za prenos obrata SPC Ptuj na primernega upravljavca.”

Vprašali smo tudi:

• Kako lahko kmet oz. pridelovalec pride do semen, ki so spravljane v genski banki KIS? Če prav razumemo, širšemu krogu ljudi – javnosti in kmetovalcem ali vrtičkarjem ta semena niso dostopna, ter kakšen je  razmislek o ukrepih, ki bi pospeševali setev domačih semen ali ste jih vezali na subvencije tako, da s tem ohranjali biotsko pestrost in sonaravno kmetovanje in kmete vzpodbujali, da bi kupovali domača semena? Kakšni ukrepi so prevideni iz strani MKGP, da bo kot trgu dostopno vsaj polovica od 5400 sort semen. Prosimo za podatek koliko semen – ki so shranjeni v genskih bankah je možno dobiti na trgu sedaj – po naših podatkih manj kot 10%, ali to drži?
• Zakaj genska banka sama ni namnožila semen, ki jih je zbralo prebivalstvo gibanja Oskrbimo Slovenijo  – Štafeta semen med drugim tudi stare sorte industrijske konoplje ter jih uvrstilo v sistem žlahtenja in selekcije semen?
• Ali bo MKGP razglasil Slovenijo za eko cono Evrope da bi s tem pomagali k vzpodbudi trajnostnega kmetijstva in pridelovalcem na trgu z višjimi cenam?
• Kakšni ukrepi s predvideni za vzpodbudo bio krožnega gospodarstva?

ODGOVORE NA VSA VPRAŠANJA lahko preberete tukaj:

Tukaj pa še anketni list za zbiratelje semen:

Iz članka: Čas za zemljo – Anja Kralj z naslovom “Bomo še sejali svoja, slovenska semena?” :

Vse se začne s pravimi semeni, ki so bogastvo naroda, dežele, človeštva. Ali se tega zavedamo tudi v Sloveniji,” se sprašujejo v Ekoci Ekološka civilna iniciativa Slovenije (Ekoci). Kot opozarjajo, je bilo določene sorte avtohtonih semen, npr. ajde, letos že težje dobiti, opozarja Irena Rotar iz Ekoci. V časih, ko se trgovinske police še kar šibijo od hrane, uvožene od vsepovsod, se premalokrat zavedamo, da je osnova hrane seme, iz katerega prihajajo pridelki in potem nastanejo izdelki. V časih ko se trgovinske police še kar šibijo od hrane, uvožene od vsepovsod, se premalokrat zavedamo, da je osnova hrane seme, iz katerega prihajajo pridelki in potem nastanejo izdelki, razmišlja. K sreči je čedalje več ozaveščenih ljudi, ki vedo, da hrana ni le kemična sestava določenih hranil, ampak je veliko več. Lokalno pridelana hrana je najboljša takrat, ko vsebuje vitalno energijo, ki nas ohranja, nas navdihuje in daje slast tudi s tistim domačim vonjem, ki smo ga vajeni, saj raste v našem okolju, na katerega smo prilagojeni tudi mi, razmišljajo v Ekoci, kjer poudarjajo, da za prihodnost potrebujemo zdravo hrano, ki nastane v zdravi zemlji, ki je pridelana na naravi prijazen način iz semen, ki nam že sama pokažejo, ali so zdrava, kar pa lahko ugotovimo na preprost način. https://www.caszazemljo.si/…/avtohtona-semena-in-spc…

Že naše babice so večino semen za pridelavo na svojih njivah ali vrtovih pridelale same. Seme so žlahtnile z izmenjavanjem in ga ohranjale iz roda v rod. Odbrana najboljša semena pa so se znašla tudi v nevestini bali. Vedno pa je veljajo tudi, da je treba semena shraniti za vsaj dve leti sejanja, saj se nikoli ne ve, kakšna bo prihodnja letina in če se bo iz semen sploh dalo kaj pridelati.”

“Do semena je dolga pot! Naši kmečki predniki so seme varovali tudi v časih velike lakote, vedeli so, kolikšen del semena morajo zadržati za seme, saj če bi tisti del porabili za hrano, ne bi imeli česa posejati in zaužiti naslednje leto. Če tega ne bi vedeli, bi se sorte že takrat zmanjševale, kot to ugotavljamo danes, koliko je pravzaprav že vzela erozija genov,” pa sklene Kocjan Ačkova .

Več preberite na povezavi: https://www.caszazemljo.si/trajnostno/avtohtona-semena-in-spc-ptuj.html?fbclid=IwAR1TTvSY-bjVPVmjZXBbeMeuz8V_m1x1-siNxqoyMO5ogJdv_k5YTlgzYeo.

Tematika o problematiki slovenskih semen in Ptujskega semenarskega centra  je dobro prikazana v oddaji Točki preloma na povezavi  Slovenska semena (rtvslo.si)  

Prizadevanja Ekoci eko civilne iniciative Slovenije – gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen se nadaljujejo. V  maju 2021 so bile na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podane pobude in prošnja za aktivni pristop, kako rešiti slovenska semena, kaj storiti, da se pravočasno odkupi Semenarski center Ptuj, kako lahko pomaga civilna družba ohraniti genski semenski material, kako je s prehransko varnostjo, samooskrbo in semeni v državnih rezervah v povezavi s Covid krepi ter predlog, da se Slovenija razglasi za eko cono Evrope kar bi pomagalo k boljšim tržnim priložnostim slovenskega kmetijstva, ohranjanje  biodiverzitete,  se pospešilo trajnostno kmetijstvo ter zagotovilo zagon – bio krožnega  gospodarstva. Poglejte celoten dokument na povezavi – pobude.

Dne 14.6 2021 smo dobili iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sledeče odgovore:

Ker pa so bili, po našem mnenju, nekateri odgovori premalo konkretni, smo podali ponovno prošnjo za dopolnitev odgovorov, ki jih lahko v celoti preberete na povezavi:

PROŠNJA ZA DOPOLNITEV ODGOVORA NA POSLANE POBUDE – SEMENARSKI  CENTER PTUJ  – SEMENA IN SLOVENIJA EKO CONA EVROPE

Naprosili smo za dodatne  odgovore na vprašanja:
a)      odgovor ali bo 31.7 2021 Ptujski semenarski center  prenesena na državo,

b) kaj storiti, da bodo semena iz genske banke Slovenije kjer je 5400 sort semen dostopna tudi širši javnosti – kmetom, vrtičkarjem in ne samo žlahtniteljem in raziskovalcem

ter ostala vprašanja-, kajti  na  nas se obrača ogromno ljudi z  mnogimi vprašanji. Napredni ljudje se čedalje bolj zavedajo pomena samooskrbe in tudi pomena semen, ki so naš  državni zaklad – naša kulturna in dediščina.   Dobivamo pobude,  da bi zbirali denar  z donacijami  za nakup Semenarskega centra Ptuj.  Ekoci bi se v to vključili le, če  bi vi ocenili spoštovani minister Jože Podgoršek, da bi to kaj pomagalo – saj Ekoci  želi delovati  pozitivno in iskati rešitev. Ali je še cena 525, 000€ kot je bilo v prvotni pogodbi, saj kolikor nam je poznano Semenarna Ljubljana nima več kot 5 sort semen zaščitenih, tako, da nam je cena ponovne cenitve, ki je pricurljala v javnost 1 milj nerazumna?    Ljudje so pripravljeni tudi  posejati čim več semen,  da se ohranijo.  Ker  celostnih informacij o tem ni, vas naprošamo za odgovore na vprašanja ki smo jih zbrali skupaj  in jih podajamo v nadaljevanju..

V juliju 2021 še vedno čakamo na odgovore – prošnja za dodaten odgovore.