Vabljeni na zanimiv posvet, organiziran v sodelovanju s Celjskim sejmom in Ekoci – eko civilno iniciativo Slovenije, na temo kako si zagotoviti prehransko varnost v prihodnosti. Odgovori bodo podani iz strani politike, stroke in s predstavitvijo dobrih praks ter aktivnih nevladnikov,

Posvet bo na sejmu MOS na Celjskem sejmu v petek, 16. 9. 2022, od 10.00 do 12.00 ure v Mali kongresni dvorani.

POSVET PREHRANSKA (NE)VARNOST – KAJ PA BOMO JUTRI JEDLI ?

ZAGOTAVLJANJE PREHRANSKE VARNOSTI NA NIVOJU DRŽAVE, GOSPODINJSTVA IN LOKALNE SKUPNOSTI – JE LAHKO SAMOOSKRBA DEL REŠITVE?

Vabljeni častni gostje:

• ga. Irena Šinko, ministrica, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
• ga. Tatjana Buzeti, državna sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
• g.  Boštjan Noč, Čebelarska zveza Slovenije
• ga. Nataša Ferant, IHPS Žalec, Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin Žalec
• g. Stojan Praprotnik, Razvojna agencija Savinja
• g. Roman Žveglič, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
• ga. Marija Mehle, KZ Sloga   
• ga. Sanja Lončar, Samooskrbni.net
• g. Marjan Kogelnik, Oskrbovalnica, Posvojimo kmeta
• ga. Irena Rotar, Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije

Kako si zagotoviti hrano v prihodnosti, ki prinaša nove izzive na področju prehranske varnosti, podnebnih sprememb, zdravja in negotovih geopolitičnih razmer? S povečanjem pridelave hrane v  intenzivnem kmetijstvu, s hidroponiko, z akvaponiko ali s sonaravnim, ohranitvenim, biodinamičnim, ekološkim, permakulturnim načinom pridelave hrane, ki zagotavlja tudi  biodiverziteto  in varuje naravo čebele in druge opraševalce? Ali bomo odvisni od uvoza? Kaj pa če zaradi pomanjkanja hrane na svetovnem trgu uvoz ne bo mogoč? Ali se zavedamo dovolj pomena lokalne hrane? Ali prebivalci Slovenije  dovolj dobro poznajo sheme kakovosti, ki zagotavljajo sledljivost blaga pridelanega v Sloveniji.

Kje so še priložnosti za povečanje samooskrbe? Ali smo lahko samooskrbni s čaji, zelišči in koliko več sadja in zelenjave ter poljščin bi lahko še pridelali? Kakšen doprinos lahko ima k prehranski varnosti

samooskrba in vrtičkarstvo na ravni gospodinjstev? Kako vzpodbuditi samooskrbo na ravni  posameznika, lokalnih skupnosti in regij in kako jo okrepiti? 

Predstavili bomo dobre prakse in iskali odgovore, kaj storiti, da ne bomo lačni ne mi ne naši otroci v našem rajskem vrtu, naši Sloveniji, kjer raste skoraj vse, kar posadimo. Ali  se bomo znali organizirati, posaditi in posejati, predelati in shraniti, da bo dovolj hrane? Bomo znali izkoristiti potencial podeželja in malih kmetij tudi z novimi znanji in razviti nove panoge, kot smo na področju čebelarstva; kot je npr. pridelava zelišč, čajev, sonaravne pridelave hrane, gozdni vrtovi, industrijske rastline za samooskrbo za domači trg in izvoz? Ali lahko odgovorimo na izzive prihodnosti reindustrializacije z ustvarjanjem novih panog v sodelovanju z naravo in ohranjanjem podeželja? Ali je poleg že znanih vzpodbud možno storiti še kaj na nivoju države? Razglasiti Slovenijo za eko cono Evrope? Kaj lahko storijo odločevalci, kaj institucije, kaj stroka in kaj lokalne skupnosti, nevladniki in kaj posameznik?

Dobrodošli na zanimivem posvetu.

Prihodnost soustvarjamo skupaj.

Za Ekoci, partnerje in somišljenike – Irena Rotar

TRAJNOSTNE REŠITVE ZA PRILAGODITEV NA PODNEBNE SPREMEMBE

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Pomurski sejem in Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije ter partnerji bodo skupaj s strokovnjaki in ljudmi iz prakse prikazali, kako napredna znanja prenesti iz teorije v prakso, in sicer znanja s področja namakanja, zastiranja tal, izbire rastlinskih vrst, ohranjanja semen, pomena hmelja ter bio krožnega gospodarstva. Aktivnosti bodo potekale peko predavanj, predstavitev posevkov ter praktičnih primerov na Poligonu zeleni dragulji narave.

Inovativne rešitve prilagoditev na podnebne spremembe že delujejo v praksi v sklopu različnih pilotnih projektov, vključno s tem, kako v sodelovanju z naravo izboljšati ekonomiko na kmetiji s pridelavo zelišč, sadja, različnih alternativnih poljščin … Zanimiv je na primer pristop s krmljenjem krškopoljskih prašičev z industrijsko konopljo.

Prikazane  bodo sodobne trajnostne ekosistemske rešitve pridelave zelišč, konoplje, medovitih rastlin in varovanja okolja ter bio krožnega gospodarstva preko predavanj, predstavitev in s prikazom zasaditev na Poligonu zeleni dragulji narave, vključno s prikazanimi vrstami ohranjevanja semen nekaterih starih avtohtonih sort.

Vabljeni na Dan hmelja, ko bodo predstavljene njegove lastnosti v procesu uporabe za čaje in pijače, predstavljena pa bo tudi hmeljevina kot osnovna surovina  pri izdelavi bioplastike ter vpeljava biorazgradlivih vrvic v hmeljišča.  Izjemna novost – iz odpadne hmeljevine (ostanek po obiranju hmelja) se že izdelujejo biorazgradljivi vrtnarski lončki, igralne kocke, žlice za obuvanje čevljev, zastirka za tla in embalaža za steklenice v okviru evropskega projekta LIFE BioTHOP.

Potekala bo izmenjava semen, znanja, prikaz od semena lanu do platna na primeru stare sorte lanu Urban, prikazan pa bo tudi celostni pristop k energiji zemlje, prostora in telesa.

Program predavanj / delavnic

Ponedeljek, 22.8.2022: 10h, Poligon Zeleni dragulji narave

1. DAN HMELJA – HMELJ – ZELENO ZLATO – od piva do čaja in bio vhodne surovine za biorazgradljive izdelke; vpeljava bio krožnega gospodarstva v hmeljarstvo;  novost  – biorazgradljivi izdelki iz hmeljevine iz Savinjske doline.

Predavanja:

1. Predstavitev slovenskih sort hmelja in eksperimentalne pivovarne na IHPS,

dr. Iztok Košir, dr. Andreja Čerenak

• Dober primer vzpostavljanja biokrožnega gospodarstva v kmetijstvo – primer hmeljarstva (projekt LIFE BioTHOP), dr. Barbara Čeh
• Hmelj kot zdravilna rastlina, mag.  Nataša Ferant

• Torek, 23.8.2022: 10h-10.30h, Poligon Zeleni dragulji narave

Predavanje: Povečavanje  pridelave na malih kmetijah s sonaravnimi rešitvami. 

Predavanje bo v sklopu pilotnega projekta  ‘Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb (Ekomale),

mag. Nataša Ferant

Posajene ogledne gredice na Poligonu zeleni dragulji narave.

• Torek, 23.8.2022: 10.30-11h, Poligon Zeleni dragulji narave

Predavanje: Samooskrba s čaji in zelišči v Sloveniji.

Predavanje bo v sklopu pilotnega projekta ‘Inovativne ekosistemske rešitve  za prilagajanje na podnebne spremembe za pridelovanje zelišč na malih kmetijah (Zelpod), mag. Nataša Ferant

Posajene ogledne gredice na Poligonu zeleni dragulji narave.

• Torek, 23.8.2022: 13h-13.30, Poligon Zeleni dragulji narave

Predavanje: Pomen hranjenja zdravilnih in aromatičnih rastlin v Slovenski rastlinski genski banki, mag. Nataša Ferant

Predavanje bo v sklopu Javne službe Slovenska rastlinska genska banka

Posajena ogledna gredica na Poligonu zeleni dragulji narave.

• Torek, 23.8.2022: 13.30-14h, Poligon Zeleni dragulji narave

Predavanje: Strokovne naloge za zelišča so vir novih rezultatov o pridelavi zelišč v Sloveniji,  mag. Nataša Ferant

Predavanje bo v sklopu Javne službe v vrtnarstvu – strokovne naloge za zelišča

Posajena ogledna gredica na Poligonu zeleni dragulji narave.

• Sreda, 24.8.2022 ob 11h, Poligon Zeleni dragulji narave

Predavanje: Kako lahko pridelamo več in racionalno porabljamo vodo za namakanje, dr. Boštjan Naglič

Predstavitve na stojnicah ob poligonu Zeleni dragulji narave

Od sobote 20.8 do četrtka 25.8.2022

• Od lanu do platna,  TD Destrnik
• Predstavitev aktivnosti  in projektov IHPS  ter  LIFE BioTHOP
• Izmenjevalnica semen iz znanja

Izvajalec: – Gibanje Oskrbimo Slovenijo Štafeta semen in Ajda Štajerska

• Izmenjevalnica znanj – energija zemlje, prostora in telesa

Izvajalec: Alfred Brinovec; Stekluk

• Ogled Poligona zeleni dragulji narave

Izvajalec : Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, združenje za trajnostno prihodnost

---

Pripravila: mag. Natašo Ferant, IHPS, v sodelovanju z Ireno Rotar, Ekoci – civilna iniciativa Slovenije

SEMENSKE KROGLICE – »UŽITNI PREHRANSKI GOZDNI VRT“  IN NARAVNO OKOLJE«, PRILAGOJENO NA PODNEBNE SPREMEMBE

Iz vsebine: Na vas se obračamo s prošnjo za preučitev pobude in predlogov, ki smo jih pripravili s strokovnjaki različnih področij, kako vam lahko pomagamo z naprednimi znanji in aktivnostmi pri čimprejšnji ozelenitvi Krasa po požaru s pričetkom pred jesenskim dežjem. Somišljenike Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Samooskrbni.net, gibanja Oskrbimo  Slovenijo – Štafeta semen in člane številnih združenj in društev skrbi, da bodo administrativni postopki kot podlaga za ozelenitev Krasa trajali predolgo. Menimo, da je nujno takoj pomagati naravi, da si ustvari vsaj podrast – da ne bi burja odnesla dodatne prsti iz Krasa in da preprečimo erozijo.

Obstajajo enostavni postopki aktiviranja rasti rastlin, ki vzpostavijo podrast in tako varujejo prst pred izsušitvijo in povečajo biodiverziteto – s pomočjo semenskih kroglic, ki bi jih odvrgli z droni ali he Kratka razlaga izdelave semenskih kroglic: vsebujejo dve tretjini humusa in eno tretjino ilovice ter semena ter vodo, oblikovano v kroglico v obliki cmoka z dodanimi avtohtonim rastlinami trav, zdravilnih rastlin, kraškega šetraja, sivke, morda za tatrske ajde, sibirskega žita, avtohtonih trajnih mešanic, morda grmovnicami, rujem, olivami. Semenske kroglice bi oblikovali s semeni rastlin, ki dobro premagujejo sušo in hitro rastejo, ustvarijo podrast in preprečijo nadaljnjo odnašanje prsti. Predlagajo, da dobre prakse iz tujine pogledate v videih, kako so semenske kroglice narejene, angažiramo drone ali helikopterje, ki razmečejo semenske kroglice za ozelenitev. Vzdrževanje Krasa se nato nadaljuje z permakulturnimi pristopi, ki zagotavljajo heterogenost in vračajo divjino za krepitev biodiverzitete. S permakulturnimi pristopi bi vnašali poleg klasičnega gozda, za katerega je potrebno ugotoviti za katera področja je primerna, še elemente jedilnih gozdov, s tem bi prispevali k dvigu samooskrbe v Sloveniji ter vračali ogljik v prst. S posaditvijo zdravilnih rastlin bi poskrbeli za ohranitev prsti, za zdravje prsti, poskrbeli za večjo samooskrbo s čaji ter trajnih žit, kjer teren to omogoča, kot so sibirsko žito, tatarska ajda ipd..

Z varovanjem okolja in s krepitvijo biodiverzitete ter z ustvarjanjem užitnih prehranskih vrtov (Forest garden) bi najhitreje prispevali k obnovi Krasa. Primer takšnega pristopa poznamo marsikje po svetu.

V nadaljevanju predlagajo, da se v načrtovanje vključijo nova znanja. Danes govorimo o modro-zeleni infrastrukturi, to je kombinirana raba rastlin in vode. Besedilo je objavljeno tudi v članku Eko Dežela.

Celotno besedilo lahko preberete spodaj.

V pobudi smo podali argumente, zakaj somišljeniki želimo, da se dovoli NERIGISTRIRANA reja kokoši za
potrebe samooskrbe, kot je to bila že stoletja na naših tleh. Glede na to, da že dosedanja zakonodaja
dobro pokriva tiste rejce, ki pridelujejo jajca in meso za trg in da v zadnjih letih ni nikjer zaznano v
manjših rejah težav zaradi zdravja, smo predlagali, da Slovenija izvzame »dvoriščne rejce« iz obvezne
registracije.

Dne 27.7.2022 smo prejeli odgovor. Veseli nas stališče Ministrstva glede samooskrbe. A skrb ostaja. Ali
je iz pojasnila jasno razvidno,če bodo na istem dvorišču še naprej smeli sobivati pes, mačka, koza, kunci ter kokošiter ali bo lahko babica podarila par domačih jačk vnukinji?

Celoten odgovor UVHRSVR ŠT u34405-9-
2022/31 Z DNE 25.7.2022 si lahko preberete tukaj:

Poslano na Ministrstvo za  kmetijstvo in prehrano, dne 11.7.2022

“Civilna družba, številni napredni ljudje, somišljeniki člani različnih civilnih gibanj, društev malih živali somišljeniki in člani gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, društva  Samooskrbni.net, društva Ognjič in somišljeniki Ekoci –  eko civilna iniciativa Slovenije s skrbjo spremljamo dogajanja na področju prehranske varnosti v prihodnosti.

Tudi Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, društvo Samooskrbni.net in številni nevladnikii si na pozitiven način in konkretnimi dejanji  intenzivno že več let prizadevamo za čim večjo samooskrbo na nivoju gospodinjstva in lokalnih skupnosti  z ozaveščanjem in aktiviranju vrtičkarstva. Tako Vam pomagamo  pri prizadevanjih,  da ljudstvo ne bo lačno  saj  vseh potreb  ne zmore pokriti naše kmetijstvo – na področju zelenjadarstva in nekaj malega sadjarstva Ozaveščene ljudi skrbi, da  glede na to, da  je veliko krme iz uvoza  je vprašanje koliko bomo lahko na dolgi rok samooskrbni  še z jajci in mesom.  V luči  prehranske krize pa bo vprašljiv uvoz. Za vzpostavitev naravnega krogotoka smo uspeli tudi  vzpodbuditi rejo po par kokoši na ohišnicah za samooskrbo z jajci.

Na nas se obračajo ljudje iz cele Slovenije, ki jih skrbi implementacije uredbe, ki  posega  dosedanji zakonodajni okvir glede kokoši na domačih dvoriščih, ki so po navadi tudi hišni ljubljenčki. Želijo dosedanjo ureditve prostovoljne registracije rejcev, ki določa primarno in terciarno rejo ter dobrobit živali, za živali in izdelke, ki gredo na trg , ne posega  pa na področje samooskrbe ter prosto neregistrirano rejo kokoši in domačih živali na domačih dvoriščih.

Na pritisk javnosti Vam pošiljamo pozitivno naravnane pobude z argumenti in vas naprošamo za preučitev in čimprejšnji odgovor.”

Celoten dopis najdete spodaj:

Članek v časopisu Nedeljski dnevnik, novinarka Meta Černiga

“Slovenci množično gojimo kokoši za samooskrbo, a rejce je vse bolj strah uredbe EU, po kateri naj bi bili predpisi strožji in bo pod vprašajem vsako jajce na dvorišču.

Iz preteklosti vemo, da so tudi revni preživeli z nekaj kokošmi in samooskrbo na podeželju. To se dogaja tudi sedaj, ko se hrana skokovito draži in si je marsikatera družina na podeželju ali pa tudi na obrobju mesta nabavila nekaj kokoši, da bodo imeli vsaj jajca in meso, če bo zaškripalo. Potem ko se je v Slovenijo v veliki meri vrnila gospodinjska samooskrba, najbolj vrtičkarstvo, so v društvu Ekoci in somišljeniki, številni nevladniki in napredni mediji nadaljevali z opogumljanjem ljudi, da bi bili samooskrbni z jajci. »Poudarjali smo pomen sonaravne pridelave hrane, permakulture in pomen izpostavitve naravnega krogotoka na ohišnicah, domačijah ali malih kmetijah, ki je nujen pri sonaravni pridelavi hrane. Kokoši so sestavni del naravnega krogotoka na domačiji, na podeželju, kjer živi več kot polovica prebivalcev Slovenije. Kokoši so del slovenskega podeželja. Kokoši pojedo ostanke od mize, tako da hrana ni odpadek. Pojedo insekte po dvorišču, dajejo kvaliteten gnoj z veliko vsebnostjo dušika. Pri tako velikem povišanju cene umetnih gnojil je kokošji gnoj dobršen doprinos k izdelavi domačega humusa, ki ga vrtičkarji potrebujejo za pridelavo zelenjave v samooskrbi. Račke pojedo rdeče polže, zajci pojedo travo z zelenice ali travnika …« našteva Irena Rotar. Jasno je, da se prehranska varnost začne na domačem dvorišču in v lokalnem okolju. Tega se ljudje vse bolj zavedajo. A Evropska unija očitno tega ne podpira, saj če ljudje pridelujejo hrano doma, so trgovine vse bolj prazne, kar seveda vpliva na gospodarstvo.

Več  na povezavi https://www.dnevnik.si/1042992393?fbclid=IwAR19nZHYv-B0X9ivYaCHEt1tIfOVYouqSqi-vVnwcfjbyrJb0BGxuqw91As

in spodaj:

Iz objave novinarke Anje Kralj, spletna stran Čas za zemljo 

“Evropska uredba, ki določa registracijo kokoši na domačem dvorišču, četudi je na dvorišču en sama kokoš, je za Slovenijo nesprejemljiva,” je jasna Irena Rotar iz civilne iniciative Slovenije Ekoci.Kot poudarja, je ta nesprejemljiva zaradi naše prehranske varnosti, zaradi tradicije reje kokoši v vseh preteklih obdobjih naših prednikov na naših tleh. Kokoši so del kulturne dediščine, tradicije, svatbenega obredja, pisanic in osnova prehranske varnosti še v tako hudih časih: “Kokoši domačega dvorišča zagotavljajo zaključen krogotok sonaravne pridelave hrane na malih kmetijah in del izmenjave dobrin – domačih jajčk med sorodniki in prijatelji. Ne gre samo za kokoši, gre za odvzem pravice do svobodne pridelave hrane,” je ostra.

Evropska komisija pripravlja novo uredbo, veljati naj bi začela jeseni, ki razburja evropsko pa tudi slovensko javnost. Če bi bila sprejeta, bi bila namreč obvezna registracija vsakega rejca, tudi če ima ta le eno kokoš, ki mu omogoča domača jajca, ta pa bi nosil tudi stroške takšne registracije, se bojijo v Ekoci. Slovenskih kokoši in jajc ne damo, so složni številni, ki so podpisali evropsko peticijo, s katero želijo sporočiti, da je takšna uredba nesprejemljiva. Za svobodne kokoši in za svobodno pridelavo hrane gre, so jasni v Ekoci, kjer temu predlogu glasno nasprotujejo. Na kmetijskem ministrstvu sicer zagotavljajo, da je predvideno odstopanje od obveznosti registracije za rejce, ki gojijo perutnino in ptice v ujetništvu le za lastno domačo porabo. Država bo določila še maksimalno število živali, ki se lahko gojijo na takšnem obratu, pojasnjujejo.

Stroški dražji kot kokoš? 

Uredba Evropske komisije z naslovom Zdravje živali – prostori za gojenje živine (kopenske živali) – dodatna pravila je na ostre odzive naletela po celotni EU. Kot pove Rotarjeva, je pod vprašalnikom o uredbi svoje mnenje  na skoraj 200 straneh podalo veliko ljudi iz Slovenije in Evrope. Proti uredbi pa si s svojimi aktivnostmi prizadevajo tudi člani društev malih živali po celi Sloveniji, poudarja. 

Uredba EU naj bi poskrbela za več zdravja živali. Kot pojasni Rotarjeva, bi bile veterinarske in ostale storitve po novem plačljive, kar pa si marsikateri rejec kokoši ne bi mogel privoščiti. Stroški bodo verjetni večji kot kokoš sama, pravi. Poraja se tudi vprašanje, kako evidentirati vsakega izvajanega piščanca in kako evidentirati kragulje lisice in kune, ki pojedo naše kokoši? “Kot kaže, ta uredba EU teži k temu, da se zmanjša samooskrba in pridelave hrane in omeji tudi na mikro nivoju na ravni gospodinjstva,” ocenjuje Rotarjeva. 

Več info na: https://www.caszazemljo.si/trajnostno/ogrozena-samooskrba-z-jajci-boste-morali-vsako-kokos-prijaviti.html?fbclid=IwAR0XlvkufmJ-0ymLW63p_zfmXuxyWyQAtCEjqEt3gwIo4vuWfvzEM5H4psg.

Članek na spletni strani Svet24, novinarka Lara Jelen

»Samooskrba z jajci in reja domačih malih živali, kot so kokoši do petdeset komadov, manjše jate rac in zajcev, so sestavni del slovenske kulturne in tradicionalne dediščine. Sočasno so to bili hišni ljubljenčki, skrbno rejeni in vzgojeni in potem tudi potrošeni s spoštljivostjo. Tudi v zadnjem času, ko se dviga moralna inteligenca ljudi, ima čedalje več ljudi za hišne ljubljenčke pernate kosmatince in male živali, ki dobro vplivajo tudi na vzgojo otrok. V tej naši lepi deželi Sloveniji je reja perutnine pomagala preživeti generacijam naših babic, dedkov in pradedkov, da je slovenski narod obstal. Tudi tistim, ki niso bili ravno bogati. Iz Primorske so ženske celo peš nosile prodajat jajčka v Trst in tako preskrbele družine. Danes se upravičeno sprašujemo, kje je meja v skrbi za zdravje ljudi in živali in kje je v ozadju višji cilj globalistov ter kapitala, da vzpostavijo nadzor nad hrano. Po tem, ko smo mirno prenesli, da so oštevilčeni in v ušesne sponke odeti vse krave, prašiči, ovce in koze, ko je fotografiran vsak košček njive, da se ve, kje kaj raste, je čas, da dobro razmislimo, kaj pomeni vsaka implementacija uredbe v naš prostor za vsako ceno. Ali lahko pričakujemo, da bomo, če bomo pridni, v prihodnje dobili bone za hrano, drugače pa ne? Bodo kokoši nadzorovane s termokamerami? V vsaki vojni v zgodovini so zmagali lakota in mraz ali naravne ujme. Nikoli vojaki. In doslej so vedno preživeli tisti, ki so imeli hrano. Tudi tisto skrito. Kajti oblast je vedno poskrbela, da je pobrala hrano tam, kjer je bila, tudi na kmetijah in pri posameznikih, potem ko je ni bilo nikjer drugje več.”

Celoten članek najdete na povezavi: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62b9aaafd6a37/kokosi-ne-damo?fbclid=IwAR1Ue_icGb570nCWXdgalv_LUb4Eb4BfWmL-ML9AvvEJaxPp8tjfPwZUz9w.