Žalec, 5. oktober 2026 – Kako zagotoviti več lokalno in trajnostno pridelane hrane v slovenskih vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše in drugih javnih zavodih ter hkrati okrepiti prehransko varnost Slovenije? To je bilo osrednje vprašanje 2. strokovnega simpozija »Javno naročanje z vizijo – kako do več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih«, ki je 16. septembra 2026 potekal na Celjskem sejmu MOS. Na njem so sodelovali predstavniki odločevalcev, stroke, kmetijstva, šolstva, gospodarstva, javnih zavodov in civilne družbe.

 Iz razprave  je nastalo 10 pobud za sistemske spremembe, ki so bile podane na  simpoziju  in dodatno zbrane na terenu. Skupaj z dodatnimi podpisi podpore, ki so se zbirali ves čas sejma MOS  in na Festivalu samooskrbe so  bile poslane pristojnim odločevalcem in ključnim institucijam. Pobude izhajajo iz ugotovitve, da ima Slovenija  veliko možnosti za večjo samooskrbo in lokalno oskrbo, vendar obstoječi sistemi javnega naročanja, birokratske ovire, ki rezultirajo  praksi tudi  na način, da morajo  javni naročevalci za izvedbo naročil  najemati celo javne svetovalce  in odvetniške službe  za pomoč pri naročanju  za katere se porabijo javna sredstva. Pomanjkljiv  je sistem določanja meril, ki pogosto omejuje dostop dobav od bližnjega kmeta ali zadruge daje prednost najcenejšem  dobaviteljem, ki  prodajajo večinoma hrano iz uvoza. Pomanjkanje povezovanja med kmeti, predelovalci, zadrugami in javnimi zavodi pogosto otežujejo vključevanje domače hrane. Več v prilogah in na spletni strani: www.ekoci.si;  

Ugotovljeno je bilo, da so za dosego ciljev potrebni povezani sistemski ukrepi, ki povezujejo celotno agroživilsko panogo od semena do krožnika in hkrati  krepijo celotno prehransko  odpornost države in predstavljajo pomemben razvojni izziv in čudovito priložnost razvoja podeželja  in da ni mogoče reševati le segmenta javnih naročil kot ločenega od  celotne prehranske verige. Zato pobude ne obravnavajo zgolj javnega naročanja, temveč celotno prehransko verigo – od slovenskega semena in kmeta do predelave, logistike, javnega zavoda, krepitev agroživilske panoge  in zdravega obroka na krožniku. Javni zavodi letno pripravijo več kot 219 milijonov obrokov v vrednosti več kot 415 milijonov evrov. To je velika priložnost tako za državo, da del teh sredstev preusmeri  za slovenske kmete in celotno agroživilsko verigo,  nova delovna mesta, hkrati pa za zagotovi  zdrave in kakovostne obroke za otroke, starejše, bolnike in druge uporabnike javnih zavodov ter vzpodbudi zagon povezanih panog in razvoja  podeželja. Pomemben del pobud je namenjen prehranski suverenosti in prihodnosti slovenskega semenarstva. Predlaga se obnova najmanj 50 ključnih semen oziroma genskih virov iz slovenske rastlinske genske banke, razvoj najmanj 30 zgodnjih in poznih sort ter vzpostavitev strateške državne zaloge slovenskih semen, dopolnjene z razpršeno semensko pridelavo na slovenskih kmetijah. …Pobude odpirajo tudi vprašanje preglednosti načina pridelave hrane in pravice potrošnika do informacij, posebej v povezavi z novimi genomskimi tehnikami (NGT). Predlagana je večja preglednost glede izvora in načina pridelave hrane ter strokovna presoja možnih vplivov NGT na zdravje, okolje, tla, vodo in biodiverziteto.

Več preberite spodaj.

Pobuda za posodobitev DPN Savinja zaradi spremenjenih podnebnih razmer in novih strokovnih spoznanj

Ljubljana, 25. septembra 2026 – Na Ministrstvu za okolje je potekal sestanek, na katerem je bila predstavljena Pobuda za posodobitev DPN Savinja zaradi spremenjenih podnebnih razmer in novih strokovnih spoznanj. Predstavniki pobudnikov so ministrstvu predali strokovna gradiva in predstavili konkretne predloge.

Sestanek je vodil državni sekretar Peter Lovšin s sodelavci. Pobudo so predstavili Irena Rotar iz Združenja Ekoci, dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, in Marko Repnik, župan Občine Prebold.

Predlagali so, naj se pri nadaljnjem načrtovanju poleg zagotavljanja poplavne varnosti Savinje od izvira do izliva upošteva tudi celostno upravljanje reke in njenih vodnih virov. Sedanja zasnova DPN je usmerjena predvsem v varstvo pred poplavami, spremenjene podnebne razmere pa zahtevajo tudi ukrepe za obdobja suše. Letošnja suša je jasno pokazala, da je treba upravljanje voda prilagoditi obema skrajnostma.

Voda ni samo vprašanje poplav

Zaradi spremenjenih podnebnih razmer se povečuje potreba po celostnem upravljanju voda. Letošnje razmere so pokazale, kako pomembno je vodo zadržati v prostoru in jo ohraniti za sušna obdobja.

Savinja je imela ponekod zelo nizek pretok, zaradi pomanjkanja vode pa je bilo delovanje nekaterih namakalnih sistemov omejeno ali celo ustavljeno. Pobudniki zato predlagajo, da se pri nadaljnjem načrtovanju DPN Savinja poleg poplavne varnosti sistematično obravnavajo tudi ukrepi za zadrževanje vode in zagotavljanje vode v času suše. Javnosti naj se čim prej predstavi posodobljeni DPN Savinja.

Kmetijska zemljišča so strateški vir

Varovanje kmetijskih zemljišč je izjemno pomembno, saj imamo v Sloveniji le dobrih 800 m² kmetijskih zemljišč na prebivalca. Z izvedbo sedaj načrtovanih, pretežno suhih zadrževalnikov bi bilo po ocenah pobudnikov izgubljenih več kot 1.000 hektarjev kmetijskih zemljišč.

Varovanje kmetijskih zemljišč in vzpostavitev več mokrih zadrževalnikov podpira tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kar je navedlo v odgovoru Združenju Ekoci. Pobudniki opozarjajo, da načrtovalci DPN teh priporočil niso upoštevali in da sedanja ekipa Ministrstva za okolje s tem stališčem ni bila seznanjena.

Predstavniki ministrstva so napovedali okrepitev dialoga z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pobudniki so poudarili tudi pomen upoštevanja mnenj lokalnih skupnosti in prebivalcev, ki so na obstoječi predlog DPN podali več kot 900 pripomb, vendar nanje po njihovih navedbah še niso prejeli odgovorov.

Predlogi za posodobitev DPN Savinja

Pobudniki predlagajo, da se pri nadaljnjem načrtovanju DPN Savinja poleg poplavne varnosti sistematično obravnavajo tudi:

• mokri zadrževalniki in drugi ukrepi za zadrževanje vode namesto pretežno suhih zadrževalnikov, ki bi povzročili veliko izgubo kmetijskih zemljišč, pospešili odtekanje vode ter vplivali na mikroklimo in podobo doline;
• rešitve za zagotavljanje vode za namakanje in druge potrebe kmetijstva, vključno s povečanjem števila akumulacijskih jezer in razširitvijo obstoječih;
• sonaravne rešitve oziroma rešitve, ki temeljijo na naravi (Nature-based Solutions – NBS) na Savinji in njenem obrežju;
• zadrževanje vode na kmetijah in kmetijskih zemljiščih ter obnova naravnih elementov za upravljanje vode v prostoru, kot so mokrišča, mejice, suhe struge, naravne depresije, protivetrne zaščite in visokodebelni sadovnjaki;
• ukrepi za zmanjševanje erozije in nevarnosti plazov ter preprečevanje izgube podtalnice.

Predstavniki Ministrstva za okolje so izrazili pripravljenost, da bodo predloženo gradivo preučili, v nadaljnjo obravnavo vključili tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v nadaljevanje postopka priprave DPN Savinja vključili tudi druge relevantne deležnike.

Pomemben je nadaljnji dialog

Sestanek predstavlja prvi korak k nadaljnjemu dialogu med pristojnimi institucijami, stroko, lokalnimi skupnostmi, predstavniki kmetijstva in civilno družbo.

Pobudniki pozdravljajo pripravljenost ministrstva, da preuči predstavljeno gradivo ter v nadaljnjo obravnavo vključi kmetijsko ministrstvo in druge deležnike.

Skupni cilj je jasen: dolgoročno varnejša Savinjska dolina, ki bo bolje pripravljena tako na poplave kot na sušna obdobja, hkrati pa bo ohranjala kakovostna kmetijska zemljišča in vodne vire ter omogočala varno življenje ob reki sedanjim in prihodnjim generacijam.

Za Združenje Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije in druge predlagatelje
Irena Rotar, predsednica

Priloge in strokovna gradiva so objavljeni na spletni strani www.ekoci.si.

Od semena do krožnika: 415 milijonov evrov priložnosti za slovensko prehransko verigo

Ali lahko vsaj polovico sredstev, ki jih javni zavodi namenijo za hrano, usmerimo v kakovostno, trajnostno pridelano hrano slovenskega porekla?

Na Celjskem sejmu MOS je 16. septembra 2026 potekal 2. strokovni simpozij »Javno naročanje z vizijo: kako do več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih?«.

Udeleženci so iskali odgovore na pomembna vprašanja:

• Kako premostiti birokratske ovire pri javnem naročanju hrane?
• Kako učinkoviteje povezati lokalne kmete, predelovalce in javne zavode?
• Kako vzpostaviti kratke, stabilne in odporne lokalne dobavne verige?
• Kako zagotoviti prehransko varnost tudi ob morebitnih motnjah pri dobavi hrane iz uvoza?

Velika priložnost za slovensko agroživilsko verigo

Slovenski javni zavodi, med njimi vrtci, šole, bolnišnice, domovi za starejše ter druge ustanove, letno pripravijo več kot 219 milijonov obrokov v skupni vrednosti več kot 415 milijonov evrov.

To predstavlja veliko priložnost za slovenske kmete, predelovalce in celotno agroživilsko verigo. Hkrati gre za odgovornost, da otrokom, starejšim, bolnikom in drugim uporabnikom javnih zavodov zagotovimo zdrave, kakovostne in hranljive obroke.

Na simpoziju je bil zato izpostavljen predlog, da bi si Slovenija prizadevala vsaj polovico hrane za javne zavode zagotoviti iz lokalnih in čim bolj trajnostnih virov. Kjer je mogoče, naj bi uvožena živila nadomestili s kakovostnimi domačimi sestavinami ter okrepili neposredno sodelovanje med javnimi zavodi, lokalnimi pridelovalci in predelovalci.

Od slovenskega semena do kakovostnega obroka

Pomemben del simpozija je bila praktična delavnica za kuharje in organizatorje prehrane. Spoznali so, kako lahko iz trajnostno pridelanih živil, vzgojenih iz slovenskih semen, pripravijo okusne, raznolike in hranljive obroke z zelo malo odpadne hrane.

Med predstavljenimi sestavinami so bili bob, fižol, grah, soja in ajda. Posebno navdušenje je požela »slovenska ovsena rižota«, ki je pokazala, da lahko iz domačih sestavin pripravimo sodobne, okusne in cenovno dostopne jedi.

Za odpornejšo prehransko prihodnost Slovenije

Na simpoziju so bile oblikovane pobude, ki bodo poslane pristojnim odločevalcem. Osrednji poziv je, naj država pospešeno razvija povezano slovensko agroživilsko verigo:

slovensko seme → slovenski kmet → trajnostna pridelava → lokalna predelava → kratka distribucijska pot → javni zavod → kakovosten obrok

Takšen sistem bi prispeval k:

• večji prehranski varnosti in odpornosti države;
• stabilnejšemu delovanju prehranske verige tudi v času nepredvidenih geopolitičnih, podnebnih in gospodarskih razmer;
• razvoju slovenskega kmetijstva in živilske predelave;
• ohranjanju delovnih mest in življenja na podeželju;
• zmanjševanju odvisnosti od uvoza;
• kakovostnejši prehrani v javnih zavodih.

Poziv k sistemskim rešitvam

Udeleženci simpozija pozivajo državo, naj vzpostavi konkretne sistemske rešitve za povečanje deleža lokalne in trajnostno pridelane hrane v javnih zavodih.

Med predlogi je tudi uvedba dodatnega sofinanciranja v višini do 20 centov na obrok, namenjenega nabavi lokalne, trajnostno pridelane hrane. Takšen ukrep bi javnim zavodom olajšal vključevanje kakovostnih domačih živil, slovenskim pridelovalcem pa zagotovil stabilnejše možnosti prodaje.

Zbrane pobude bodo posredovane pristojnim odločevalcem v nadaljnjo obravnavo in ukrepanje.

Video posnetek simpozija, spremljajoča gradiva in dodatne informacije bodo objavljeni na spletni strani www.ekoci.si.

Združenje Ekoci in soorganizatorji
Irena Rotar, predsednica Združenja Ekoci

Sporočilo za javnost, sejem AGRA 2026, Permakulturni center

V času podnebnih, geopolitičnih in gospodarskih sprememb, ko hrana postaja vse dražja in dragocenejša, je pomembno razmisliti, kaj lahko za večjo prehransko varnost naredimo sami, najprej v svojem gospodinjstvu.

Lokalno pridelana semena, prilagojena razmeram v našem okolju, ter nekaj kokoši so lahko pomemben korak k večji domači samooskrbi. Pridelava semen in ekološka vzreja kokoši sta lahko tudi dobri tržni priložnosti za manjše in trajnostno usmerjene kmetije.

Samooskrba z jajci in skrb za živali

Domača hrana in jajca so v preteklosti številnim družinam pomagala preživeti krizne čase. Znanje naših prednikov je zato smiselno ohranjati in prenašati na mlajše generacije, predvsem tam, kjer obstajajo pogoji za lastno pridelavo hrane.

Nekatere pasme kokoši danes postajajo tudi priljubljene domače živali. Kokoši gospodinjstvu zagotavljajo jajca, otroci pa se ob njih učijo odgovornosti in primerne skrbi za živali. Pomagajo tudi pri vzpostavljanju naravnega krogotoka na vrtu in domačiji.

Obiskovalci sejma AGRA so lahko spoznali etične in ekonomske vidike vzreje kokoši. Naučili so se lahko tudi, kako iz recikliranih materialov izdelati kokošnjak oziroma »glamping za kokoši«.

Izmenjevalnica lokalnih semen in znanja

Na Izmenjevalnici semen in znanja so obiskovalci lahko pridobili domača lokalna semena ter praktične informacije o samooskrbi.

Dogodek so pripravili Združenje Ekoci, Eko civilna iniciativa Slovenije, in Vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo, Štafeta semen, v sodelovanju s Turističnim društvom Klopotec.

Obiskovalcem so predstavili:

• možnosti vključevanja v slovensko semenarstvo,
• pomen ohranjanja in pridelave lokalnih semen,
• možnosti samooskrbe z zelenjavo vse leto,
• pridelavo zelenjave na približno 60 m² površine,
• etično in ekonomsko vzrejo kokoši,
• izdelavo kokošnjakov iz recikliranih materialov.

Pobuda za oživitev slovenskega semenarstva

Na dogodku so zbirali tudi podpise v podporo pobudi Vladi Republike Slovenije za oživitev slovenske semenarske panoge.

Pobuda vključuje začetek postopka za žlahtnjenje 30 dodatnih sort iz slovenske semenske banke. Cilj je razviti sorte, ki bodo prilagojene slovenskemu okolju in spremenjenim podnebnim razmeram. Posebno pozornost bi namenili zgodnjim in poznim sortam, saj postaja pridelava hrane v običajni rastni sezoni vse zahtevnejša.

Razvoj slovenskega semenarstva bi prispeval k:

• večji prehranski varnosti,
• boljši prilagojenosti pridelave podnebnim spremembam,
• ohranjanju domačih semen in znanja,
• novim tržnim priložnostim za manjše kmetije,
• zmanjševanju odvisnosti od uvoženih semen.

Priložnost za gospodinjstva in manjše kmetije

Po podatkih Eurostata je leta 2021 na podeželskih območjih živelo več kot 40 odstotkov prebivalcev Slovenije. Slovenija sodi med države Evropske unije z največjim deležem podeželskega prebivalstva. Številna gospodinjstva imajo zato možnost, da del zelenice ob hiši namenijo pridelavi zelenjave ali drugi obliki osnovne samooskrbe.

»Pridelava slovenskih semen, vključevanje v slovensko semenarstvo ter prodaja ekološko pridelanih domačih jajc so lahko dobre tržne priložnosti tudi za manjše kmetije,« je poudarila Irena Rotar iz Združenja Ekoci.

Večja domača samooskrba se lahko začne z majhnimi koraki: z lokalnimi semeni, delom vrta, nekaj kokošmi ter znanjem, ki ga ohranjamo, uporabljamo in predajamo prihodnjim generacijam.

Junij, julij, avgust 2028: Združenje Ekoci je v okviru lokalnega tima Sonaravni vrtovi (mreža Samooskrbni.net) organiziralo serijo izobraževanj in ogledov dobrih praks doma ter v tujini. Glavni cilj aktivnosti je bil prikazati, kako na čim bolj sonaraven način doseči samooskrbo na vseh ravneh, zlasti v času izrazitih podnebnih sprememb.

Združenje Ekoci si skupaj z Zvezo biodinamikov Slovenije ter sodelujočimi partnerji odločno prizadeva za ustrezno ureditev statusa novih genomskih tehnik (NGT) in preprečitev patentiranja semen.

Po večkratnih dopisih in pozivih so se predstavniki nevladnih, kmetijskih, potrošniških in čebelarskih organizacij 4. avgusta 2026 sestali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Glavne zahteve in opozorila civilne družbe:

• Zaščita potrošnikov in ekološkega kmetijstva: Jasno stališče Slovenije do nove evropske zakonodaje o NGT, zaščita pravice potrošnikov do preglednosti in izbire ter obramba biodiverzitete pred vnašanjem spremenjenih organizmov v naravo.
• Dosledno previdnostno načelo: Opozarjajo, da je bilo previdnostno načelo pri kategoriji NGT1 neupravičeno izvzeto, dokler raziskave ne dajo jasnih odgovorov o vplivih na zdravje ljudi in okolje.
• Pobuda za ničnostno tožbo: Podpora Slovaški pri vložiti ničnostne tožbe na Sodišču Evropske unije ter zahteva, da se tej tožbi uradno pridruži tudi Slovenija.

Resni pomisleki glede ureditve NGT1

Na sestanku so predstavniki opozorili na ključna tveganja ureditve NGT1: pomanjkanje označevanja in sledljivosti, patentiranje semenskega materiala, ogrožanje sobivanja različnih oblik kmetovanja ter dolgoročne posledice za čebele, biotsko raznovrstnost in prehransko suverenost Slovenije.

Od vodstva ministrstva pričakujejo, da sledi dosedanjim strokovnim podlagam in stališčem Sveta za GSO pri Vladi RS. Ob tem so izrazili obžalovanje, da enotnega stališča niso podprli vsi slovenski evroposlanci, saj so za uredbo glasovali vsi z izjemo poslancev Nemca, Joveve, Šarca in Prebiliča.

Čas za ukrepanje se izteka

Predstavnikom ministrstva je bil izročen osnutek ničnostne tožbe z vabilom k pristopu. Uredba je bila v Uradnem listu EU objavljena 26. junija 2026, rok za vložitev ničnostne tožbe na Sodišču EU pa se izteče 10. septembra 2026.

📄 Pisni odgovor Ministrstva za kmetijstvo si lahko preberete spodaj.

Članek v Novem tedniku, avgust 2026

iz članka: “Podnebne spremembe zahtevajo novo kmetijstvo: kaj
bomo pridelovali in jedli v prihodnosti?
Konvencionalna pridelava hrane postaja vse težje vzdržna.
Spremenjene podnebne spremembe, geopolitične in
gospodarske sprememb vplivajo na našo prehransko
varnost.
Čedalje višje cene in slabša dostopnost mineralnih gnojil,
čedalje višje cene hibridnih semen, ki so pogojene z
uporabo FFS, fitofarmacevtskih sredstev , da kmetje
dosežejo hektarski donos na hektar, čedalje višje cene
pogonskih goriv za mehanizacijo in čedalje večji
vremenski ekstremi, suše viharji, poplave čedalje bolj
onemogočajo ustaljen način konvencionalne pridelave
kmetovanja in kličejo ozaveščene kmete, vrtičkarje pa tudi
kupce, ki drugačnim rešitvam in prilagoditvam.
Rešitve za prehransko varnost niso le v novih tehnologijah,
kot nam jih prikazuje sodobna znanost za pridelavo večjih
količin hrane kot so : pridelava hrane na vodi, hidropnika,
akvaponika ali v laboratorijih – umetno meso, uporaba žuželk v
prehrani, uporaba robotizacije in avtomatizacije ter uporaba
hibridnih in gensko spremenjenih semen , ampak bo ključna
spoštovanje pogojev na kakšen način bomo sploh lahko
pridelovali hrano v naravi za tiste, ki jim je mar kakšno hrano
jedo.
Odgovor na prehransko varnost prihodnosti ni le v večji
proizvodnji hrane, temveč v zdravih tleh, ohranjanju in
uporabi domačih semen, dobrem gospodarjenju z vodo
in ponovnem odkrivanju znanja, ki so ga poznali že naši
predniki in uresničevanju permakulturnih pristopov
,sodelovanja z naravo kjer so v ravnovesju ekonomija,
ekologija in etika, odgovarja na naša vprašanja Irena Rotar,
neodvisna aktivistka samooskrbe Združenje Ekoci,
ustanoviteljica vseslovenskega gibanja Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen, kjer si prizadevajo za povečanje samooskrbe in
ohranjanje slovenskih semen.”

Več spodaj.