Center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja Vransko. Kaj bomo sejali in kaj bomo jedli v času, ki prihaja? Koliko je to odvisno od podnebnih spremembe, nepredvidenih gospodarskih političnih in zdravstvenih razmer? Največ lahko naredimo sami.

Preživeli bodo prilagojeni ljudje in prilagojene rastline – tiste, ki so na tem koščku raja, naši Sloveniji, prisotni že stoletja in se sproti prilagajajo. Zato je edinstvena novost kako naučiti ljudi samooskrbe od semen do sadike in do pridelka vse od vzgoje sadik iz avtohtonih semen in ekoloških semen, ki jih predelovalci semen predelujejo v Sloveniji za Amarant v Centru za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja na Vranskem hvale vredna.

Interes udeležencev za pridobitev novih znanj za predavanje in praktično delavnico: Samooskrba »Kar bomo posejali, to bomo jedli« s Sanjo Lončar, Društvo za celostno samooskrbo www.samooskrbni.net, najprej na predavanju, nato pa na delavnici je bil zelo velik.

Torej gre za takojšnji prenos znanja iz teorije v prakso je izrazilo toliko ljudi, da niso mogli sprejeti vseh zainteresiranih udeležencev. Udeleženci so najprej prisluhnili predavanju, nato pa s ov rastlinjaku Centra za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja Sadika Vransko pod strokovnim vodstvom Sanje Lončar spoznavali semena. Pričeli so se sejanjem avtohtonih semen solate sorte, Bistra, Posavka, Leda, Ljubljanska ledenka, Ptujske rdeče čebule in Belokranjke.

Poučili so se o pravilnem postopku in temperaturah ter s sabo na koncu odnesli mini vrtiček posejanih semen. O semenih jih je poučila tudi Fanči Perdih Amarant., ki skrbi za semenjene slovenskih sort semen s predelovalci v Sloveniji.

Irena Rotar, Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, ki skrbi tudi za organizacijo tega izobraževanja, je izrazila zadovoljstvo, da so se ljudje obvestili o pomen samooskrbe in pomeni avtohtonih in tradicionalnih sort semen, ki so prilagojene našemu okolju in zrastejo večinoma brez kemije.

»Veseli nas, da bodo ljudje na Vranskem lahko kupili tudi semena avtohtonih in tradicionalnih sort semen in jih ponesli domov, česar ne bodo posejali sami ali nimajo teh možnosti doma. Hrana raste tudi na okenskih policah, balkonih, zelenicah, če o posejemo in posadimo. Pomembna novost tudi ta, da iz Vranskega lahko že sedaj ponesete domov že tudi solato v lončku in »živo« odtrgate tik preden jo postrežete in tako zaužijte še energetski potencial rastline.«

Naslednje predavanje in delavnica bo že v 19.2.2022 od 9.30 uri z naslovom »Samooskrba od semena do sadike in pridelka vsak dan v letu«, kjer bodo govorili o pomenu samooskrbe na ravni gospodinjstva in lokalne skupnosti od semena do pridelka za čim več dni v letu, sukcesivni setvi ipd.

Vzpodbujanje prebivalcev spodnje Savinjske doline k povečanju samooskrbe pa je sicer tudi Projekt LASS spodnje Savinjske doline, ki ga vodi Razvojna agencija Savinja, kjer sodeluje Občina Vransko, Center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja Vransko in Savinjska televizija, ki skrbi za prenos znanja, za aktivacijo ljudi in za izvedbo izobraževanja pa kot partner Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije. Izjemen interes udeležencev kaže, da so na pravi poti. Samooskrba na osebni, gospodinjski in lokalni ravni se širi.

Brez semen ni hrane. Tudi zato si Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije že več kot desetletja prizadeva za ohranjaje, izmenjavo in sajenje semen avtohtonih tradicionalnih in domačih sort semen.

Predlagamo, da si prenesete sortno listo (Seznam – SORTNA LISTA poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2021), ki jo najdete na povezavi https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/UVHVVR/Rastlinski-semenski-material/Publikacija-Sortna-lista/SL_2021_splet.pdf.

SORTNA LISTA POLJŠČIN IN ZELENJADNIC

V sortni listi so vse sorte, ki izpolnjujejo predpisane zahteve za vpis v sortno listo po Zakonu o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05-UPB, 41/09, 32/12, 90/12- ZdZPVHVVR in 22/18; v nadaljevanju: ZSMKR).

Najpomembnejše lastnosti sort so pri posameznih vrstah navedene v opombah. Prav tako so v opombah posebej označene ohranjevalne sorte in vrtičkarske sorte zelenjadnic. Pri ohranjevalnih sortah je v opombah navedena tudi regija porekla, to je območje v katerem se sorta lahko prideluje in trži.

SORTNA LISTA ZA TRTO

Sortna lista za trto je spisek sort trte (Vitis sp.), ki so bile v skladu z ZSMKR vpisane v sortno listo kot vinske ali namizne sorte ali sorte podlag. Pri imenih sort je kot soznačnica navedeno tudi originalno ime sorte ali tuje ime za sorte, ki so razširjene tudi v sosednjih državah. Pri tujih sortah, kjer ni navedena soznačnica, uporabljamo v Sloveniji originalno ime sorte. Pri vinskih sortah je v opombah navedena barva vina in zgodnost sorte. Posebej so označene tudi ohranjevalne sorte.

SORTNA LISTA SADNIH RASTLIN

Zaradi sprememb v evropski zakonodaji smo ponovno uvedli sortno listo sadnih rastlin, v katero so vpisane pretežno stare sorte, ki izpolnjujejo pogoje iz 55. člena ZSMKR in so se pridelovale ter tržile na območju Republike Slovenije pred 30. septembrom 2012. Registrska številka: enoznačna oznaka za sorto, ki je sestavljena iz kode za vrsto in iz zaporedne številke. Datum vpisa: datum izdaje odločbe o vpisu sorte v sortno listo. Vzdrževalec: številska koda vzdrževalca sorte. Pooblaščenec vzdrževalca: številska koda pooblaščenca vzdrževalca sorte.

Opombe: kratice za posamezne lastnosti in posebnosti sort, navedene so v seznamu opomb na strani 10. 2 REGISTER ZAVAROVANIH SORT RASTLIN V registru zavarovanih sort rastlin so vse sorte, ki izpolnjujejo predpisane zahteve za zavarovanje sorte po Zakonu o varstvu novih sort rastlin (Uradni list RS, št. 113/06 – uradno prečiščeno besedilo in 90/12 – ZdZPVHVVR; v nadaljevanju: ZVNSR). Od 1. maja 2004 dalje so v Sloveniji zavarovane tudi vse sorte, ki so v Evropski uniji (v nadaljevanju: EU) zavarovane po sistemu varstva sort EU. Enotni postopek varstva sort EU vodi Urad skupnosti za rastlinske sorte (CPVO) s sedežem v Angersu v Franciji. Seznam sort, ki so v EU zavarovane ali v postopku varstva, je dosegljiv na spletnem naslovu: http://www.cpvo.europa.eu.

• Registrska številka: enoznačna oznaka za sorto, enaka kot v sortni listi. Datum podelitve varstva: datum izdaje odločbe o zavarovanju sorte v Republiki Sloveniji.
• Trajanje varstva: datum, do katerega velja varstvo sorte v Republiki Sloveniji. Sortna lista 2021 / National list of Varieties 2021.
• Imetnik žlahtniteljske pravice: imetnik, ki mu je bila po zakonu podeljena žlahtniteljska pravica.

Publikacija Sortna lista poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2021 je dostopna tudi na spletni strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/teme/sortna-lista-in-skupni-katalogi-sort/.

V ta namen je dobro poznati slovensko zakonodajo, ki ureja to področja, ki jo najdete na povezavah:

• Pridelava in trženje semenskega materiala poljščin in zelenjadnic | GOV.SI

• Semenski material poljščin in zelenjadnic se lahko trži, če so sorte, ki jim pripada, vpisane v sortno listo, povezava Vpis sorte v sortno listo | GOV.SI
• ali skupni katalog sort, povezava https://www.gov.si/teme/sortna-lista-in-skupni-katalogi-sort/#e38486.

Želimo vam, da čim več semen lepo zraste.

Ekoci – Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen

Kaj pa bomo v prihodnje jedli? Pomembno je vedeti ,kaj zraste na naših poljih. Zato je opis sort in način pridelave dobro poznati.

Iz vsebine priročnika: Obdelovalnih zemljišč, primernih za pridelavo hrane, ni v neomejenih količinah in jih je vsako leto manj. V prihodnje bo eden glavnih bioloških in ekonomskih izzivov zagotoviti zadostno pridelavo hrane za povečano število prebivalstva. Rastline so sistemi, ki omogočajo življenje na Zemlji. So primarni izvor energije, osnovni element prehrane in gradbeni elementi celic za mnoge druge žive organizme. Hrana je osnovni predpogoj, da človek obdrži svoj obstoj v času in prostoru, zato je nujno potrebno, da se vse bolj ravnamo po zakonitostih narave. V tem pogledu je pomen kmetijske pridelave in pridelave semena izjemno velik. Kar 95 % hrane se pridela iz rastlin, ki se razmnožujejo s semenom (Milošević, 2011).”

“Pridelava semena ima v svetu tudi velik ekonomski pomen. Letna vrednost semenske pridelave se ocenjuje na 32 milijard USD (27 milijard EUR). Največje izvoznice pa so Nizozemska, ZDA, Francija in Nemčija. Pridelava semena zaposluje tudi druge dejavnosti, kot so transport, kemijska industrija, proizvodnja embalaže, tiskarstvo in druge. Semenarstvo kot dejavnost obsega pridelavo semena, dodelavo in trženje. Osnovna definicija semenarstva je: »Semenarstvo je del kmetijske znanosti, stroke in proizvodnje, ki na organiziran način zagotavlja množično razmnoževanje semena kmetijskih rastlin in ob tem maksimalno ohranja sortno čistost in kakovost semena« (Miloševič, 2011).”

Namen semenarstva je zagotavljanje zadostnih količin zdravega in kakovostnega semena preverjenih/preizkušenih sort, ki dajejo velike in kakovostne pridelke. Ob vpisu nove sorte v sortno listo je semena malo in še ni namenjeno trženju, ampak za nadaljnje razmnoževanje. Cilj žlahtniteljev in semenarjev pa je, da so dobre sorte čim prej na voljo pridelovalcem. S ciljnim trženjem in širjenjem sorte je treba semena razmnožiti v zadostnih količinah za
pridelavo.

Prenesite si je priročnik o zakonodaji sortah semen in pomembnih podatkih : pridelava-semena-poljscin-in-krmnih-rastlin (skp.si)

ali si ga oglejte spodaj:

Večletna prizadevanja tudi somišljenikov Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, ko smo skoraj tri leta vztrajali in prosili Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, naj naredi vse, da se izloči iz prodajne pogodbe Semenarne Ljubljana, potem, ko je bila v kompletu prodana srbskemu kupcu Villinger, je Semenarski center Ptuj so končno obrodila sadove. Tu se je izvajalo ohranjanje in žlahtnenje ter selekcija avtohtonih sort semen in pridelovalo matično semen teh sort. In, kot kaže, smo s prizadevanji uspeli.

Kot je v zahvali zapisal vodja Darko Vernik in sodelavci iz Selekcijsko poskusnega centra Ptuj:

“V imenu sodelavcev in mojem imenu bi se iskreno zahvalil za vsa vaša prizadevanja in trud, ki ste ga vložili v projekt prenosa lastništva Selekcijsko poskusnega centra na Ptuju v državno last.

Četrtek 20. januar 2022 je za nas datum preloma. Dan, ko se je končalo skoraj tri letno obdobje negotovosti in živčne napetosti, obenem pa dan novih začetkov, izzivov in novih zmag. Omenjeni četrtek, v jutranjih urah, nas je naš novi direktor g. Blaž Germšek razveselil z novico, da je bil v sredo 19. januarja zadnji dan našega službovanja v Semenarni Ljubljana in da smo od četrtka 20. Januarja 2022 zaposleni v na novo ustanovljenem podjetju Center za avtohtone sorte semen d.o.o.

Dan 20. januar 2022 je ena največjih prelomnic v zgodovini delovanja Selekcijskega centra na Ptuju. Vaš in naš trud ni bil zaman. Dolgotrajna prizadevanja tistih najbolj vztrajnih je dosegel svoj cilj. Pot do cilja je bila res dolga in zelo nepredvidljiva. Zdaj uspešen zaključek odtehta vse vzpone in padce, ki smo jih prestajali med tem obdobjem.

Naša naloga v prihodnje pa je, da bomo opravičili vaše zaupanje in opravljali poslanstvo ohranjevalne selekcije slovenskih sort kmetijskih rastlin in semenarstva še bolje, kot do sedaj. Seveda se tudi v prihodnje veselimo sodelovaja z vami, saj si uspešnega dela brez sodelovanja ne moremo predstavljati.”

Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste kakor koli prispevali k naši skupni zmagi.

Objava na spletni strani www.24ur.com, 09.01.2022, 12:47

novinarka Anja Kralj 

Iz objave članka:” Prehranska varnost se prične z  zdravimi semeni, prilagojenimi našemu okolju, torej od semena do krožnika, poudarjajo v Eko civilni iniciativi Slovenije. Potem ko so skoraj dve leti državo opozarjali, kako pomembno je ohraniti semenarski center (SPC PTUJ), kjer ohranjajo avtohtona semena, a je ta prešel v roke tujega lastnika, je država storila prvi korak za njegov odkup. 

Eko civilni iniciativi Slovenije (Ekoci), kjer so si prizadevali, da bi država odkupila Semenarski center Ptuj, ki ima izredno strateško vrednost za državo, saj tam ohranjajo avtohtona semena. Za to so potrebna primerna polja, prostori, oprema in znanje, ki pa je omejeno na zelo majhno število ljudi v Sloveniji. Ekipa ljudi na Ptuju obvlada svoje delo in brez njih je semenska pridelava teh sort nemogoča, gre za državi neprecenljivo naložbo, pojasnjujejo v Ekoci..Prehranska varnost se prične z  zdravimi semeni, prilagojenimi našemu okolju, torej od semena do krožnika, poudarjajo v Ekoci in med drugim predlagajo, da mora država takoj pristopiti k povečanju blagovnih rezerv na področju prehranske varnosti,  prav tako je potrebno zagotoviti semena v blagovnih rezervah, so prepričani.  Prehranska varnost se prične z  zdravimi semeni, prilagojenimi našemu okolju, torej od semena do krožnika, poudarjajo v Ekoci in med drugim predlagajo, da mora država takoj pristopiti k povečanju blagovnih rezerv na področju prehranske varnosti, prav tako je potrebno zagotoviti semena v blagovnih rezervah, so prepričani. Kot dodajajo, je treba subvencionirati tudi kmete,  ki bodo sejali avtohtona semena, jih ohranjali in s sonaravno  pridelavo hrane čimprej pripomogli k uresničitvi cilja  EU kmetijske politike 25 odstotkov ekoloških kmetij. 

Je ta zmaga zaključek boja za slovenska semena? 

Je torej prenos SPC na državo res zmaga za slovenska semena in prehransko varnost v prihodnosti? Kot odgovarja Rotarjeva, so v načrtu Skupne kmetijske politike sicer začrtane poti trajnostnega kmetijstva, vendar jih je v izvedbenih ukrepih zelo malo: “Dokler ne bo v državi celovitega pristopa vse od semena do krožnika, se nam slabo piše. Dokler kmetje ne bodo spoznali, da bodo sejali slovenska semena in zato tudi ustrezno plačani, dokler  bodo kmetijsko svetovalne službe navduševale kmete, naj sadijo tuja hibridna semena in kmetujejo intenzivno, vsako leto kupujejo nova semena in kemijo, ki omogoča obljubljen hektarski donos in tako povečali  vhodne stroške kmetom, ki si jih lahko privoščijo le največji in z nižjimi cenami tekmujejo na svetovnem trgu – je to slaba popotnica. Dokler ne bo ponovno  aktivnost po vsej Sloveniji  do odkupa preko Zadružne  zveze, dokler ne bo v trgovinah zadrug slovenskih semen in dokler ne bodo v teh vseh teh trgovinah imeli na policah pridelkov svojih članov zadrug, je slovenska prehranska varnost na slabi poti.” 

Nadaljevanje članka lahko preberete v spodnjem dokumentu.

Na robu velike lakote

Članek v reviji Jana 28.12.2021, novinarka Biba Jamnik

 »Globalne razmere kažejo, da postaja hrana ključna geostrateška surovina in bo skupaj z vodo usmerjala prihodnost sveta. V pričakovanih negotovih razmerah nestabilne oskrbe s hrano na globalni ravni postaja vprašanje lokalne, regionalne in državne samooskrbe s hrano zelo pomembno. Znano je, da slovenska pridelava ne pokriva naših potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Zastavlja se vprašanje, kako povečati prehransko varnost in tudi, ali jo je potrebno zapisati v našo Ustavo, kot smo to storili 2016 v primeru pravice do zdrave pitne vode.«  S temi besedami je je državni svetnik Branko Tomažič 17.decembra v Državnem svetu otvoril posvet o prehranski varnosti kot strateški dobrini. 

Medtem, ko so sodelujoči večinoma razpravljali o že znanih dejstvih, sta Sanja Lončar, ki od leta 2005 vodi največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave in Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci), zelo nazorno opisali kaj se nam dogaja in kako malo časa nam je še ostalo do trenutka, ko bodo ljudje lačni. »Ne vem, če se zavedate kako zelo se mudi. Situacija s prehransko varnostjo ni teoretična in vse procedure, ki jih država namerava speljati so prepočasne za potrebe današnjega časa. Ali lahko pride do velike lakote? Ja, zelo na robu smo,« je svoj govor začela Lončarjeva. Rotarjeva pa se sprašuje, ali bi v primeru daljšega električnega mrka in kakšne večje ujme bila država sposobna poskrbeti za prehransko varnost in ali je takšna skrb naša ustavna pravica? Zadnji čas je, pove Rotarjeva, da se ljudje začnejo ukvarjati z vprašanji kaj morajo narediti, da ne bodo ostali lačni. »60% hrane, ki pride v naše trgovine je uvožene Za koliko dni hrane imate doma in kaj se bo zgodilo, če mesec dni ne boste mogli v trgovino? Se kdaj vprašate ali je država napolnila državne zaloge živil in osnovnih potrebščin, semen, hrane za živali in sanitetnega materiala? Kdor ima hrano ta ima oblast, so vedeli že od nekdaj. Vsa suženjstva se začnejo in končajo z dostopom do hrane in večina vojn je bila izgubljena prav zaradi hrane. Kaj če se nam zgodi, da čez noč ostanemo brez? Danes je na svetu 823 milijonov ljudi lačnih, 230 tisoč Slovencev že živi pod pragom revščine.«

Nevladne organizacije so zaskrbljene

Ekoci: »Nevladniki sicer podpiramo pobudo vpisa do prehranske varnosti v ustavo, hkrati pa nas skrbi, kako bomo to sploh izvedli, saj razen pobude, predlogov, kako naj bi to uresničili na posvetu nismo slišali. Kljub skrbi, ki jo vodilni naslavljajo, pogrešamo vzpodbude za večjo samooskrbo. Strokovne službe KGZS še vedno ne vzpodbujajo trajnostnega kmetijstva, niti slovenskih semen, prednost še vedno dajejo tujim hibridnim sortam.« 

Več  info preberite s klikom na dokument:

(iz objave na spletni strani zazdravje.net)

avtorica: Irena Rotar

Kaj bomo sejali v prihodnosti? Prehranska in okoljska kriza je pred vrati, brez semen, prilagojenih našemu okolju, pa ne bo pridelka. Pridelava uradno potrjenih semen je v Sloveniji upadla za več kot 50 odstotkov: z 2500 hektarjev leta 2000 na 1410 hektarjev letu 2019. Najnižja je bila leta 2017 (1084 hektarjev).

Genska banka, ki deluje v okviru Kmetijskega inštituta, ohranja 5400 vrst semen, vendar ta niso v obtoku – namenjena so le žlahtniteljem in raziskovalcem. Kmetje in nevladne organizacije do njih nimamo dostopa.

Dogajanje v zvezi z ohranitvijo Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj (SPC Ptuj) ima že vse značilnosti turške nadaljevanke. Spremljamo ga že več kot leto dni, vendar mu še ni videti konca.

Naj vas spomnimo: SPC Ptuj bi bil že pred časom prodan, in sicer v paketu s Semenarno (če še ne veste, ta ni več v slovenski lasti). Če nevladne organizacije na čelu z EKOCI ne bi zagnale vika in krika ter dosegle, da so SPC Ptuj v zadnjem hipu izvzeli iz pogodbe, je vprašanje, ali bi s tujim kupcem sploh stekli postopki in pogovori o tem, naj se SPC Ptuj odkupi nazaj, kar naj bi se zgodilo do 31. junija lani. Toda postopki še kar trajajo. Roki za odkup se vedno znova podaljšujejo, kupnina pa, zanimivo, kar sama od sebe raste …

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je v svojem zadnjem pismu odgovorilo, da bo potreben še en sklep Vlade RS, češ da zdajšnja zakonodaja ne omogoča prenosa neposredno na državo. Toda zanimivo je, da imamo zelo dober poslovni model, ki deluje v državnem okviru – gensko banko na Kmetijskem inštitutu Ljubljana (enota Jable). Težko je verjeti, da mora Slovenski državni holding (SDH) za prenos SPC Ptuj ustanoviti novo podjetje. Kot obljubljajo, naj bi bil prenos izpeljan do konca leta, do stvarnega prenosa pravic pa naj bi prišlo šele do naslednjega junija.

Kronologija birokracije

Prelaganje odgovornosti z ene ustanove na drugo (različna ministrstva, Vlada RS, SDH, zunanje agencije) traja že leto dni. Številni že mesece prejemajo plačo samo za to, da ugotavljajo, česa vse ni mogoče doseči, medtem pa se kupnina povečuje.

Vlada RS je s sklepom številka 47607-19/2020/5 z dne 11. junija 2020 predlagala SDH, naj v skladu z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14) izpelje postopke za odplačni prenos SPC Ptuj na Republiko Slovenijo.

Na predlog SDH sta Semenarna Ljubljana in Deželna banka Slovenije 17. februarja 2021 sklenili Aneks k pogodbi o ustanovitvi nakupne opcije za obrat SPC Ptuj, s katerim se je veljavnost nakupne opcije podaljšala do 31. julija 2021.

SDH je preučil različne opcije odkupa SPC Ptuj, tudi v zvezi z načelnim dogovorom med Ministrstvom za finance RS in MKGP z dne 3. decembra 2021, da SDH namesto prenosa obrata SPC Ptuj na KIS poskuša sklep Vlade RS uresničiti z ustanovitvijo gospodarske družbe, ki bi odkupila obrat SPC Ptuj. SDH je z ugotovitvami seznanil Ministrstvo za finance RS in MKGP.

Iz mnenja SDH, ki ga je ministrstvo prejelo 2. julija 2021, izhaja, da:
– SDH lahko pridobi kapitalsko naložbo, če je ta ekonomsko upravičena;
– je analiza finančnega svetovalca P&S Capital pokazala, da je ustanovitev gospodarske družbe, ki bi imela v lasti obrat SPC Ptuj, v obstoječih okoliščinah ekonomsko nesmiselna. Družba naj bi na daljši rok poslovala z izgubo ter se tudi v primeru naprednega scenarija spoprijemala s številnimi omejitvenimi dejavniki in visokimi tveganji;
– SDH nima pravne osnove za ustanavljanje gospodarske družbe ali kake druge entitete, ki bi opravljala dejavnost javne službe za vzdrževanje selekcije semen, saj bi moral za to predhodno obstajati zakon.

SPC Ptuj je strateškega pomena, saj upravlja rastlinske genske vire ter je izjemnega pomena za trajnostni razvoj slovenskega semenarstva in kmetijstva, zato bo SDH predlagal Semenarni Ljubljana in Deželni banki Slovenije, naj skleneta nov Aneks k pogodbi o ustanovitvi nakupne opcije za obrat SPC Ptuj, s katerim se bo veljavnost nakupne opcije podaljšala do 31. decembra 2021. Vlada RS bo v tem času pripravila pravno osnovo za prenos obrata SPC Ptuj na primernega upravljavca.

Zatem so datum za rešitev zadeve prestavili na junij 2022. Toda narave ne moreš zamrzniti. To, kar ni bilo posajeno letos, naslednje leto ne bo semenilo. Če pa bomo začeli sejati naslednje poletje, bomo lahko prva nova semena pobirali šele leta 2023. Vseeno je, ali se nam to dogaja zaradi zarote ali neumnosti. Z velikimi koraki se približujemo popolni odvisnosti od uvoženega semenskega materiala, tako da bomo prisiljeni sejati to, kar bomo lahko, in po ceni, ki nam jo bodo določili drugi.

Ste s tem zadovoljni? Mislite. da lahko počakamo še do poletja, ko se bo morda izcimila kaka rešitev? Kdaj bodo kooperanti sejali nova semena? Avgusta in septembra 2022?

Ne pozabite, da nas vmes čakajo še volitve in vse, kar bodo prinesle …

Semena ljudstvu

Ko smo spremljali boj Vandane Shiva in indijskih kmetov za svobodo semen, se nam je ta zgodba morda zdela daleč. Bližje je, kot si mislite. Zato združimo moči in ohranimo zaklade, na katerih je slonelo preživetje naših prednikov.

Kooperativa Amarant, Združenje Ekoci, Društvo Ognjič in Društvo Samooskrbni.net združujemo svoje moči v želji, da bi zagotovili prehransko varnost zase in za prihodnje rodove.

Decembra in januarja bomo organizirali izobraževanje Od semena do semena po programu organizacij Foundation pour une Terre Humaine, Forum Civique Européen in Europäische Burgerinnen Forum/Longo mai.

Pridobite znanje, vključite se v mrežo ohranjevalcev semen, pomagajte v svojem okolju prenašati znanje naprej. Za več informacij pišite na info@samooskrbni.net.

Spoštovani, 

v okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen si že dolgo prizadevamo, da ohranimo vsaj še tistih 20% avtohtonih semen, ki so ostala, medtem ko smo jih 80% že izgubili. Pri tem je velikega pomena Ptujski semenarski center, ki opravlja službo žlahtnjenja in selekcionarja semen, ki pa je bil skupaj s Semenarno Ljubljano prodan tujemu kupcu. Prizadevanje, da se Ptujski semenarski center izloči iz pogodbe in se prenese na državo, pa še kar trajajo.

Sporočamo, da po tem, ko je Vlada že trikrat podaljšala termin za prenos Ptujskega semenarskega centra – zadnji rok je bil 30.12.2021 je sprejela sklep (v tekstu spodaj).

Le kako si ga razlagati?

Kdaj bodo začeli v Ptuju sejati? Ali bo sestavni del prenosa tudi 44 ha polj okrog Semenarskega centra Ptuj? 

Kakšna bo cena? Prvotna je bila 545.000 EUR. V lanskem letu je narasla že na milijon. Ali bomo v Sloveniji še sejali slovenska semena, ki so prilagojena našemu okolju?

V času nestabilne prehranske varnosti je to pomembno vprašanje.

Več o tem lahko pogledate v oddaji Točka preloma na povezavi SLOVENSKA SEMENA RTV 365 (rtvslo.si) arhiv/tocka-preloma/174765427, kronologija dogodkov pa na povezavi: www.ekoci.si; 

SKLEP VLADE :

Sklep o ustanovitvi začasne namenske družbe za odkup Selekcijsko poskusnega centra Ptuj

Vlada Republike Slovenije predlaga Slovenskemu državnemu holdingu, d. d., da v imenu in za račun Republike Slovenije izvede postopke za ustanovitev začasne namenske družbe, ki odkupi Selekcijsko poskusni center Ptuj.

Zaradi ohranjanja in trajnostne rabe lokalnih rastlinskih genskih virov in ohranjanja znanja na tem področju, je interes Republike Slovenije, da v svojo last pridobi Selekcijsko poskusni center Ptuj (SPC Ptuj). Gre za javni interes, da bi dolgoročno ohranili čim več avtohtonega rastlinskega genskega materiala, tako z okrepljenimi dejavnostmi javnih služb v rastlinski proizvodnji, ki so povezane s področjem semenarstva in ohranjanja rastlinskih genskih virov, kot z vzdrževanjem lokalnih sort in krepitvijo slovenskega semenarstva za zagotavljanje lokalnih sort na trgu in v kmetijski pridelavi, s čimer bi prispevali k samooskrbi, prehranski varnosti in ohranjanju genskih virov.

Vlada je 11. 6. 2020 sprejela sklep, s katerim je Slovenskemu državnemu holdingu, d. d (SDH). predlagala, da v skladu s predpisi izvede postopek za odplačni prenos SPC Ptuj na Republiko Slovenijo. Vlada z današnjim sklepom predlaga SDH, da namesto postopkov za odplačni prenos, v imenu in za račun Republike Slovenije izvede postopke za ustanovitev začasne namenske družbe, ki odkupi SPC Ptuj, svoje celotno premoženje pa nato v prvi polovici leta 2022 prenese v last Republike Slovenije.

Glede na navedeno mora Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, do 31. marca 2022 v vladno obravnavo predloži gradivo, s katerim bo določen primeren strokovno usposobljen upravljavec stvarnega premoženja države po prenosu tega premoženja iz začasne namenske družbe na državo in pripraviti ustrezne pravne podlage za prenos delavcev iz začasne namenske družbe na primernega upravljavca.

Zanimiva vprašanja je tudi,  zakaj je potrebno ustanavljati posebno gospodarsko družbo – za prenos centra – v domeni SDH – ali se potem to ne more več čez leta prodati?

V Sloveniji že imamo mnogo dobrih praks: Kis Jable, genske banke na Inšitutu Žalec, Biotehnični fakulteti v Mariboru…

Kdaj bomo v Sloveniji samooskrbni s semeni in kdaj bodo slovenska semena kot narodno bogastvo sestavni del državnih rezerv? 

Brez semen ni hrane. Sploh takšnih, ki so prilagojena našemu okolju in zrastejo večinoma brez dodajanja kemičnih pripravkov. Kaj je glavni razlog za pomankanje interesa za ohranjanje slovenskih sort semen in zakaj v slovenskih kmetijskih trgovinah načeloma skoraj nikjer nimajo slovenskih sort krompirja, kot je npr. KIS?

Zakaj sredstva za ohranjanja vrst dobijo le žlahtnitelji in selekcionarji, kmetje, ki bi jih sejali na svojih poljih, pa ne? Ali so zato krive pospeševalne aktivnosti in promocije tujih semenarjev?

Za tlakovanje poti v trajnostno prihodnost vsako dejanje šteje.

Hvala za vaša prizadevanja.

S spoštovanjem.

Za Ekoci in somišljenike

Irena Rotar 

—

Komunikacija z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, združenje za trajnostno prihodnost, si prizadevamo za samooskrbo in za ohranjane avtohtonih, domačih in tradicionalnih sort semen v okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

Zakaj so pomembna slovenska semena, je bilo posneto tudi v oddaji Točka preloma dne 1.4.2021. Zakaj je pomembno, da jih imamo in kaj bi bilo potrebno narediti, da se ohranijo? Velja pogledati na povezavo Slovenska semena: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174765427?s=tv.

Ekoci redno pošilja POBUDE IN PROŠNJE na Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrana, kako rešiti Semenarski center Ptuj in kako rešiti prehransko varnost. Več informacij o odgovorih na naše pobude in vprašanja najdete na povezavi z dne 11.5. in 7.6.2020 in MKGP z dne 8.6 2021.

Iz odgovora je razvidno, da je bilo predvideno, da če bo prenos končan do 31.6. 2021, kasneje pa je bil rok ponovno podaljšan do 31.12.2021.

Ker ni bilo zaznati nobenih premikov, so na MKGP poslale za ohranitev Semenarskega centra Ptuj za dopolnitev prošnje in pobude, na katerega smo dobili odgovor dne 4.11. 2021 – VNESI DOKUMENT

Iz dokumenta je razvidno, da naj bi bil ponoven sklep vlade za prenos lastništva, ki naj bi bil realiziran v decembru letu 2021, prenos stvarnih pravic pa naj bi bil šele do koca junija 2021. Iz tega sklepamo, da se še kar podaljšuje rok za prenos Semenarskega centra Ptuj in stvarnih pravic smo podali ponovno prošnjo za dopolnitve odgovora. Semenarski center Ptuj in prehranska varnost v Sloveniji.

Povzetek vsebine: Kljub napovedim v vašem odgovoru, nas sedaj še bolj skrbi naša prehranska varnost od semena do krožnika. Težko namreč razumemo, da je potreben ponoven Sklep Vlade za prenos na državo, ter da bo prenos stvarnih pravic šele naslednje leto. Nevladniki si seveda prizadevamo od spodaj navzgor k nakupu lokalne hrane (akcija Posvoji kmeta ipd.) ter z izobraževanjem ljudi za sonaravno pridelavo hrane. Lahko si ogledate filmčke na spodnji povezavi: https://www.facebook.com/watch/?v=163786269242058

Vsem, ki jih tematika zanima, priporočamo, da si ogledajo posnetek pogovora »ALI JE LAKOTA PRED VRATI«, posnetega v novembru 2021. Gre za predavanje Sanje Lončar, ki osvetli zgodovinski, družbeni, gospodarski in širši vidik in aktualni vidik oskrbe s hrano na način kot ga morda niste vajeni. Prispevek je dosegljiv na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=PnvBsWGckww.

Sporočamo Vam, da se zavedni ljudje po Sloveniji združujejo iščejo rešitve na področju samooskrbe – nekaj rešitve je navedenih tudi v filmu.

Ministrstvo smo naprosili, da tudi stvarni prenos premoženja in delavce prenesete na državo do 31.12.2021, ker jim, kot kaže, lahko zmanjka časa za realizacijo pred volitvami in tako rešijo rastno sezono na Ptuju in še enkrat preučijo naše predloge in pobude, ki bi lahko pomagali k izboljšanju prehranske varnosti in naredile odpornejše slovensko podeželje, kar bo pripomoglo, da ne bomo lačni mi in ne naši otroci.