NA KRASU ŽE POSEJANE PRVE SEMENSKE KROGLICE – OD BESED K DEJANJEM

Kras, 2.10.2022. Na  požarišču na Krasu so že bile posejane prve semenske kroglice s semeni avtohtonih zdravilnih, sadnih in gozdnih rastlin ter travnih združb na permakulturni način. Skupaj s strokovnjaki, lastniki gozda, s skupino zavzetih ljudi, ki jim je mar  za trajnostno prihodnost, samooskrbo in sooskrbo  in organizatorji Ekoci –  eko civilna iniciativa Slovenija, Samooskrbni.net in  gibanjem Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen in gibanjem Rajski vrt obilja, so posejali večjo, testno površino. Da bi čimprej preprečili hitro razraščanje invazivnih rastlin ter poskrbeli za hrano za čebele, opraševalce in ljudi ter trajnostno rabo prostora. In preučili učinkovitost sejanja s semenskimi  kroglicami. Aktivnost je podprl tudi prof. dr. Franc Pohleven.

Upajo, da bo njihova aktivnost vzpodbudila še druge lastnike gozdov in odločevalce k aktivnejšemu pristopu. Jeseni posajene semenske kroglice bodo pomladi z veseljem opazovali in preučevali učinkovitost opravljenega dela katere semenske kroglice najbolje obnesle in kje morda malce slabše, katere rastline rastejo najbolje in katere ne, kako bodo uspevale v različnih rasnih obdobjih…

Udeležence, ki so se udeležili aktivnosti sejanja s semenskimi kroglicami skrbi, da aktivnosti iz strani države potekajo prepočasi.  Morda pa je čas, da razmislimo do katere meje lahko državljani računamo na pomoč države in katere aktivnosti bomo morali v prihodnosti organizirati sami, da dolgoročno ne bomo lačni ne mi in naši otroci in da bomo trajnostno ohranili naš košček raja,našo Slovenijo za prihodnje rodove – se sprašujejo Ekoci s somišljeniki.

Celostno sporočilo za javnost lahko preberete spodaj, video iz aktivnosti pa najdete tukaj.

SPOROČILO ZA JAVNOST: Posvet “Prehranska varnost danes in v prihodnosti”

Kako si zagotoviti hrano za danes in prihodnost? Prehranska (ne)varnost? Kaj pomeni prehranska varnost na nivoju države, gospodinjstva in lokalne skupnosti? Je lahko samooskrba del rešitve?
Na to temo so razpravljali vabljeni gostje in obiskovalci na posvetu, ki je potekal v okviru Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, 16. 9. 2022.

V nadaljevanju si lahko preberete kratko poročilo s posveta, spodaj pa vam je na voljo tudi posnetek celotnega dogodka.

Sporočilo za javnost

Celje, 16. 9. 2022 – Pri iskanju odgovorov, ali smo lahko v prihodnosti prehransko varni v primeru nepredvidenih razmer na trgu in dokaj verjetnem pomanjkanju semen, živil, krmil za živali in hrane, zagotovil o brezskrbni prihodnosti ni bilo. Prav tako ni podatkov o tem, koliko odstotkov smo lahko v primerih motenj na trgu (brez uvoza) samooskrbni. Navdihujejo pa na posvetu prikazane dobre prakse, ki samooskrbo in oskrbo na ravni lokalne skupnosti in gospodinjstva udejanjajo v praksi.
Glavna ugotovitev posveta je, da našo prehransko varnost ovirajo predvsem naslednji dejavniki:
– birokracija ter neupoštevanje realnih dejstev, potreb in pobud ljudi s terena,
– nerealna projekcija svetovnih razmer in neukrepanje v prid večje prehranske varnosti,
– preveč birokracije in prednostno umeščanje multinacionalk pred slovenskimi interesi.

Kako naprej?

V pozdravnem nagovoru je Nina Ermenc Pangerl predstavila prizadevanja Celjskega sejma, da se rešitve in ozaveščanje o prehranski varnosti predstavijo čim širšemu krogu ljudi, za kar je sejem izvrstna priložnost. Zato tudi podpirajo tovrstne aktivnosti.

Kot je povedala Irena Rotar iz Ekoci – eko civilne iniciative Slovenije, je treba v Sloveniji čimprej ukrepati glede prehranske varnosti. Pretirana odvisnost od uvoza hrane in dobrin ni prilagojena na sedanje in pričakovane razmere. Izpostavila je naslednja vprašanja:

Ali bodo tuje korporacije v primeru pomanjkanja živil najprej oskrbele večje trge, kot sta npr. nemški in avstrijski, ali majhen slovenski trg? Ali bo nova skupna evropska politika res poskrbela za več slovenske hrane in večjo samooskrbo s sonaravno pridelano hrano, ali bo v ospredju hidroponsko pridelana hrana? Ali bodo ljudje in kokoši bolj zdravi in bolj samooskrbni zaradi registracije kokoši na domačih dvoriščih?

Ali bo Slovenija bolj prehransko varna in bo pridelala več zaradi programa Sopotnik, ki 24 ur na dan snema vse, tudi kmetijske površine (tudi kaj raste na vsakem m2 površin in za koliko cm je zraslo žito, fotografije o posevkih pa morajo na zahtevo Agencije za kmetijske trge še dodatno pošiljati kmetje in kmetijski svetovalci, če želijo uveljavljati subvencije? Ta ukrep je letos informativen, naslednje leto pa bo obvezen. Ali gre pri tem ukrepu za upravičenost do subvencij in lažje življenje kmetov, večjo prehransko varnost ali za nadzor nad pridelavo hrane? Je kmet sploh še svoboden?

Zgodovina nas uči, da so Slovenci k sreči vedno našli pot

Ocenjuje se, da je v Sloveniji na lokalni ravni več deset skupin in gibanj, društev in neformalnih združenj, ki jim je mar za samooskrbo in zdrav način življenja, za vrednote in medsebojno pomoč. Kaj pa bo v primeru redukcij elektrike ali izpada interneta, ko ne bo mogoče nič kupiti? Se bomo zbirali pred 1500 gasilskimi domovi po Sloveniji ter izmenjevali hrano in dobrine? Ali bo prehransko varnost zagotovila država ali se bo moralo ljudstvo organizirati samo? Vprašanje je, kako bi zmogla Civilna zaščita dolgotrajno poskrbeti za vse potrebe ljudi v primeru nepredvidenih razmer.

Mateja Rotar, Oskrbimo Slovenijo – štafeta semena, je pri tem poudarila pomen semen in dosedanje aktivnosti gibanja za samooskrbo v združenju Ekoci in partnerjev ter izpostavila pomen samooskrbe in nujnost zagotavljanja možnosti za prehransko varnost in trajnostno prihodnost.

Foto: arhiv Ekoci. Gostje posveta (z leve proti desni): Sanja Lončar, Samooskrbni net; Irena Rotar, Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije; Joži Cvelbar, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano; Boštjan Noč, Čebelarska zveza Slovenije; Stojan Praprotnik, Razvojna agencija Savinja; Marjan Kogelnik, Oskrbovalnica – Posvoji kmeta.

Gostja posveta, Joži Cvelbar, z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je izpostavila sprejetje skupne kmetijske politike ter predstavila nekatere ukrepe za zagotavljanje prehranske varnosti. Iz povedanega pa žal ni bilo razvidno, da bomo s takšnimi ukrepi povečevali večjo preskrbljenost s hrano.

Boštjan Noč iz Čebelarske zveze Slovenije je poudaril pomen čebel in opraševalcev ter samooskrbe in ocenil, da imamo premalo ambicioznih ciljev in učinkovite birokracije, da bi imela Slovenija res večjo prehransko varnost. Poudaril je tudi pomen slovenske hrane in prizadevanja, da bi se več slovenske hrane lažje dostavilo v javne ustanove kot sedaj, ko je kriterij samo najnižja cena.

Stojan Praprotnik iz Razvojne agencije Savinja je predstavil dobre prakse v lokalnem okolju, opozoril na velikokrat premajhno fleksibilnost administracije, tudi pri črpanju evropskih sredstev, ter podal predlog za Slovenijo kot eko regijo Evrope. Imamo namreč cca 60 odstotkov gozdov, skoraj dve tretjini ozemlja parkov Natura, skoraj 60 odstotkov prebivalcev živi na podeželju. Treba se je osredotočiti na tisto, kar že imamo, okrepiti podeželje, razviti močno lokalno skupnost, sonaravno pridelavo zelišč in okrepiti pospešen razvoj storitev, kar bo v času spremenjenih gospodarskih razmer v ukrepih reindustralizacije še kako pomembno.

Sanja Lončar iz Društva Samooskrbni.net je predstavila moč povezane skupnosti več 100 ljudi v Sloveniji, ki se tedensko družijo in skrbijo za prenos znanja in izkušenj, skupaj sadijo, sejejo, pobirajo in shranjujejo pridelke in skupaj tudi skrbijo za kokoši. Izpostavila je pomen sodelovanja z državo, ki naj čimprej pripravi ukrepe in zakonodajo za povečanje samooskrbe, za pospeševanje sonaravno pridelane hrane, ohrani svobodno pridelavo hrane, omogoči življenje tudi v sobivanjskih skupnostih – da bomo pripravljeni na nepredvidene, a predvidljive razmere.

Marjan Kogelnik, Oskrbovalnica – Posvojimo kmeta je predstavil projekt nabave živil neposredno od kmeta do potrošnika, ki zagotavlja uporabnikom večjo prehransko varnost pri izbranem kmetu tudi v času nepredvidenih razmer.

Aktivni so bili tudi somišljeniki in udeleženci posveta: želijo ukrepe za več slovenske hrane v šolah in vrtcih, ukrepe, ki spodbujajo zagotovitev slovenske hrane, od semena do krožnika, manj birokracije in zagotovitev pravice do svobodne pridelave hrane ob sočasni skrbi za trajnostno prihodnost. Želijo tudi, da država čimprej pristopi k splošnemu izobraževanju ljudi v smislu: Nič nas ne sme presenetiti, bodimo pripravljeni. Tako bi ljudje znali konkretno, v praksi, tudi sami bolje poskrbeti za prehransko varnost sebe in bližnjih.

Sklepi posveta

Ministrstvu bodo podana vprašanja udeležencev in somišljenikov ter konkretni predlogi za povečanje prehranske varnosti. Podana bo tudi zahteva s posveta, da država poskrbi za zalogo semen v državnih rezervah in zadostno založenost s hrano za ljudi in krmili za živali.

Foto: arhiv Ekoci. Del udeležencev posveta.

Udeleženci posveta so bili zelo aktivni. Sprejeli so sklepe posveta in podali mnogo vprašanj in pobud, ki jih bodo organizatorji posredovali na Ministrstvo, odločevalcem in naprednim medijem. Navdihujoč in razmišljajoč je del govora udeleženca posveta: “Če zmorem tudi jaz, slep in na vozičku, nekaj pridelati za samooskrbo, kaj vse bi še lahko naredili vi, ki ste zdravi in umni ljudje.” Ali bomo dopuščali nadaljnji proces vzgoje ne-umnih otrok in državljanov, ki ne bodo znali poskrbeti niti zase? Prizadevanja za samooskrbo so potrebna vse od vrtca, šole, gospodinjstva in naprej. Od odločevalcev pa je potrebno zahtevati, da nam zagotovijo pogoje za zagotovitev prehranske varnosti, čistega zraka, vode, energije, okolja in svobode.


Za hitrejši ogled posnetka, so vam na voljo tudi posamezni odlomki s posveta:

Sanja Lončar – semena: https://youtu.be/fSnJjsMPWvs
Sanja Lončar – Samooskrbni.net: https://youtu.be/5u7nfNskoLg
Boštjan Noč: https://youtu.be/wgcbwZSMIqM
Mateja Žlogar: https://youtu.be/_hziT_PaNkk
Kako naprej: https://youtu.be/5xlYtmXOFH4
Kokoši: https://youtu.be/aGXY0EhLgR4
Marjan Kogelnik: https://youtu.be/8wCQ6CQ0gaI
Marjan Rupnik: https://youtu.be/8wu0aViFo7A
Stojan Praprotnik: https://youtu.be/wVYQF2yzoig

EKOCI na AGRI: Sporočilo za javnost, Sejem Agra, 24.8.2022

PODNEBNE SPREMEMBE – SUŠA – ALI LAHKO O PRIDELAMO VEČ IN PORABIMO MANJ VODE

Gornja Radgona 24.8 .2022. Dr. Boštjan Naglič iz instituta za hmeljarstvo in pivovarstva je predstavil racionalen način oskrbe rastlin z vodo,  ki tudi v primeru suše zagotavljajo obilne in kakovostne pridelke z naprednimi praksami ter praktično izvedbo tudi ponazoril on Poligonu zeleni dragulji narave na sejmu Agra, ki ga ureja IHPS in Ekoci.

V okviru pilotnega projekta z naslovom Napoved kapljičnega namakanja v hmeljarstvu je bil predstavljen primer na kakšen način čim bolj povečati učinkovitost rabe vode za namakanje. Predavanje je vključevalo pridobljene rezultate projekta in se je navezovalo na racionalizacijo porabe vode za namakanje ter na izkušnje z vzpostavitvijo napovedi namakanja hmelja.

V povezavi z namakanjem je bilo izvedeno tudi izobraževanje v okviru operacije LAS SSD, kjer je bil predstavljen pomen osnovnih lastnosti tal v povezavi s pravilnim izvajanjem namakanja.

Predavanje je zajemalo tudi predstavitev rezultatov EIP projekta z naslovom Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode (EIP-vode), katerega vodilni partner je Geološki zavod Slovenije. V okviru predavanja je bila predstavljena uvedba okolju oziroma vodam prijaznejših kmetijskih praks na področju za pridelavo kmetijskih pridelkov, tako na področju živinoreje kakor tudi poljedelske, vrtnarske, vinogradniške ter hmeljarske kmetijske proizvodnje.

Datoteka za medije:

EKOCI na AGRI: Sporočilo za javnost, Sejem Agra, 23.8.2022

TRAJNOSTNE INOVATIVNE REŠITVE NA EKO MALIH KMETIJAH IN SAMOOKRBA IN POMEN ZELIŠČ TER ZDRAVILNIH RASTLIN

Gornja Radgona 23.8 2022. Zanimiva predavanja rezultatov  inovativnih projektov eko malih kmetij  kako so se praksi obnesle  rešitve preprečevanj proti suši, kakšen kolobar izbrati za plemenitenje tal in rezultate krmiljenja pršičev z  del obroka nadomestimo z krmno industrijske konoplje. Predstavljen je bil način samooskrbe s čaji in zelišči in predstavljen pomen genske banke zdravilnih rastlin in zelišč b genski banki  ki ga predstavila mag. Nataša Ferant IHPS Žalec.  Na ogled so bile tudi posajene ogledne gredice na Poligonu zeleni dragulji narave za katere že čez leto skrbi ekipa Ekoci in IHPS.

Mag. Nataša Ferant je predstavila kako v okviru pilotnega projekta Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb (Ekomale) povečujejo  pridelavo na malih kmetijah s sonaravnimi rešitvami. Z uvajanjem novih tehnoloških postopkov gospodarjenja na kmetiji v sožitju z naravo, geografsko lego kmetije in z resursi ter znanji, ki jih že imajo na kmetiji nadgrajujejo z novimi tehnološkimi znanji in inovativnimi pristopi. Projekt vzpodbuja povečanje raznovrstnosti uporabe zelišč, alternativnih poljščin in končnih proizvodov, ki so plod biotske pestrosti posevkov od  pridelave zelišč, sadja  in različnih posevkov pridelanih na sonaraven način (ekološki in/ali biodinamični). Na ta način se na kmetijah izboljšuje ekonomska uspešnost, zagotavlja se lažje prestrukturiranje in posodabljanje kmetij z razvojem novih proizvodov in trženja neposredno na kmetijah in sicer z novimi produkti iz zelišč, alternativnih poljščin, industrijske konoplje, medu, sadja iz visokodebelnih sadovnjakov in izdelkov iz krško poljskega prašiča. Projekt zaznamuje dober prenos praks in znanja vsem, ki jih potrebujejo.

Mag. Nataša Ferant je predstavila eno od možnosti kako bi v Sloveniji lahko povečali samooskrbo s čaji in zelišči. To problematiko rešujejo v okviru pilotnega projekta Inovativne ekosistemske rešitve  za prilagajanje na podnebne spremembe za pridelovanje zelišč na malih kmetijah (Zelpod). Za prilagajanje na podnebne spremembe je eden od načinov uvajanje ekosistemskih pristopov na kmetije. Pri tem je nujno potrebno upoštevati nova znanja in izkušnje ter tudi tradicijo in inovacije s področja trajnostnih oblik kmetovanja in prilagoditev kmetovanja glede na geografsko lego in resurse posameznega območja oz. kmetije. Le-ti vključujejo varčno  rabo naravnih virov in prilagoditve na omejene pogoje. Zato na različnih kmetijah uvajamo različne ekosistemske rešitve glede na naravne danosti od vodnih zadrževalnikov, travnih muld, različnih gred, vetrne zaščite in še kaj. Pri tem nastajajo nove zasaditve z zelišči in tudi novi izdelki iz zelišč in medu. S tem se izboljšuje tudi ekonomika na kmetiji.

Mag. Nataša Ferant je predstavila pomen hranjenja zdravilnih in aromatičnih rastlin v Slovenski rastlinski genski banki. Ohranjanje avtohtone pestrosti zelišč v Sloveniji je nujno, saj se rastišča zmanjšujejo z degradacijo rastišč ali zaraščanjem. Zato v okviru Javne služne Slovenska rastlinska genska banka na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in Biotehniški fakulteti, Oddelek za agronomijo zbiramo in proučujemo določena zelišča, za namen ohranjanja in kot izvor za selekcijo in žlahtnjenje. Ohranjamo jih v obliki semena, ex situ (na polju) in in vitro (v kontroliranih pogojih).

Mag. Nataša Ferant je predstavila rezultate strokovnih naloge za zelišča, ki potekajo v okviru Javna služba v vrtnarstvu in so na voljo in pomoč pridelovalcem zelišč. Le-ta deluje od leta 2018. Cilji javne službe sledijo Smernicam razvoja lokalne oskrbe z zelišči za obdobje 2016-2021 in so vključeni v strokovne naloge: vzpostavitev sistema selekcije oz. vzgoje slovenskih sort zelišč iz samoniklih rastlinskih vrst in tistih, ki se hranijo v Slovenski rastlinski genskih banki in trenutno poteka pri kolmežu. Introdukcija tujih sort pri kateri je zaključen 3 letni poskus na 3 različnih sortah rožmarina, ki je prezimen. Trenutno poteka na 3 različnih sortah melise. Pri strokovni nalogi ekološka rajonizacija zelišč ter ugotavljanje njihove vrednosti za predelavo smo zaključili 3 letni poskus pri ajbišu, laškem smilju in trajnem lanu na 3 različnih agroekoloških lokacijah. Trenutno potekajo poskusi pri sladkem pelinu, zlati melisi in mačji meti. Pri strokovni nalogi tehnologije pridelovanja zelišč pa preizkušamo različne tehnologije pridelave kot so gnojenje z dušikom in razdalje sajenja pri rožmarinu in melisi.

Datoteka za medije:

EKOCI na AGRI: Sporočilo za javnost, Sejem Agra, 22.8.2022

DAN HMELJA – ZELENEGA ZLATA NA AGRI

Gornja Radgona, 22.8 20222. Dan hmelja je zaznamoval dogajanja na Agri.

Hmelj je pomemben izvozni produkt. Slovenija je peti največji pridelovalec hmelja na svetu. V Sloveniji imamo veliko manjših pivovarn in Fontano zelenega zlata. Strokovnjaki z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) so predstavili hmelj v procesu pridelave, izdelave piva in eksperimentalno pivovarno IHPS, poklic pivovar ter uporabnost hmelja za čaje in v kulinariki. Pomembna novost zadnjih let je vpeljava krožnega gospodarstva v hmeljarstvo – hmeljevina je z vpeljavo biorazgradljive vrvice v slovenska hmeljišča postala ne samo osnovna surovina za uspešno kompostiranje ampak tudi surovina za izdelavo bioplastike. Demo nasad hmelja z biorazgradljivo vrvico si je bilo možno ogledati tudi na Poligonu zeleni dragulji narave za katerega skrbi IHPS in Ekoci ves čas vegetacijske dobe.

dr. Iztok Košir, dr. Andreja Čerenak sta predstavila slovenske sorte hmelja in eksperimentalno pivovarno na IHPS. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije se nove sorte hmelja vzgajajo že od njegove ustanovitve naprej, rezultat česar je danes kar 23 lastnih sort, 13 jih je v pridelavi. V slovenskih hmeljiščih se slovenske sorte gojijo na kar 98 % hmeljišč, nad 95 % pridelanih suhih storžkov se izvozi s certifikatom geografske označbe Štajerski hmelj (Styrian hops). Slovenske sorte so poznane zlasti po nadpovprečni kakovosti arome, ki je lahko tradicionalno hmeljska ali sadno –cvetlična ter po kakovostni grenčici, kar se odraža v pivih varjenih iz slovenskega hmelja. V program razvoja sort vključujemo poleg kakovosti in količine pridelka tudi odpornost na bolezni,s čimer sledimo trajnostni pridelavi hmelja. V razvoj vključujemo različne divje hmelje, nabrane doma ali po svetu, ki jih vzdržujemo v okviru genske banke hmelja. Naloga Genska banka hmelja se izvaja s podporo MKGP, medtem ko progam Žlahtnjenja hmelja poleg MKGP finančno podpirajo tudi slovenski hmeljarji.

Pivovarna je po svoji naravi eksperimentalna pivovarna, ki na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu deluje že več 45 let. Nastala je zaradi potrebe takratne pivovarske industrije po strokovni in raziskovalni podpori ter za potrebe slovenskega žlahtniteljskega programa hmelja, saj je nujno potrebna za določanje pivovarske vrednosti sort in novih križancev hmelja. Zaradi narave dela in možnosti izvajanja različnih pivovarskih tehnologij,lahko proizvajamo različna eksperimentalna piva v manjših količinah. Z ustrezno usposobljenim kadrom in spremljajočim analiznim laboratorijem nudimo potencialnim partnerjem vso potrebno analizno kemijsko in mikrobiološko podporo. Pomembno poslanstvo je njen izobraževalni namen, saj na njej izvajamo izobraževanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije pivovar/pivovarka in usposabljanja iz senzorike piva. Pomembne posodobitve pivovarne in spremljajoče analizne opreme smo izvedeli v okviru dveh operacij »Center za mikrobiologijo prehrambnih produktov« in »Povezovanje pivovarske tradicije s sodobnostjo«, izvedenih v okviru razpisov Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline, financiranih s strani MGRT in Evropskega sklada za regionalni razvoj.

dr. Barbara Čeh je predstavila dober primer vzpostavljanja biokrožnega gospodarstva v kmetijstvo – primer hmeljarstvaV okviru EU projekta LIFE BioTHOP so partnerji v projektu vzpostavili odličen primer krožnega gospodarstva v kmetijstvu. V okviru EU LIFE projekta BioTHOP smo kot rešitev za problem plastike v odpadni hmeljevini, ki povzroča v hmeljevini probleme, saj ni biorazgradljiva in se odbiomase le težko loči, vpeljali kot zamenjavo za hmeljarsko polipropilensko vrvico bioplastično, biorazgradljivo, reciklabilno in kompostabilno vrvico iz polimlečne kisline (PLA), ki je narejena kot polimer obnovljivih materialov (škrob koruze, kasave, ipd.) in se pri kompostiranju na kmetijah samih razgradi na osnovne monomere (vodo, CO 2 in organsko maso). Na ta način v kompostu in v okolju ne ostaja nobena sintetična snov. Izdelali smo tehnološka navodila za strokovno pravilno izvajanje kompostiranja, ki ne le omogoča razgradnjo BioTHOP vrvice in higienizacijo pridelanega komposta, pač pa tudi preprečevanje negativnih vplivov na okolje.

Inovacija je vpeljava krožnega gospodarstva v hmeljarstvo s ciljem zvišanja stopnje predelanih odpadnih produktov iz hmeljarske panoge za 100 %, izboljšano energetsko učinkovitostjo preko zamenjave plastike za 25 %, medtem ko bodo tudi emisije toplogrednih plinov, v primerjavi z zdajšnjimi dejavnostmi, bistveno zmanjšane.

Poleg možnosti kompostiranja je hmeljevina z uvedbo nove vrvice postala surovina tudi za izdelavo več novih, 100 % biorazgradljivih in 100 % kompostabilnih izdelkov. V okviru projekta so bili razviti tehnološki postopki za ekstrakcijo vlaken iz hmeljevine ter izdelavo biokompozita iz mešanice vlaken hmeljevine in polimera mlečne kisline (PLA), iz teh dveh polizdelkov pa smo izdelali vrtnarske lončke, embalažo za steklenice, gumbe, prste za silokombajn, držalo za mobitele, žlice za obuvanje čevljev in podobno. Tako je hmeljevina iz odpadka postala surovina. Vsi ti izdelki so biorazgradljivi in kompostabilni, torej se organska masa po postopku razgradnje vrne nazaj na obdelovalna zemljišča v obliki komposta in krog biokrožnega gospodarstva se sklene.

mag. Nataša Ferant je predstavila hmelj kot zdravilno rastlino, ki so jo uporabljali v zdravilstvu še preden so jo v pivovarstvu. Poudarila je, da je znanstveno dokazano da snovi v lupulinu (rumen prah v storžkih) ugodno vplivajo na živčevje (pomirjajo), prebavila predvsem želodec (vzpodbujajo tek) in na izločala (pospešuje izločanje vode). Poleg teh glavnih učinkov ima hmelj še številne učinke na zdravje, ki jih znanstveniki intenzivno proučujejo v zadnjem obdobju npr. na menopavzo, rakaste celice…

Datoteka za medije:

EKOCI na AGRI: Sporočilo za javnost, Sejem Agra, 20.8.2022

TRAJNOSTNE REŠITVE in IZMENJAVALNICA SEMEN IN ZNANJA –  SEMENSKE KROGLICE ZA KRAS  – ALI ZA NAS?

Gornja Radgona, 20 – 25.8.2022 Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije ter strokovnjaki Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter ostalimi partnerji  naprednih znaj,  s strokovnjaki in ljudmi iz prakse na Agri prikazujejo , kako napredna znanja prenesti iz teorije v prakso na področju namakanja, zastiranja tal, izbire rastlinskih vrst, ohranjanja semen, pomena hmelja ter bio krožnega gospodarstva ,ohranjanja starih sort semen, izdelavi semenskih kroglic  in vzpostavljanja modro zelene infrastrukture, ki je  zelo pomembna v času podnebnih sprememb.

Aktivnosti  potekajo  preko predavanj, predstavitev posevkov ter praktičnih primerov na Poligonu zeleni dragulji narave ter svetovanja. Ves čas so tudi na ogled izdelki iz bioplastike iz hmeljevine v projektu Life Biothop.

Na sejmu Agra poteka izmenjava avtohtonih in tradicionalnih sort semen  in  znanj o permakulturem , biodinamečnem in ostalih načinih sonaravne pridelave hrane v okviru Gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen v sodelovanju z Ajda Štajerska in drugimi strokovnjaki.

Turistično društvo Destrnik si že leta prizadeva za prenos znanj od lanu do platna in za ohranjanje starega semena lan Urban Destrnik, ki je bil lani tudi vpisan v register ohranitvenih sort slovenskih semen. V letošnjem septembru pa so celo naredili v Destrniku novo lanišico, ki bo omogočalaprvi del postopka predelave od lanu do platna.

Da hrana niso samo fizikalne lastnosti  in je vrednost hrane pogojena z energijskim potencialom hrane je na sejmu Agra prikazoval Alfred Brinovec Biovan Plus.

Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije je v imenu predlagateljev SEMENSKE KROGLICE ZA KRAS zbira  še dodatna mnenja  javnosti in zbirali interes  potencialno sodelujočih  o Pobudi ozelenitvi Krasa, s semenskimi kroglicami , ki bi jih lahko posejali tudi z droni in helikopterji: https://ekoci.si/zadnje/sporocilo-za-javnost-pobuda-za-cimprejsnjo-biodiverzitetno-ozelenitev-ze-jeseni/ ki  jo poslali v preučitev  na MKGP in predsedniku Vlade,  da se  prepreči erozijo in odnašanje prsti z vetrom, privabi čimprej  čebele  in žuželke .Predlagali so razmislek  o povečanju prehranske varnosti, ter o spremembi namembnosti požganih zemljišč, da bo le delček požganih površin namenjen gozdu – ostale  pa prehranski varnosti- z gozdnimi užitnimi vrtovi, užitnimi grmovnicami , pridelavo zdravilnih rastlin s pašništvom, bo umno umeščeno še upravljanje z vodami –  modro zelena infrastruktura. Če bodo pobude sprejete so predlagatelji pripravljeni pomagati, da se aktivirajo napredni in zavzeti ljudej , ki jim je mar za naravo in trajnostno prihodnost seveda,  pod strokovnim vodstvom  – za pomoč pri izdelavi semenskim kroglic, ki ima poleg osnovnega namena veliko ozaveščevalno vrednost. Seveda pa se brez mnenja stroke in odločevalcev ter volje lastnikov zemljišč ne bo nič realiziralo. Ekoci in predlagatelji ne bodo organizirali aktivnosti  “gverila gardening”, je poudarila Irena Rotar, Ekoci.

Datoteka za medije:

DOPOLNILA, MNENJA IN PREDLOGI za “Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo”

Dne 11.7. 2022 smo sopodpisniki:

– Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Irena Rotar, predsednica društva,
– Zavod za celostno samooskrbno, Sanja Lončar, dir.
– Društva Ajda, Društva Ajda Vrzdenec, Meta Vrhunc
– Gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen,
– Strokovnjaki: doc. dr. Majda Prijon in mnogi drugi

poslali dopolnila k skupni kmetijski politiki  –  s konkretnimi predlogi za SKP iz okoljskega, ekonomskega, sociološkega ter trajnostnega vidika, prilagojene na podnebne spremembe ter večje prehranske varnosti, ki bo pripravljena tudi na morebitne tudi izredne razmere v času nepredvidljive prihodnost, istočasno pa prinaša tudi tržne priložnosti.

Predlagani ukrepi lahko pomagajo Sloveniji do prehranske varnosti s čim več sonaravno pridelane hrane, ohranijo podeželje in postavijo Slovenijo na piedestal napredne zelene regije v Evropi in svetu.

Pobude je pripravljajo več 10 aktivistov in strokovnjakov različnih področij. Upajmo, da čim več predlogov vključijo v SKP.

Vse poslane pobude lahko preberete v spodnjem dokumentu.

Hvala, ker nas podpirate!

Adijo, domača jajca?

Članek v Novem tedniku, Svet 24 ter Primorskih novicah: http://www.primorske.si/slovenija/adijo-domaca-jajca.

Iz objave:

Irena Rotar: “Naši predniki so s kakšno kozo, z nekaj kokošmi ali s kakšnim zajcem tudi v najtežjih časih znali preživeti. Menimo, da omejevanje in registracija kokoši grobo posegata v pravico do svobodne pridelave hrane. S tem zmanjšujeta tudi napore za ohranitev podeželja. Uredba je zavezujoča v vseh državah članicah, navajajo v upravi za varno hrano, Slovennija bo lahko pri pripravah Zakona o zdravju živali na osnovi te uredbe določila odstopanja, ki jih omogoča zakonodaja. Iz odgovora ni jasno razvidno, menijo Ekoci ali bodo na istem dvorišču še naprej smeli sobivati pes, mačka, koza, kunci ter kokoši. »Ali bo lahko babica podarila nekaj doma čih jajčk vnukinji? To bi namreč lahko pomenilo premik proizvodov živalskega izvora, o čemer piše uprava za varno hrano.« Ob tem se tudi sprašuje, kaj so sploh obrati, ki jih v odgovoru navaja uprava za varno hrano. »Kmetije imajo svoje živali že zdaj prijavljene. Smo obrati torej vsi tisti, ki redimo zase kakšno kokoš ali drugo žival?« se sprašuje Rotarjeva in ugotavlja, da se posledice te novosti že kažejo, saj si marsikdo sploh ne upa več nabaviti kokoši…”

Celoten članek najdete na zgornji povezavi in spodaj:

Bi pomagali ponovno ozeleniti kras?

Iz objave: Članek Jana in Svet 24 ur Bi pomagali ponovno ozeleniti Kras? (svet24.si)

“Pogozdovanje Krasa bo težaven in dolgotrajen projekt. Prst je plitva, zasajati bo treba praktično v skalo. Sonce bo še bolj žgalo, na suše lahko kar računamo. Marsikatera sadika ne bo preživela. Sajenje in setev bosta zelo draga, saj bo potrebno ogromno ravno prav starih sadik ravno pravih vrst. Drevesnice v Sloveniji še dolgo ne bodo imele dovolj zaloge, zato bo treba sadike v veliki meri uvažati. Obnova kraških gozdov naj bi trajala vsaj pet let, zelo verjetno pa več. Na robovih se bo pogorišče obnavljalo hitreje, saj bo veter tja zanašal semena bližnjih rastlin. Problem pa niso le sadike. Pogorišče z rodovitnim pepelom je idealna podlaga, da se razrasejo invazivne tuje rastline, ki zasedajo prostor veliko bolj agresivno kot avtohtone vrste. Obenem pa so gola tla izpostavljena eroziji. Dež in burja bosta tisto malo zemlje, kar je je na Krasu, raznesla in sprala, da bodo tla še bolj negostoljubna in pogozdovanje še težje. Prst je zato treba čim prej zavarovati.”

Celoten članek najdete na zgornji povezavi in spodaj:

ODGOVOR MINISTRSTVA GLEDE PODANIH POBUD za čimprejšnjo biodiverzitetno ozelenitev Krasa že jeseni – semenske kroglice – »užitni prehranski gozdni vrt in naravno okolje,« prilagojeno na podnebne spremembe

Sporočamo, da smo dne 9.8.2022 prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano glede podanih pobud, glede čimprejšnje ozelenitve Krasa s semenskimi kroglicami, s semeni avtohtonih rastlin, žit, užitnih grmovnic, in sadnih vrst, ki bi jih posejali z droni ali helikopterji zaradi težko dostopnega in zelo obsežnega terena. Vse to z nameno,, da bi preprečili odnašanje prsi in erozijo, zagotovili pašo za čebele in istočasno razmislili o možnosti namenske rabe kmetijskih zemljišč v prehranske namene, kot so
zdravilne rastline, užitni gozdni vrt, pašnike in istočasno razmisli o umnem upravljanju z vodami,vključitvijo naprednih znanj umestitve zeleno modre infrastrukture in razmislili, da na tem področju ne
bi ponovno dominirali požarno nevarni gozdovi.


Več dodatnih argumentov lahko poslušate na radio Prvi:
https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualnatema/323/174891325?fbclid=IwAR0Gh9k1kuK4gSBulmWaRMkLi
wk-rbdULBH6Snu8gClbNpNBZFfpmPJ6xZY
Več info o podani pobudi je na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/sporocilo-za-javnost-pobuda-za-
cimprejsnjo-biodiverzitetno-ozelenitev-ze-jeseni
/.

ODGOVOR MINISTRSTVA
“Spoštovani, zahvaljujemo se vam za vašo pobuda za čimprejšnjo biodiverzitetno ozelenitev Krasa. V skladu s 37. členom Pravilnika o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09, 31/16 in 52/22 – Pravilnik) se za gozd, ki je poškodovan na večji površini, pripravi načrt sanacije. Vsebina načrta sanacije je predpisana v 38. členu Pravilnika in poleg ostalega vsebuje tudi obseg in način obnove gozda. Načrt sanacije poškodovanega gozda izdela Zavod za gozdove Slovenije najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko je bila ugotovljena poškodovanost gozdov, potrdi pa ga minister, pristojen za gozdarstvo. Na podlagi navedenega je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano preposlalo vašo pobudo Zavodu za gozdove Slovenije, ki bo v skladu s 37. členom Pravilnika pripravil načrt sanacije ter v skladu s pravili
stroke v največji možni meri upošteval vse pobude, ki se nanašajo na sanacijo in ureditev gozda na tem območju..”

Celoten odgovor najdete spodaj:

Ekoci-Eko civilna iniciativa Slovenije

Izdelava strani