Bodo otroci v šolah in vrtcih v prihodnje jedli več lokalne, trajnostno pridelane hrane?
Je čas za konkretne ukrepe, medresorsko povezovanje in skupen načrt za večjo prehransko varnost in odpornost Slovenije?
Žalec, 11. november 2026 – Pristojna ministrstva in druge institucije so odgovorili na deset pobud, oblikovanih na 2. strokovnem simpoziju »Javno naročanje z vizijo – kako do več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih«. Čeprav pristojni prepoznavajo pomen lokalne in trajnostno pridelane hrane, odgovori odpirajo pomembno vprašanje: kdaj bodo obstoječim prizadevanjem sledili konkretni ukrepi, jasni roki in zagotovljena finančna sredstva za njihovo izvedbo?
Simpozij so organizirali Združenje Ekoci, vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen in Celjski sejem v sodelovanju z ZDEKS. Na njem so sodelovali predstavniki stroke, odločevalci, organizatorji prehrane, vodstva šol in vrtcev, nevladne organizacije, ekološki kmetje ter zainteresirana javnost.
Na simpoziju je nastalo deset konkretnih pobud za povečanje deleža lokalne, trajnostno pridelane hrane v javnih zavodih. Pobude so poleg organizatorjev podprli tudi Čebelarska zveza Slovenije, Zveza biodinamikov Slovenije, Samooskrbni.net, Pomurska ekološka zadruga in več kot 1.000 somišljenikov.
Več lokalne hrane na krožnikih – priložnost za celotno Slovenijo
Predlagani ukrepi bi omogočili hitrejše povečevanje deleža lokalno in trajnostno pridelane hrane v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za starejše in drugih javnih zavodih.
S tem bi uporabnikom zagotovili dostop do kakovostnejše hrane, slovenskim kmetom in pridelovalcem pa stabilnejši odkup njihovih pridelkov. Hkrati bi spodbudili razvoj domače agroživilske panoge, ustvarjanje novih delovnih mest, krepitev podeželja, varovanje okolja in dolgoročno prehransko odpornost Slovenije.
Eden ključnih predlogov je, da bi vsaj polovico od več kot 400 milijonov evrov javnih sredstev, ki se po navedbah pobudnikov letno namenjajo javni prehrani, s premišljenimi ukrepi postopno usmerili v domačo pridelavo in predelavo hrane – od semena do krožnika.
Tako bi več javnih sredstev ostalo v slovenskem gospodarstvu, zmanjšali bi odvisnost od uvoza ter podprli domače kmetije, zadruge in druge pridelovalce.
Pomemben del pobud je tudi zmanjšanje nepotrebnih administrativnih ovir, poenostavitev postopkov javnega naročanja in večja prilagodljivost pri povezovanju pridelovalcev z javnimi zavodi. To bi omogočilo učinkovitejšo neposredno dobavo hrane s kmetij in iz zadrug do naročnikov.
Kaj so odgovorila pristojna ministrstva in institucije?
Iz prejetih odgovorov je razvidno, da pristojni načeloma podpirajo prizadevanja za povečanje deleža lokalne in trajnostno pridelane hrane. Vendar so v večini odgovorov predvsem predstavili že obstoječe aktivnosti in programe.
Med njimi so aktivnosti projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki vključujejo brezplačna izobraževanja, praktična gradiva in strokovno pomoč pri zelenem javnem naročanju, ter vodnik Kako do več lokalnih ekoloških živil na jedilnikih v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Čeprav so te aktivnosti pomembne, same po sebi še ne zagotavljajo dovolj hitrega povečanja deleža domače hrane v javnih zavodih.
Pozitivno je, da pristojni prepoznavajo tudi potencial nekaterih predlaganih novih ukrepov. Med njimi je dodatna finančna spodbuda v višini 0,20 evra oziroma 20 centov na obrok, namenjena povečanju nakupa lokalne hrane.
V odgovorih so opozorili, da bi bila za uvedbo takšnega ukrepa potrebna dodatna finančna sredstva, ki trenutno niso zagotovljena, ter obsežnejše medresorsko usklajevanje.
Iz odgovorov je prav tako razvidno, da naj bi bile nekatere vsebine pobud vključene v prihodnje spremembe predpisov.
V enem od odgovorov pristojnih ministrstev je med drugim navedeno:
»Ob pripravi sprememb Uredbe o zelenem javnem naročanju za večje vključevanje lokalno in trajnostno pridelanih živil bomo do začetka uporabe nove ureditve posodobili tudi Primere okoljskih zahtev in meril za živila in gostinske storitve.«
Pozdravljamo napovedane izboljšave, vendar poudarjamo, da Slovenija potrebuje tudi jasno opredeljene cilje, izvedbene načrte, odgovorne nosilce, časovne roke in zagotovljena sredstva.
Prehranska varnost se začne pri semenu
Pri zagotavljanju večje prehranske varnosti ne gre zgolj za povečanje deleža lokalne hrane v javnih zavodih, temveč za celostno krepitev slovenskega prehranskega sistema.
Ta se začne pri ohranjanju in pridelavi lastnih semen, razvoju domačega semenarstva ter zagotavljanju ustreznih zalog semen, prilagojenih našemu podnebju in pridelovalnim razmeram.
Nadaljuje se s podporo kmetijam, trajnostni pridelavi, predelavi hrane, povezovanju pridelovalcev, vzpostavljanju učinkovitih dobavnih poti in zagotavljanju stabilnega odkupa.
Brez celostnega pristopa – od semena do krožnika – bo Slovenija tudi v prihodnje preveč odvisna od uvoza hrane in globalnih dobavnih verig.
V času geopolitičnih negotovosti, podnebnih sprememb in možnosti prekinitev transportnih poti je razvoj odpornega domačega prehranskega sistema strateškega pomena.
Zato je nujno, da se pristojni resorji povežejo in oblikujejo skupno dolgoročno strategijo, ki bo povezovala kmetijstvo, gospodarstvo, izobraževanje, zdravstvo, okolje in druge ključne deležnike.
Poziv k skupnemu ukrepanju
Združenje Ekoci, organizatorji in sopodpisniki pobud pozivamo pristojna ministrstva in institucije k okrepljenemu medresorskemu sodelovanju ter čimprejšnjemu sprejetju konkretnih ukrepov za povečanje deleža lokalne in trajnostno pridelane hrane v javnih zavodih.
Ob tem poudarjamo pomen:
- oblikovanja skupnega izvedbenega načrta z jasnimi cilji in roki;
- zagotavljanja ustreznih finančnih spodbud in virov;
- zmanjševanja administrativnih ovir pri javnem naročanju;
- učinkovitejšega povezovanja javnih zavodov z lokalnimi kmeti in zadrugami;
- krepitve domačega semenarstva, pridelave in predelave hrane;
- sistematičnega spremljanja doseženih rezultatov.
K sodelovanju vabimo tudi vodstva javnih zavodov, organizatorje prehrane, starše, kmete, zadruge, nevladne organizacije, medije in vse posameznike, ki jim je mar za prihodnost slovenske hrane.
Vsak lahko na svoj način prispeva k večjemu povpraševanju po lokalnih živilih in podpiranju slovenskih pridelovalcev.
Naš skupni cilj je prehransko odporna Slovenija, ki temelji na domačem znanju, ohranjenih semenih, živih kmetijah, povezanih pridelovalcih in dostopni, kakovostni hrani za sedanje in prihodnje generacije – tudi v nepredvidenih razmerah.
Od semena do krožnika – za prehransko varnost, zdravje ljudi, ohranjanje narave in prihodnost Slovenije.
Soustvarjajmo prihodnost skupaj!
V imenu organizatorjev in sopodpisnikov pobud pripravilo:
Združenje Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije
Vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen
V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, Zvezo biodinamikov Slovenije, Samooskrbni.net, Pomursko ekološko zadrugo in več kot 1.000 somišljeniki, ki so podprli pobude.
Kontakt:
Združenje Ekoci
E-pošta: ekoci.si@gmail.com
Spletna stran: https://www.ekoci.si
Priloge: odgovori pristojnih ministrstev in institucij
Za večjo preglednost in transparentnost objavljamo prejete odgovore pristojnih ministrstev in institucij na posredovane pobude. Odgovori so na voljo v priloženih dokumentih.
- Ministrstvo za kmetijstvo
- Ministrstvo za zdravje (MZ)
- Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ)
- Kmetijski inštitut Slovenije (KIS)