Združenje Ekoci – eko civilna iniciativa se je udeležilo 6. Slovenskega podeželskega parlamenta, ki je 11. in 12. junija 2026 potekal v Ilirski Bistrici.

Dogodek je združil številne predstavnike lokalnih skupnosti, institucij, strokovnih organizacij, kmetijstva, razvojnih agencij, lokalnih akcijskih skupin, društev in civilne družbe. V dveh dneh so se zvrstili forumi, predstavitve dobrih praks, razprave in pogovori o prihodnosti slovenskega podeželja.

V Združenju Ekoci smo veseli, da se o teh temah govori. Še bolj pa menimo, da je zdaj čas, da se iz pogovorov premaknemo v usklajene in konkretne ukrepe.

Podeželje je strateški prostor Slovenije

Podeželje ni samo prostor kmetijstva. Je prostor hrane, vode, zemlje, semen, domačij, znanja, medgeneracijskega sodelovanja, lokalnega gospodarstva, narave in skupnosti.

Če govorimo o prehranski varnosti, ne moremo govoriti samo o trgovinah in cenah hrane. Govoriti moramo o zemlji, na kateri hrana zraste, o vodi, ki omogoča pridelavo, o semenih, iz katerih se vse začne, ter o ljudeh, ki skrbijo, da podeželje ostaja živo.

Zato v Združenju Ekoci poudarjamo, da mora prehranska samooskrba postati ena prvih razvojnih prioritet Slovenije. Ne kot obrobna podeželska tema, temveč kot razvojno, varnostno, gospodarsko in družbeno vprašanje.

Ključna sporočila Združenja Ekoci

Na podlagi razprav na 6. Slovenskem podeželskem parlamentu smo Društvu za razvoj slovenskega podeželja posredovali tudi pisni nabor predlogov in pobud. Med ključnimi poudarki so:

1. Država mora biti prvi varuh kmetijskih zemljišč.
Civilna družba lahko opozarja, povezuje ljudi in daje informacije s terena, ne more pa nadomestiti odgovornosti države. Pri večjih infrastrukturnih, vodnogospodarskih in prostorskih projektih je nujno medresorsko sodelovanje, ki vključuje tudi lokalne skupnosti in civilne iniciative.

2. Zemlja mora biti dostopna tudi malim in novim kmetom.
Če želimo več samooskrbe, več mladih na podeželju in več živih domačij, mora dostop do kmetijskih zemljišč postati razvojni mehanizem, ne ovira. Posebej pomembni so mali kmetje, mladi kmetje, novi pridelovalci in ljudje, ki želijo vzpostaviti samooskrbne domačije.

3. Prehranska varnost se začne pri semenu.
V Združenju Ekoci že dolgo opozarjamo, da moramo razmišljati širše: ne samo “od vil do vilic”, temveč od semena do krožnika. Brez slovenskih, domačih, avtohtonih in lokalno prilagojenih semen ni resnične slovenske samooskrbe.

4. Voda, mejice in sonaravne rešitve so del odpornosti kmetijstva.
Podnebne spremembe že vplivajo na pridelavo hrane. Potrebujemo ukrepe, ki zmanjšujejo škodo ob vetru, toči, suši, poplavah in drugih vremenskih ekstremih. Med takšne ukrepe sodijo mejice, protivetrni pasovi, mešani posevki, sonaravno zadrževanje vode v prostoru, mulde, suhi potoki in drugi krajinski elementi.

5. Lokalna hrana potrebuje manj zmede in več povezovanja.
V Sloveniji imamo veliko lokalnih blagovnih znamk, kar kaže na bogastvo lokalne ponudbe. Hkrati pa se na trgu ustvarja tudi zmeda. Potrošnik pogosto težko razume, kaj posamezna znamka pomeni in kakšno dodano vrednost prinaša. Zato je smiselno razmisliti o bolj povezanih, jasnih in stroškovno učinkovitih modelih znamčenja.

6. Zadruge lahko postanejo lokalna središča samooskrbe.
Zadruge imajo pomembno vlogo pri povezovanju kmetov, pridelovalcev, kupcev in lokalnega okolja. Tam, kjer imajo prodajne enote, bi lahko v večji meri ponujale izdelke svojih članov, lokalne prehranske izdelke, slovenska semena, slovenski semenski krompir, sadike in drug lokalno prilagojen razmnoževalni material.

7. Znanje je del prehranske varnosti.
Ljudje morajo razumeti, kaj pomeni lokalna hrana, koliko dela je vloženega v pridelavo, zakaj so pomembna semena in kakšne posledice imajo naše nakupne odločitve. Potrebujemo vseživljenjsko učenje o lokalni hrani, samooskrbi in prehranski varnosti, pa tudi boljše povezovanje učnih vsebin med predmeti.

8. Živo podeželje potrebuje tudi stanovanja, storitve in skupnost.
Na podeželju je veliko praznih ali premalo izkoriščenih kmetij in domačij. Hkrati mladi pogosto nimajo možnosti, da bi prišli do primernega bivališča, zemlje ali pogojev za življenje na podeželju. Potrebujemo nove modele medgeneracijskih domačij, aktiviranje praznih kmetij, vaške centre, coworking prostore, mobilne storitve in participativni proračun v občinah.

9. Podeželje se spreminja, zato mu morajo slediti tudi politike.
Podeželje danes ni več samo prostor klasičnega kmetijstva. Veliko ljudi je zaposlenih drugje, popoldne pa vrtičkajo, obdelujejo sadovnjake ali skrbijo za delno samooskrbo. Hkrati se zaradi stanovanjske krize na podeželje selijo tudi ljudje z drugačnimi pričakovanji. Zato ne morejo enaka pravila veljati za mesto, primestje, vas, kmetijo, domačijo in industrijsko cono.

10. Slovenija naj v evropsko obdobje vstopi s svojimi predlogi.
Slovenija ne bi smela samo čakati na končne usmeritve Evropske komisije. Skupaj z LAS-i, društvi, občinami, kmeti, razvojnimi agencijami, civilno družbo in strokovnjaki bi morali že zdaj pripraviti konkretne predloge ukrepov za naslednje evropsko finančno obdobje.

11. Več prostora za razpravo in glas ljudi s terena. Slovenski podeželski parlament je bil vsebinsko bogat in pomemben dogodek. Ob tem pa menimo, da bi bilo v prihodnje smiselno nameniti še več časa razpravi.

Prav v razpravi se pogosto soočijo različna mnenja, odprejo novi pogledi in oblikujejo konkretnejše rešitve. Več prostora za razpravo pomeni tudi več prostora za glas ljudi s terena.

V prihodnje bi bilo dobro še dodatno okrepiti prisotnost predstavnikov civilne družbe, civilnih iniciativ in lokalnih prebivalcev. Podeželski parlament naj ostane prostor, kjer se sliši tudi glas ljudstva — ljudi, ki na podeželju živijo, delajo, pridelujejo, skrbijo za zemljo in vsak dan nosijo posledice razvojnih odločitev.

Skupaj za živo podeželje

V Združenju Ekoci verjamemo, da mora Slovenija podeželje razumeti kot strateški prostor prihodnosti.

Če želimo živo podeželje, moramo povezati zemljo, semena, vodo, ljudi, domačije, znanje, lokalno predelavo, zadruge, javne zavode, turizem, storitve, mlade in starejše generacije.

Potrebujemo manj razdrobljenih ukrepov in več celostnega pogleda. Manj odločanja od zgoraj brez posluha za teren in več resničnega sodelovanja. Manj kratkoročnih rešitev in več dolgoročne odgovornosti.

Prehranska samooskrba, varovanje kmetijskih zemljišč, slovenska semena, sonaravno kmetijstvo, domačije, voda in močne lokalne skupnosti niso ločene teme. So deli iste zgodbe.

Zgodbe o tem, kakšno Slovenijo želimo zapustiti prihodnjim generacijam.

Ne pozabimo: skupaj smo vedno močnejši.

---

Združenje Ekoci – eko civilna iniciativa
www.ekoci.si
ekoci.si@gmail.com

Podrobnejši nabor predlogov, ki jih je Združenje Ekoci posredovalo Društvu za razvoj slovenskega podeželja po 6. Slovenskem podeželskem parlamentu, je priložen kot dopis spodaj.

Spoštovani,

V  junijskem sporočilo za javnost SZJ Baza znanja, izpostavljamo aktualne vsebine s področja prehranske varnosti, samooskrbe, ohranjanja slovenskih semen, povezovanja lokalnih skupnosti ter aktivnosti vseslovenskega gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, ter del rešitev  ki jih ustvarjajo sodelujoči v vseslovenskem gibanju za povečanje samooskrbe in ohranjanja slovenskih  semen, ki deluje že od leta 2012 dalje in somišljeniki  s konkretnimi  pozitivnimi dejanji  » od spodaj navzgor«

VSEBINA

• Kakšne so grožnje prehranski varnosti v prihodnosti
• Sooskrbovalnica Desetinka – soobiranje haskap jagod
• Semenarski dan na Ptuju
• Aktivnosti sodelujočih v Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen
• Fižolček Klemen obudi zapuščeni vrt
• Želite prejeti priznanje za sodelovanje v Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen,  pošljite poročilo ter Simpozij o javnem naročanju v Celju, 16. 9. 2026
• Napovednik dogodkov

Žalec, junij 2026 : Prehranska varnost bo čedalje pomembnejša. Dnevno spremljamo vremenske ujme, ki zaradi podnebnih sprememb uničujejo pridelek. Hrana bo čedalje bolj draga in dragocena, zato je dobro poznati grožnje – vključno z geopolitičnimi in gospodarskimi vplivi, da bomo lahko aktivno poskrbeli za lastno prehransko varnost in pravočasno iskali rešitve. Bomo sploh še vedeli kaj jemo, kaj uvažamo, kaj kupujemo? Nekatere rešitve in informacije vam pošiljamo tudi v tem sporočilu.

Z veseljem vas vabimo tudi k spremljanju prihajajočih dogodkov –  Dneva haskap jagod, Semenarskega dne na Ptuju ter Simpozija o javnem naročanju, kjer bomo skupaj s strokovnjaki, ravnatelji, organizatorji javne prehrane in odločevalci z udeleženci iskali najboljše možne rešitve kako do  za več lokalne hrane v javnih ustanovah.

Veseli bomo vaše udeležbe objave, delitve vsebin ali nadaljnjega sodelovanja pri temah, povezanih s prehransko varnostjo, samooskrbo in trajnostno prihodnostjo.

Celotno sporočilo – kliknite spodaj.

Avtor: Petra Kušar

Povezava do članka: https://www.bodieko.si/irena-rotar-to-so-najvecje-groznje-za-prehransko-varnost-v-prihodnosti?shem=dsdf,sharefoc,agadiscoversdl,,sh/x/discover/m1/4

Irena Rotar, neodvisna aktivistka in predsednica Eko civilne iniciative Slovenije (EKOCI), opozarja, da sprejetje omenjene zakonodaje predstavlja resno grožnjo za vse nas. To bi namreč pomenilo, da hrana z GSO ne bi bila več označena kot taka. Kot sama pravi: »Kupci tako ne bi več vedeli, kaj kupujemo.«

EKOCI s sodelujočimi društvi sicer organizira posvete na temo prehranske varnosti in podobnih vsebin, na katerih so prisotni odločevalci, predstavniki stroke in zainteresirana javnost.   Irena Rotar je delila svoje stališče glede omenjenega zakona, opisala je nevarnosti, ki jih ta prinaša tako za prehransko varnost, slovenskega kmeta kot biotsko raznovrstnost. Opozorila je tudi na pomen lokalno pridobljenih semen in uživanja kakovostne hrane v nepredvidljivih časih, ki prihajajo.

Evropska unija trenutno obravnava predlog zakonodaje o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin (NGT-1 in NGT-2) in o patentiranju semen. Predlagatelji pravijo, da je namen zakonodaje pospešiti razvoj odpornejših rastlin in prilagoditev na podnebne spremembe. Za kaj dejansko gre?

Več  lahko preberete tudi v prepisu članka spodaj :

Prepis članka: https://www.bodieko.si/irena-rotar-to-so-najvecje-groznje-za-prehransko-varnost-v-prihodnosti?shem=dsdf,sharefoc,agadiscoversdl,,sh/x/discover/m1/4

Doživite okus prihodnosti jagodičja!

 Lokacija: Kmetija Rančigaj, Gomilsko 79, V Savinjski dolini.
 Sobota, 6. junij 2026od 7.00 ure dalje

Vabljeni na prijetno druženje med nasadi  jagod haskap – sibirskih borovnic, kjer jih boste lahko  poskusili, jih sami obrali, od 7 do 9.00 ure  ter spoznali sodobno pridelavo ter poklepetali s pridelovalci in strokovnjaki. Ves dan bo potekal program, prikaz strojnega obiranja, pogovori s strokovnjaki, predstavitev pridelave in predelave, predstavitev somoobiranja haskap jagod  po konceptu Sookrbovalnica desetinka., Oskrbimo Slovenijo- štafeta  semen, Ekoci..

Pridite in odkrijte, zakaj haskap jagode navdušujejo vedno več pridelovalcev in ljubiteljev zdrave in lokalne hrane!

Vstop prost. 

Žalec 17.5.2026.

Na učnem vrtu Sonaravni vrtovi&Samooksrbni.net pri Žalcu je potekal celodnevni festival Mini Ekofejst. Za člane društva Samooskrbni.net   in za sodelujoče v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen,  Združenje Ekoci in biodinamikov in ozaveščenih  ter somišljenikov  ki se zavedajo pomena, samooskrbe, naravnega načina življenja, permakukulture, zeliščarstva in si želijo izmenjave praktičnih znanj za večjo življenjsko odpornost in povezanost z narav. Tudi za  čas neprevedenih situacij kot so daljši izpadi  elektrike,  vremenske ujme, nepredvidene geopolitične spremembe.. V takšnih situacijah  je za preživetje ključno znanje  kako do čiste vode, energije in hrane in življenjskih dobrin ter povezovanje v lokalnem okolju.

Festival je obiskovalcem ponudil bogat program z praktičnih delavnic,  predavanj, ogledov  pernakulturnih gredic z zelišči, sadnim drevjem in  zelenjadnic umeščenih v urbano okolje. Dopoldanski del programa je bil namenjen prenosu ljudskih znanj   o zeliščarstvu za nujno pomoč zeliščnih pripravkov v domači lekarni – kaj  najhitreje pomaga pri poškodbah, kaj pri prebavnih  motnjah in  kako krepiti imunsko odpornost, kako  pripraviti ustrezno  čajno  mešanico  ter izdelave naravnega repelenta proti komarjem.

Obiskovalci so  okušali domače dobrote, čaje, sokove in jedi iz zdravilnih zelišč. Veliko zanimanja je pritegnila tudi izmenjevalnica semen, znanja in veščin, kjer so si udeleženci izmenjali izkušnje s področij biodinamičnega in permakulturne pridelave,  sadjarstva brez kemikalij, poletne rezi sadnega drevja, samooskrbe, kako čistiti semena in spoznavanje pridelave žit,  jagod haskap, liofilizicije sadja..

Popoldanski del festivala je potekal pod naslovom »Bodimo pripravljeni-  nič nas ne sme presenetiti«, kjer so predavatelji predstavili praktične rešitve za pripravo na nepredvidene razmere. Obiskovalci so pridobili uporabna znanja, kako si  zagotoviti  pitno vodo, pripravi  kruha z minimalno porabo energije, domači predelavi mleka,  za skuto in maslo, ustvarjanju zalog hrane ter ohranjanju notranje moči in psihične stabilnosti v zahtevnih okoliščinah.

Organizatorji so poudarili, da je bil namen festivala predvsem povezovanje ljudi, izmenjava praktičnih znanj ter krepitev lokalne samooskrbe in sodelovanja med posamezniki, ki želijo živeti bolj trajnostno, zdravo in povezano z naravo.

Festival Mini Ekofesjt  je znova pokazal, da zanimanje za samooskrbo, naravno bivanje in skupnostno sodelovanje v Sloveniji raste ter da ljudje vse bolj cenijo praktična znanja, ki prispevajo k večji kakovosti življenja. Izgubili smo že veliko osnovnih znanj preživetja, ki so jih imele prejšnje generacije zato je ključen medgeneracijski prenos znanj tudi na področju temeljev preživetja – hrana, voda, zatočišče  in sodelovanje.

Naši predniki so znali ponesti ta znanja vse do danes, zato je pomembno, da jih podajamo naprej,  sporoča zavzeta ekipa Sonaravni vrtovi&Samooksrbni.net , skupaj z mentorico  Ireno Rotar.

Organizatorji se zahvaljujejo vsem predavateljem, prostovoljcem, sodelujočim in obiskovalcem za prijetno energijo, izmenjano znanje in uspešno izvedbo dogodka.

Za dodatne informacije o dogodku pišite na ekoci.si@gmail.com.

Mentorica

Irena Rotar 

Samooskrba in ohranjanje slovenskih semen postajata čedalje pomembnejša. V Sloveniji se povečuje zanimanje za nakup domačih semen, ki so prilagojena lokalnemu okolju in primerna za sonaravno pridelavo. Organizacije in posamezniki nadaljujejo aktivnosti za povečanje prehranske varnosti, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter širjenje znanja o samooskrbi.

Postopek sprejemanja zakonodaje o novih genomskih tehnikah (NGT) v Evropskem parlamentu se predvidoma zamika zaradi političnih nesoglasij glede patentiranja semen, označevanja gensko spremenjenih rastlin ter vpliva na ekološko pridelavo. Nevladne organizacije, ekološka združenja in civilna družba še naprej opozarjajo na pomen previdnosti pri uvajanju novih genomskih tehnik.

Po Sloveniji potekajo številne aktivnosti v okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Društva, vrtci, šole in posamezniki izvajajo izmenjave semen, skupnostne vrtove, delavnice in aktivnosti za prenos znanj o vrtnarjenju, samooskrbi ter trajnostnem načinu življenja na mlajše generacije.

V prihodnjih tednih bodo organizirani številni dogodki, delavnice in izobraževanja s področja samooskrbe, biodinamike, permakulture, vrtnarjenja in sonaravne pridelave hrane.  Vključno s celodnevnim festivalom Mini Ekofejst.