VABILO

na soustvarjanje trajnostne prihodnosti

Prisrčno vabljeni dne, 13.3.2026, od 12.30 ure dalje, na zanimivo dogajanje, ki bo  potekalo v okviru Marčnih sejmov Fit&Well na Celjskem sejmu, kjer bodo predstavljene uporabne informacije in dobre že delujoče prakse.

·       Strokovni posvet – kako do več sonaravno  pridelane hrane od semena do krožnika

·       Vseslovenska izmenjevalnica semen  in znanja

·       Vseslovensko srečanje  ozaveščenih ljudi za trajnostno prihodnost

·       Podelitev priznanj za sodelovanje v Oskrbimo Slovenijo –  štafeta semen

Združenje Ekoci skupaj s partnerji, somišljeniki ter vseslovenskim gibanjem Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen organizira posvet, na katerem bomo skupaj s častnimi gosti iskali odgovore na ključna vprašanja: kako se organizirati za večjo samooskrbo, kje in kako pridobiti slovenska avtohtona semena, katera semena so strateško najpomembnejša za prehransko varnost, kako pridelovati sonaravno hrano z minimalnimi stroški, kot jo omogoča ekološki in biodinamični način v sožitju z naravo, kako deluje povezovanje ekoloških kmetov in kakšen napredek so od lanskega Simpozija za več lokalnega hrane v javnih zavodih naredili zavzeti ljudje in organizacije, da otroci že letos jedo več trajnostno pridelane lokalne hrane v šolah in vrtcih. S svojimi vprašanji  boste lahko sodelovali na strokovnem posvetu  tudi udeleženci.

Svojo prisotnost potrdite preko spletne prijavnice. https://forms.gle/Dpj8yQuYKrBNeYa88  ali ekoci.si@gmail.com

Program:

STROKOVNI POSVET, 1. del: 13.00 – 14.30

Kako do več sonaravno pridelane hrane – od semena do krožnika

Vabljeni častni gostje:

• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Ana Frelih Larsen
• Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, dr. Martina Bavec
• Kmetijski inštitut Slovenije, dr. Peter Dolničar
• Ekološka pomurska zadruga, direktor Dejan Sukič
• Zveza biodinamikov Slovenije, Sonja Vavken, predsednica
• OŠ Vojnik, Polona Bastič

Podelitev priznanj sodelujočim v Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen

Odmor: 14.30 – 15.00

2. del: 15.00 – 17.00 Predstavitev dobrih praks s področja celostne samooskrbe

V Sloveniji imamo veliko ozaveščenih ljudi, ki že udejanjajo rešitve za prehransko prihodnost naše dežele. Veliko jih boste lahko spoznali tudi na dogodku.

Vabljeni predstavniki dobrih praks:

• Skupnostni vrtovi – Društvo pod Staro češnjo, Anton Komat
• Samooskrbni.net –  prenos znanja na nove generacije, Ana Klemenčič, prof.
• Sobivanjske skupnosti in rodovna posestva –  Andreja Cepuš
• Rajski vrt obilja za vse-  Mateja Žlogar
• Memorandum.si

3. Vseslovenska izmenjevalnica semen in znanja

Čas: 12.30 – 17.30
Lokacija: Avla pred Malo kongresno dvorano

• izmenjava domačih semen in cepičev starih sadnih sort
• izmenjava znanja in dobrih samooskrbnih praks

4. Vseslovensko srečanje ozaveščenih ljudi povezovanja in sodelovanja    (nepolitično srečanje)

Čas: 12.30 – 17.30
Lokacija: Avla pred Malo kongresno dvorano

 * predstavitev ozaveščenih aktivnih društev in organizacij, gibanj, civilnih iniciativ in    posameznikov za trajnostno prihodnost  Slovenije

Prisrčno vabljeni na zanimivo srečanje o soustvarjanju trajnostne prihodnosti, pridobivanju konkretnega strokovnega znanja, spoznavanju dobrih praks in povezovanju z ljudmi, ki že delujejo na področju samooskrbe in trajnostne pridelave hrane.

Prisrčno dobrodošli!

Vabljeni tudi na razstavni prostor  Ekoci s sorazstavljalci  v halo L.

4. DELAVNICE NA ODPRTEM ODRU – HALA L

SADJARSTVO BREZ KEMIKALIJ – BIODINAMIČNO IN PERMAKUTURNO

• prikaz obrezovanja sadnega drevja
• Izvaja: sadjar Slavko Turšič

·        V sodelovanju z: Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, Ekoci

6. OD SEMENA DO SADIKE – MINI TEČAJ PRESAJANJA SADIK

   Petek, dne 13.3.2026, od 10.00 – 11.00 ure

   Izvaja: Društvo Samooskrbni.net

   V sodelovanju z: Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, Ekoci

---

RAZSTAVNI PROSTOR EKOCI

Datum: 13. – 15. marca 2026

 Čas: 9.00 – 18.00 Lokacija: Hala L

Tema: OD SEMEN DO CELOSTNE SAMOOSKRBE

Združenje Ekoci bo skupaj s sorazstavljalci, člani Ekoci, predstavilo celovito zgodbo  od semen dalje do aktivnosti, storitev in izdelkov s področja celostne samooskrbe: Ajda Štajerska, Semenjalnica, Eko Semena,  VDC Golovec, Sadjarstvo Turšič, Liofilizirano sadje Davor Vučkovski s.p.,  Haskap d.o.o in Mateja Rotar s.p., Silva Mohar s.p. in Mateja Žlogar, s.p. Kastelic Andraž, Najin vrt.

Prisrčno dobrodošli.

Za Združenje Ekoci, vseslovensko  gibanje Oskrbimo Slovenijo- štafeta semen soorganizatorje in sorazstavljalce, Irena Rotar, preds.

Z veseljem vam posredujemo prve informacije iz baze znanja za leto 2026 z dobrodošlico po skupnem soustvarjanju prihodnosti. Po stari ljudski modrosti naših prednikov Valentinovo prinaša ključ od korenin, kurenti pa preganjajo zimo. Naša dežela bo ozelenela, od naše generacije pa je odvisno, koliko semen rastlin, ki so pomembne tudi za prehrano, bomo posejali, da si v naši čudoviti deželi zagotovimo lastno suverenost.

Informacije iz Baze znanja in  gradiva v okviru vseslovenskega gibanja Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen 2026.

Zahvaljujemo se vam za vaše sodelovanje, prizadevanja ter soustvarjanje aktivnosti za večjo prehransko varnost, samooskrbo ter ohranjanje slovenskih semen in biotske pestrosti.. Letos je zelo pomembno, da posejemo čim več slovenskih semen na sonaraven način, jih čim več tudi ohranimo, saj se na ravni EU pripravlja sprejem zakonodaje o NGT (novih genskih tehnikah pridelave rastlin), ki bo bistveno spremenil pridelavo in porabo hrane. Več informacij v priponki.

Posebej vas prisrčno vabimo na vseslovenski dogodek – strokovni posvet –  Kako do več sonaravne hrane od semena do krožnika ,  predstavitev dobrih praks in vseslovensko izmenjevalnico semen, ki bo potekala 13. marca 2026 od 12.30 dalje na Celjskem sejmu v Celju. Na dogodek se lahko prijavite preko spletne prijavnice:
https://forms.gle/Dpj8yQuYKrBNeYa88 Vabilo je v priponki. Prisrčno dobrodošli.

Na srečanju bomo podelili tudi že prva priznanja vsem, ki boste sporočili, da jih želite sprejeti. Prosimo, da nam pošljete poročilo o izvedenih aktivnostih s fotografijami, kar je podlaga za izdajo priznanja, do 1.3.2026 na naš e-naslov: ekoci.si@gmail.com.

Pošiljamo Vam naslednje vsebine: 

1.     Povabilo na vseslovenski strokovni posvet, izmenjevalnico semen in srečanje ozaveščenih v Celju.

2.     Pregled aktivnosti in dogodkov sodelujočih organizacij in posameznikov po Sloveniji.

3.     Koristne strokovne informacije za večjo samooskrbo in ohranjanje biotske pestrosti.

4.     Navodila in predstavitve primerov izdelave semenskih kroglic.

5.     Predlog priporočljive literature s področja sonaravne pridelave hrane in semenjenja.

Spoštovani. Kmalu vam pošljemo nove konkretne informacije o semenih in novih aktivnostih. U veseljem pričakujemo vaše prijave na strokovni posvet,  izmenjevalnico semen in znanja ter srečanja ozaveščenih Slovenije. Z veseljem Vas pričakujemo v Celju. 

Prisrčen pozdrav in hvala za vaše soustvarjanje prihodnosti.

Za Združenje Ekoci in partnerje ter vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen, Irena Rotar, preds.

Spoštovani,

Zveza biodinamikov Slovenije je skupaj z Eko civilno iniciativo – EKOCI, Združenjem ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica, Združenjem Demeter Slovenija in nekaterimi člani Društva rejcev drobnice  in skoraj 2000 podpisniki peticije proti obveznemu cepljenju proti bolezni modrikastega jezika,  naslavljamo na  odločevalce  poziv  za takojšnjo odločitev, da se  OBVEZNO CEPLJENJE ZAČASNO SPREMENI V PROSTOVOLJNO CEPLJENJE , dokler se izvedejejo  dodatne raziskave na 1000 gospodarstvih  v Sloveniji  s spremlanjem  negativnih in pozitivnih učinkov cepljenja in najmanj spremljanih 500 vzorcev živil –  vplivi in vsebnost  cepiva na mleko,, izdelke in meso cepljenih živali.
Nekateri  kupci namreč povrašujejo po naravno po ekološki in biodinamični pridelani hrani. Ponavadi manjši kmetje pa z uvedbo obveznega cepljenja nimajo možnosti konkuriranja  na trgu z živili,  po katerih kupci povprašujejo in tako dosegali višjo vrednost svojih izdelkov. Podpisniki  menijo, da gre za nesorazmeren ukrep, ki temelji na premalo podatkov saj je Sloveija edina država, EU  ki je uvedla obvezno cepljenje, kljub temu, da V Sloveniji  v letu 2025 ni bilo zabeleženega niti enega pogina goveje živali, a je kljub temu sedaj cepljenje obvezno. Zabeleženo je bilo cca 1500 poginov več kot v letu 2024, ko še ni bilo bolezni modrikatsega jezika. Mnogi rejci pa ugotavljajo, da so po cepljenju  imele nekatere  živali stranske  učinke – mrtvorodne ali deformirane  mladiče ali splave. Zato želijo, da se izvedejo dodatne raziskave  s spremljanjem pozitivnih in negativnih učinkov cepljenja.
Dopis je poslan  na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Upravo republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in druge odločevalce Takšen pristop bi omogočil:zbiranje primerjalnih epidemioloških podatkov,večjo transparentnost odločanja,ohranitev zaupanja med rejci in državnimi institucijami,razvoj dolgoročno optimalne strategije nadzora bolezni.

Več informacij je na razpolago v priponki.

Z lepimi pozdravi,–
Zveza biodinamikov SlovenijePredsednica. Sonja Vavken

Izzivi prihodnosti: med avtohtonimi semeni, hibridnimi semeni, NGT semeni in patentiranjem semen

Celje, 28. 1. 2025 – Na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje je bila izvedena 14. strokovna konferenca s temo STRATEGIJE GOJENJA RASTLIN ZA PRIHODNOST. V okviru konference je bila predstavljena tudi tema Izzivi prihodnosti – med avtohtonimi semeni, hibridnimi semeni, NGT semeni in patentiranjem semen, ki jo je predstavila Irena Rotar, vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen in Združenje Ekoci. Predstavitev je obravnavala ekonomski, okoljski, družbeni in prehranski  in varnostni vidik pridelave hrane  tudi v času izrednih razmer.

Živimo v času povečanih geopolitičnih in podnebnih sprememb, ki močno vplivajo tudi na prehransko varnost, katere temelj so semena. Znanost ponuja rešitve za povečanje pridelave hrane s hibridnimi semeni, hkrati pa se na ravni EU v letu 2026 zaključuje sprejem zakonodaje o  NGT 1 ( novih genomskih tehnike pridelave rastlin). NGT1  omogoča spremembe do 20 genov znotraj rastlinskih vrst, semena teh rastlin naj bi bila označena, hrana pa ne.  NGT 2 pa  omogoča spremembe več kot 20 genov, tudi z vključevanjem genov rastlin različnih vrst, mikroorganizmov, virusov živali..

Hibridna in NGT semena so patentirana, kmetje jih ne morejo ponovno sejati, temveč jih morajo vsako leto znova kupovati. Za doseganje pridelka, navedenega na etiketi, je poleg semen potrebno uporabljati tudi točno predpisana fitofarmacevtska sredstva (FFS), mineralna gnojila ter specifično kmetijsko mehanizacijo, vse bolj pa se uveljavlja tudi robotizacija. Takšen sistem sicer omogoča višje hektarske donose, a hkrati pomeni bistveno višje vhodne stroške pridelave..

Hrana na svetovnem trgu pogosto konkurira z nižjimi cenami, ki so velikokrat  posledica degradacije naravnih virov, izkoriščanja delovne sile in obdelovanja velikih površin transportni in okoljski  stroški transporta hrane iz drugega konca sveta pa neopredeljeni. Zaradi tega številni kmetje, zlasti na manjših kmetijah, brez subvencij ne morejo preživeti. V primeru nestabilnih  geopolitičnih  razmer, morebitnih pretrganih transportnih pot,  ko je država močno odvisna od uvoza semen, FFS in hrane, je takšen način zagotavljanja prehranske varnosti zelo vprašljiv.

Na drugi strani obstaja možnost pridelave z avtohtonimi, tradicionalnimi  semeni, katerih je Slovenija v preteklosti izgubila že približno 80 %. Ta semena lahko kmetje sejejo iz leta v leto, semenijo in izmenjujejo kot bila to tradicija skozi stoletja in so prilagojena lokalnemu okolju in omogočajo sonaravno pridelavo na ekološki, biodinamični in permakulturni način. Čeprav so donosi praviloma nižji, so vhodni stroški bistveno manjši. Takšen način pa zagotavlja večjo prehransko varnost v nestabilnih razmerah, izboljšuje rodovitnost tal, povečuje biotsko raznovrstnost ter prispeva k zdravemu in odpornejšemu ekosistemu.

Hrana postaja strateško orožje. Žal prepogosto po svetu spremljamo prizore lačnih ljudi, ki v vrstah čakajo na hrano in jo v skrajnih primerih plačajo tudi z življenjem.

Nove tehnike pridelave hrane in spreminjanja genov so doprinesle k bistveno več  hrane kot jo potrebuje  globalna prehranska varnost  glede na osnovne prehranske potrebe človeštva. Ali bo prihodnost znala najti ravnovesje med pravično  razdelitvijo  hrane in trajnostno prihodnostjo ter apetiti kapitala?  

Katera pot je prava, bo pokazal razvoj na ravni posameznika, države in sveta. Ključno vprašanje ostaja ali bomo znali najti ravnovesje med sonaravno pridelavo hrane in povečevanjem pridelave na domačih tleh, ter se v večji meri prehraniti sami, kot so to znali naši predniki  ali pa bomo nekritično sledili trendom kapitala in tehnološkega napredka brez celostnega razmisleka o vplivih na biotsko pestrost, zdravje ljudi in živali, živost tal ter ohranjanje pitne vode ter prehransko varnost in trajnostno prihodnost sedanjih in prihodnih rodov.  

Zbornik vseh  predstavitev 14. strokovne konference Strategije sajenja rastlin za prihodnost  je (https://www.hvu.si/visja/wp-content/uploads/sites/3/2026/01/Zbornik-Strategije-gojenja-rastlin-za-prihodnost-2026-1.pdf in https://www.hvu.si/visja/wp-content/uploads/sites/3/2026/01/Prilagajanje-gospodarjenja-z-gozdovi-novim-razmeram-v-okolju.pdf ter https://www.hvu.si/visja/pisna-gradiva/)

»Avtohtona semena so bogastvo naroda in dežele, ki ji pripadajo«

(Citat Ekoci – eko civilna iniciative Slovenije  v Tehničnem muzeju  Bistra)

S spoštovanjem,

Za Ekoci, Irena Rotar, predsednica združenja

Spoštovani. 

Do 15.2.2026 potekajo prijave sodelujočih za sodelovanje v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen. 

V času nepredvidenih geopolitičnih in podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in vse večje odvisnosti od globalnih prehranskih verig postajajo semena in  sposobnost samooskrbe čedalje pomembnejši dejavniki naše suverenosti. Dodatno tveganje predstavljajo še neraziskane dolgoročne posledice sprejemanja nove zakonodaje o NGT (novih genomskih tehnikah pridelave rastlin) in patentiranja semen, ki lahko še dodatno ogrozijo dostopnost, raznolikost in lastništvo semen ter  povišajo cene hrane.

Živimo v  času, ko je žal lačen že vsak deseti prebivalec sveta. Ohranjanje avtohtonih tradicionalnih semen, ki so prilagojena lokalnemu okolju s pridelavo na sonaraven način je bil ključ preživetja naših prednikov skozi stoletja v tej deželi. Nadgradnja tradicije samooskrbe, vrtičkarstva in življenja na podeželju, kjer živi 60 odstotkov naših prebivalcev  ter prenos znanja prilagojenega za sodobni čas pa so lahko ključna za  preživetje sedanjih in prihodnjih rodov.

Prisrčno vabljeni k soustvarjanju sedanjosti in prihodnosti, da tudi vi s svojimi  dejanji sodelujte v vseslovenskem gibanju za povečanje samooskrbe in ohranjanja slovenskih semen Oskrbimo Slovenijo –  štafeta semen.

KAKO SODELOVATI :  IZPOLNITE PRIJAVNICO  ZA SODELOVANJE

Ste se odločili sodelovati z dejanji v vseslovenskem gibanju za ohranjanje semen? Želite širiti znanje o tem, kako povečati samooskrbo s sonaravno pridelano hrano, zelišči, sadjem, sejati semena, izdelovati semenske kroglice, ustvarjati svoje ali skupnostne vrtove, saditi sadna drevesa, pridelovati sonaravno, organizirati Izmenjevalnice semen, (najmanj 11 zrnc semen poseješ, najmanj 11 zrnc naslednje leto izmenjaš in najmanj 11 zrnc semen shraniš)? 

Ste pripravljeni vzgajati sadike, se družiti s somišljeniki ali celo sodelovati pri sooskrbi s sonaravno pridelano hrano?  Kar od tega izberete, je vaša odločitev. Če svoje izkušnje in dejanja podelite z ostalimi sodelujočimi, bomo skupaj soustvarjali vseslovensko gibanje. Če boste  najavili svoje aktivnosti 14 dni  pred vašim dogodkom na elektronski naslov ekoci.si@gmail.com, bomo organizatorji  tem obveščali širšo javnost. Po končani izvedeni aktivnosti nam pošljite na željo poročilo in sporočite, že želite prejeti Priznanje za sodelovanje. Organizatorji pa vam bomo sproti pošiljali pomembne informacije.

Če se želite pridružiti ozaveščenim ljudem naše lepe dežele, ki jim je mar za prihodnost, poskrbeti za večjo biotsko pestrost,

povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen, se prijavite na povezavi:

PRIJAVNICA ZA SODELOVANJE v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen 2026 do 1.2.2026 ali nas kontaktirate na elektronski naslov ekoci.si@gmail.com.

Za več informacij lahko poiščete objave o aktivnostih iz prejšnjih let na spletni strani: www.ekoci.si

Predlagamo, da preberete še ostale informacije o načinu sodelovanja v vseslovenskem  gibanju v priponki ali na spletni  strani: www.ekoci.si; 

Prisrčno dobrodošli pri soustvarjnaju prihodnosti.

 S spoštovanjem.

Za vseslovensko gibanje – Oskrbimo Slovenijo –  štafeta semen , Ekoci Irena Rotar, preds

Vsem županom spodnje Savinjske doline je bilo poslano pismo” V pomoč odločevalcem za trajnostno upravljanje z vodo v Savinjski dolini – zakaj suhi zadrževalniki niso dolgoročna rešitev za Savinjsko dolino.”  Občine in odločevalce pozivamo  k aktivni uveljavitvi zakonitih interesov lokalnega prostora: 

Spoštovani župani in odločevalci občin SSD.

Združenje  Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, se v imenu zaskrbljenih prebivalcev in somišljenikov obračamo na Vas, da ponovno preučite  ter  zavrnete predlagani DPN  ter zahtevate dopolnjeno nadgradnjo, ki bo poplavno varnost obravnavala celovito z vključenimi sonaravnimi rešitvami in večinoma ne le iz vidika gradbeno in inženirskih posegov, saj je na vas ogromna odgovornost za sedanje in prihodnje rodove.

V dopisu Vam pošiljamo strokovno gradivo, ki smo ga pripravili s priznanimi strokovnjaki in  sodelovanjem s prof. ddr. Ano Vovk, Inštitut za promocijo varstva okolja in Univerza v Mariboru, Mednarodni center za ekoremediacije

Pošiljamo vam:

Strokovne pripombe k DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti Spodnje Savinjske doline – nujnost vključitve sonaravnih rešitev

Pomoč odločevalcem za trajnostno upravljanje z vodo v Savinjski dolini . Zakaj suhi zadrževalniki niso dolgoročna rešitev za Savinjsko dolino

Občine in odločevalce pozivamo  k aktivni uveljavitvi zakonitih interesov lokalnega prostora

Občine Spodnje Savinjske doline imajo v postopku priprave in sprejemanja Državnega prostorskega načrta (DPN) zakonsko opredeljeno vlogo varuhov lokalnih javnih interesov, zlasti na področju varstva prostora, kmetijskih zemljišč, vodnih virov ter kakovosti bivanja prebivalcev.

V skladu z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-3) in drugimi relevantnimi predpisi so občine dolžne aktivno sodelovati v postopkih prostorskega načrtovanja ter uveljavljati interese lokalnega okolja.

Na podlagi 5. člena ZUreP-3, ki določa načelo trajnostnega razvoja in varstva prostora, ter 7. člena ZUreP-3, ki zahteva celostno obravnavo prostorskih, okoljskih, družbenih in gospodarskih vidikov, je utemeljeno pričakovati, da DPN vključuje rešitve, ki dolgoročno zmanjšujejo tveganja in hkrati ohranjajo naravne vire. Nadalje 9. člen ZUreP-3 določa načelo sodelovanja javnosti in nosilcev urejanja prostora, kar vključuje tudi dolžnost, da se vse pravočasno posredovane strokovne podlage in pripombe vsebinsko obravnavajo.

Zato občine pozivamo, da v okviru javne razprave in postopka sprejemanja DPN:

1. Uradno podprete zahtevo po dopolnitvi DPN s sonaravnimi in na naravi temelječimi rešitvami, v skladu z načelom trajnostnega urejanja prostora (5. člen ZUreP-3) ter obveznostjo celostnega upravljanja prostora (7. člen ZUreP-3).

2. Zahtevate ponovno strokovno obravnavo že posredovanih pobud in študij, zlasti tistih, ki obravnavajo sonaravne pristope, saj opustitev njihove vsebinske presoje pomeni odstopanje od načela strokovnosti in preglednosti prostorskega načrtovanja (9. člen ZUreP-3).

3. Spodbudite odprt in strukturiran dialog med pripravljavci DPN, občinami in neodvisnimi strokovnjaki, kar izhaja iz obveznosti sodelovanja nosilcev urejanja prostora ter zagotavljanja javnega interesa (9. in 10. člen ZUreP-3).

4. Zavarujete dolgoročne interese prebivalcev, kmetijstva in trajnostnega razvoja, kar vključuje varstvo kmetijskih zemljišč in vodnih virov, skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) ter Zakonom o vodah (ZV-1), ki nalagata varovanje naravnih virov kot javnega dobra.

Ob tem opozarjamo, da odločitve, sprejete v postopku priprave DPN, ne bodo imele zgolj kratkoročnih učinkov, temveč bodo bistveno zaznamovale prostorski, okoljski in družbeni razvoj Savinjske doline za več desetletij. Zato je utemeljeno in skladno z zakonom, da občine zahtevajo ponovno in poglobljeno presojo tako vsebine DPN kot njegove skladnosti z veljavno zakonodajo in strateškimi cilji trajnostnega razvoja.

Občine imajo pri tem ključno vlogo kot glas lokalnega prostora, njegovih prebivalcev in prihodnjih generacij.

 V tem okviru pozivamo k celostnemu pristopu in k zahtevi po pripravi nove, dopolnjene različice DPN, ki bo vsebinsko naslovila izpostavljene probleme ter vključevala sonaravne in večnamenske rešitve.

Obravnavani predlog DPN namreč še vedno izkazuje prevelik poudarek na gradbeno-inženirskih posegih, zlasti na suhih zadrževalnikih, namesto na celovitih sonaravnih rešitev. sistemih, ki bi hkrati zagotavljali zmanjševanje poplavne ogroženosti, blaženje sušnih razmer ter gospodarno in trajnostno rabo prostora.

Takšen pristop ni v celoti skladen z načeli trajnostnega prostorskega razvoja, kot jih določata nacionalna in evropska zakonodaja vprašljiva pa je tudi sofinciranje projekta iz EU sredstev

 Naprošamo za Vaš odgovor na poslani dopis ter da nas seznanite kako boste ukrepali, 

 saj smo v svojem delovanju odgovorni  poročati somišljenikom in podpornikom ter strokovnjakom 

 pripravljalcem pobud in vsem, ki si prizadevamo za podobne cilje ter nam je mar za trajnostno prihodnost. 

Priloga:

* Dopis z Občine SSD – Pomoč odločevalcem za trajnostno upravljanje z vodo v Savinjski dolini 

                                       Zakaj suhi zadrževalniki niso dolgoročna rešitev za Savinjsko dolino

Naslovniki:   Občina Žalec Občina Prebold, Občina Polzela, Občina Braslovče, Občina Tabor, Občina Vransko

V vednost:    RAS – Razvojna agencija Savinja, Občina Celje
S spoštovanjem. 
Za Združenje Ekoci in somišljeniketer sodelujoče strokovnjake prof. ddr. Ano Vovk, Inštitut za promocijo varstva okolja in Univerza v Mariboru, Mednarodni center za ekoremediacije.Irena Rotar, preds.  Ekoci