Mediji o nas, Zadnje objave

KDO BO OHRANIL NAJVEČJI SLOVENSKI VRT?

Iz članka v reviji Zarja Jana:

“ALI BOMO USPELI OHRANITI ŠE PEŠČICO SLOVENSKIH SEMEN?

Ali bodo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravočasno ukrepali, da naš največji slovenski vrt – selekcijsko žlahtniteljski center, kjer si prizadevajo ohranjati slovenska semena ne bi prešel v last tuje srbske firme? Iz članka:” Kmetje nekaterih semen, kot poročajo iz Ekoci, letos niso mogli dobiti, novi lastnik Semenarne pa prihaja iz države, kjer so gensko spremenjena semena že dovoljena, bolj kot razvoj in žlahtnjenje ga zanima trženje. Cene hrane na svetovnem trgu se dvigujejo, država pa še kar mečka s prenosom Selekcijsko-poskusnega centra na Ptuju in z ohranitvijo slovenskih sort v slovenskih rokah. Prehranska varnost v časih nepričakovanih naravnih ali družbenih sprememb in dogodkov – je sploh komu mar!? Ali državljani lahko pričakujemo, da se bodo slovenska semena ponovno uvrstila tudi v blagovne rezerve in si bomo tako zagotovili dolgoročno prehransko varnost? Februarja smo v naši reviji pisali o tem, da leto dni po prodaji Semenarne Ljubljana podjetju Villager iz srbske agroživilske skupine Agromarket naši državi še vedno ni uspelo odkupiti Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj (SPC Ptuj). Gre za obrat Semenarne, v katerem se ukvarjajo z ohranjanjem rastlinskih genskih virov in semenarjenjem lokalnih sort kmetijskih rastlin, ki so za prehransko varnost naše države izrednega pomena.Prof. dr. Darja Kocjan Ačko, predavateljica na biotehnični fakulteti in strokovnjakinja za vse vrste poljščin in njihovo pridelavo ter avtorica številnih knjig in priročnikov s področja ekološkega kmetovanja in pridelkov, je prepričana, da če izgubimo 46 ha velik semenarski center SPC Ptuj, ki poleg kmetijskih površin zajema žlahtnjenje in ohranjevanje semen, ga ne bomo mogli več nadomestiti. Problem vidi predvsem v tem, da se delo, ki ga opravljajo v centru, ne bo moglo prenesti na nekoga drugega. »Vedno so problem kadri. Znanje namreč mora imeti kontinuiteto. Velik pomen centra pa je tudi zagotavljanje prehranske varnosti države. Žlahtniteljski viri so pomembni tako danes kot tudi v prihodnosti, še bolj pa bodo pomembni v časih nepričakovanih naravnih ali družbenih sprememb in dogodkov.«Kje se zatika? Vlada je 11. junija lani, tri mesece po prodaji podjetja Semenarna Ljubljana, sprejela sklep, da se SPC Ptuj odkupi in prenese na eno od državnih podjetij. To nalogo so zaupali Slovenskemu državnemu holdingu (SDH). Na naša vprašanja, v kateri fazi so postopki za prenos, po kakšni ceni bo država odkupila SPC Ptuj, kdaj bo do prenosa prišlo in na katero državno podjetje se bo SPC Ptuj prenesel, bo to Kmetijski inštitut, so nam iz SDH odgovorili, da so s pomočjo finančnega svetovalca preučevali možnost ustanovitve gospodarske družbe, ki bi odkupila obrat SPC Ptuj in nato opravljala semenarsko dejavnost gospodarsko, torej zaradi ustvarjanja dobička. Toda to ne bi bilo mogoče, so ugotovili, saj prihodki ne bi pokrivali stroškov, zato se za to niso odločili in so aprila letos o tem tudi obvestili ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za finance. Po njihovi oceni se semenarska dejavnost v okviru SPC Ptuj lahko dolgoročno opravlja le kot javna služba, za kar pa ni vzpostavljen ustrezen pravni okvir. Resorno ministrstvo mora torej omogočiti dolgoročno rešitev. Naših vprašanj zato ne morejo komentirati, so nam še odgovorili na SDH. Ministrstvo (MKGP) odgovornost prelaga. Za dodatna pojasnila smo se nato obrnili na službo za odnose z javnostmi in promocijo MKGP. Bo 15. julija letos Selekcijsko-poskusni center Ptuj končno prešel v državne roke, prenos centra je bil namreč že drugič preložen? Na ministrstvu pravijo, da možnosti za to intenzivno preučujejo, obrat bi v tem primeru prenesli na Kmetijski inštitut Slovenije, ki opravlja javno službo na področju ohranjanja rastlinskih genskih virov, žlahtnjenja in selekcije. Podrobnejše informacije pa ima, dodajajo, le SDH; nakupna opcija je sicer podaljšana do konca julija.Če izgubimo SPC Ptuj, kjer se ukvarjajo z žlahtnjenjem in selekcijo avtohtonih semen, ljudje, ki delajo v njem pa imajo ogromno znanja o semenarstvu…”

Celoten članek lahko preberete tukaj:

semena_Zarja_Jana_22Prenos
Mediji o nas, Zadnje objave

SLOVENSKA SEMENA IZGINJAJO

Iz članka revije Revija Misteriji:

“Ohraniti moramo domače semenarstvo, naše avtohtone sorte semen, saj so pomemben del prehranske neodvisnosti in samo skrbnosti.” V preteklosti so bila avtohtona slovenska semena vir preživetja. Sedaj so osnova za lastno vzgojo zdrave domače zelenjave mnogim Slovencem. Z avtohtonimi semeni se je pred stopetnajstimi leti, leta 1906 začela zgodba največje in edine semenarske hiše v Sloveniji Semenarna Ljubljana. A država je marca lani mirno dopustila, da smo to največjo slovensko semenarsko hišo prodali tujemu kupcu. Zdaj je v državi očitno veliko težava izvesti vnaprej dogovorjeni odkup obrata za Selekcijsko poskusnega centra Ptuj , obrata Semenarne, .V njem se ukvarjajo z ohranjevanjem rastlinskih genskih virov in semenarjenjem lokalnih sort kmetijskih rastlin katerih ponudba je v Sloveniji zelo omejena.”

Rok za prenos pa se izteče konec julija, če prenosa ne bo – ali bomo še sejali slovenska semena?

Vabljeni k branju zadnje številke revije Misteriji ali pa ga preberite tukaj:

2021-06-335-Slovenska-semena-izginjajoPrenos
Pobude in predlogi

Pobude in vprašanja: SEMENARSKI CENTER PTUJ- SEMENA – SLOVENIJA EKO CONA EVROPE

Dne 11.5 2021 so bile poslane na Ministrvo za kmetijstvo gozarstvo in prehrano naslednja pobude in vprašanja:.

·        Semenarski center Ptuj

·        Kako pomagati ohraniti genski semenski material

·        Prehranska varnost, samooskrba in semena v državnih rezervah – Covid ukrepi

·        Slovenija eko cona Evrope – bio krožno gospodarstvo  

Zahvaljujemo se Vam za sodelovanje v Oddaji Točka preloma (ogled možen na povezavi Slovenska semena (rtvslo.si)), ki je imela velik odmev. Na nas se obrača ogromno ljudi z mnogimi vprašanji. Napredni ljudje se čedalje bolj zavedajo pomena samooskrbe in tudi pomena semen, ki so naš državni zaklad – naša kulturna in dediščina.  Sprašujejo se  kako bi lahko 40 ha površin, ki jih ima Ptujski center namenjenih za žlahtnjenje in selekcijo semen in znanje o semenarstvu, ki ga je na slovenskem prostoru izredno malo, sploh kako drugače nadomestili v primeru , da bi bil Ptujski center  prodan in  ne bi bil prenesen na KIS tako bi bila ta dejavnost izgubljena.  Ali obstaja kakšna druga možnost, da  ohranimo vsaj tistih 20%  semen, ki  jih je še ostalo, medtem ko smo jih 80% že izgubili? Ozaveščenim ljudem je tudi mar za biotsko pestrost in so se pripravljeni aktivno vključiti v aktivnosti.  Dobivamo pobude, da bi zbirali denar z donacijami za nakup Semenarskega centra Ptuj.  Ekoci bi se v to vključili le, če bi vi ocenili spoštovani minister Jože Podgoršek, da bi to kaj pomagalo – saj Ekoci želi delovati  pozitivno in iskati rešitev. Ali je še cena 525.000€ kot je bilo v prvotni pogodbi, saj kolikor nam je poznano Semenarna Ljubljana nima več kot 5 sort semen zaščitenih, tako da nam je cena ponovne cenitve, ki je pricurljala v javnost 1 milj nerazumna? Ljudje so pripravljeni tudi  posejati čim več semen, da se ohranijo.  Ker celostnih informacij o tem ni, vas naprošamo za odgovore na vprašanja, ki smo jih zbrali skupaj in jih podajamo v nadaljevanju.  

Zavedamo, se da je rok za predajo PSC 15.7.2021. vendar glede na predsedovanje EU vemo, da se takrat ne boste imeli časa ukvarjati z domačimi zadevami, zato vas naprošamo, da razmislite podanih pobudah in vprašanjih, že sedaj. Upamo, da so pozitivno sprejete naše pobude, ki jih na nas naslanjajo ljudje in skupaj na pozitiven način želimo pripomoči k temu, da postane SCP del genske banke KIS, Upamo, da se v aktivno vključi tudi KGSZ preko svojih svetovalcev – saj  je to lahko en čudovitih priložnosti, na poti, da boste lažje uresničili cilj prihodnje EU politike trajnostnega razvoja ter sledili cilju, da postane vsaj četrtino hrane pridelane na ekološki trajnostno način (biodinamika, permakultura ipd.) ter poskrbeli z svojimi ukrepi za prehransko varnost, ohranitev semen in blagostanje državljanov ter ohranjanje naše čudovite Slovenije prihodnjim rodovom.

Spoštovani minister Jože Podgoršek, upamo, da boste uspeli urediti, da do 15.7 2021 Ptujski semenarski center postane državna last – oz . del slovenske banke KIS? Ali bi pomagale donacije  za kupnino zbrane iz strani prebivalstva k hitrejši realizaciji prenosa SMC na KIS? Ali lahko pričakujemo, da se slovenska semen ponovno uvrstijo v blagovne rezerve, saj je potrebno poskrbeti za dolgoročno prehransko varnost, ki s prične  s semeni?  Kako se lahko NVO vzpodbudimo, da se čim več ljudi  vključi v varovanje genskih virov – da bo čim več semen posajenih in saj z leti četudi so shranjen v genskih banki izgubljajo na kaljivosti in niso prilagojene  sprotnim podnebnim spremembam? Ali  obstaja možnost, da bi v času predsedovanja EU izkoristili priložnost in razglasili Slovenijo za eko cono Evrope in tako omogočili pogoje za višje slovenskih sonaravno pridelanih pridelkov?

Naprošamo za odgovore na vprašanja ter sezname:

a)      odgovor ali bo 15.7 2021 Ptujski semenarski center  prenesena na državo,

b)     seznam avtohtonih. tradicionalnih in ohranjevalnih sort  semen z nazivom pridelovalcev,

c)      seznam semen, ki so shranjena v genski banki Slovenije,

d)     seznam semen,  ki niso bila posajena že več kot 3 leta,

e)     seznam semen, ki bi jih bilo potrebno najprej posejati in vključiti v proces selekcije,

f)       obrazec kako se lahko kmet prijavi za ohranjevalca semena,

g)       seznam semen industrijske konoplje in genskega materiala, ki je bil podarjen iz strani Ekoci-gibanje Oskrbimo Slovenije – štafeta semen na MKGP  in na Kis in v kateri fazi se nahajajo,

h)     ali je možno pričakovati, da Slovenija razglašena za Eko cono Evrope v času predsedovanja EU

i)       ali je možno pričakovati, da bi se slovenska  semena ponovno vključila v državne rezerve in povečale zaloge hrane, da bi bila zagotovljen prehranska varnost v primeru nepredvidenih situacijah.


Za ogled celotnih pobud kliknite spodaj:

EKOCI-POBUDE-IN-VPRASANJA-SEMENARSKI-CENTER-PTUJ-SEMENA-EKOCONA-Prenos
ŠTAFETA-SEMEN-predaja-semen-industrijske-konopljePrenos
Zadnje objave

Prihodnost je v sobivansjkih sKupnostih

Veseli nas, da gibanje za sobivanjske skupnosti dobiva čedalje več zanimanja in da se že zelo veliko dogaja na tem področju v Sloveniji. Zbrane informacije so objavljen strani Facebook strani SOBSS – Sobivanjske skupnosti Slovenije na povezavi https://www.facebook.com/SOSS-Sobivanjske-skupnosti-Slovenije-109423161231729.

Vabljeni k branju članka iz revije Zarja Jana “Prihodnost je v sobivanjskih skupnostih”

Iz članka:« V Sloveniji je veliko praznih nepremičnin, v mnogih prevelikih hišah pa živi samo en človek. V prihodnosti nas čakajo nizke pokojnine in višji življenjski stroški, zato bo treba začeti razmišljati drugače, kot smo bili vajeni. Zakaj ne bi v eni veliki hiši živeli trije prijatelji ali pet prijateljic, vsaka v svoji bivalni enoti: mini kuhinja, soba in kopalnica. Drugi prostori bi bili skupni. Na to zakonodaja še ni pripravljena, tako da je za zdaj treba samostojno pljuniti v roke in se organizirati, predvsem pa se povezovati. Irena Rotar in Sanja Lončar, aktivistki z vizijo, sta prepričani, da je treba začeti z gibanjem za sobivanjske skupnosti. Domovi, kot jih poznamo, niso več rešitev – ker niso narejeni po meri ljudi.”

Članek najdete tukaj: https://revijazarja.si/clanek/zgodbe/608675ebcf387/prihodnost-je-v-sobivanjskih-skupnostih?fbclid=IwAR1_D7PwSZqvGkVG5DLgvLGHs69mjdR5zKrSSSZJ44sa6VQbx5Hi7_R2Bxw.

Lahko pa ga preberete tudi tukaj:

06_09_Zarja_Jana_17_BivanjskePrenos
Gradivo za razmislek, Mediji o nas

APEL: slovenska semena

Spoštovani,

APEL.-Slovenska-semenaPrenos

sporočamo, da se prizadevanja iz strani somišljenikov Ekoci s somišljeniki in  napredno  zainteresirano javnost in naprednimi mediji  za ohranitev slovenskih semen nadaljujejo. 

Verjamemo, da skupaj lahko najdemo pot, da ohranimo slovenska  semena, državni zaklad, naravno in kulturno dediščino v slovenskih rokah, posrbimo za zdravo pridelavo hrane, ki izhajajo iz semen prilagojenih našemu okolju, poskrbimo za biotsko pestrost in uresničevanje trajnostne politike tudi na ravni EU. 

S  prodajo Semenarskega centra Ptuj tujemu kupcu  se možnosti za žlahtnjenje slovenskih semen namreč zmanjšujejo, odločevalci pa še niso poskrbeli, da bi ta del Semenarne ostal v državnih rokah.

Pošiljamo podatke: 

  • Zanimivo je, da je oddaja Točka Preloma SLOVENSKA SEMENA z dne 1.4.2021  z voditeljico Janjo Koren na povezavi: Slovenska semena (rtvslo.si), dosegel tako velik odziv. Iz oddaje: “Semenarna Ljubljana je že eno leto v lasti srbskega kupca, usoda semenarskega centra na Ptuju pa še vedno ni znana. Kdaj ga bo SDH prenesel na državo?  Na Ekoci iz vseh strani po predvajani oddaji letijo vprašanja kaj sedaj narediti, da ohranimo slovenska semena. Odgovora žal  nimamo, apeliramo pa na odločevalce, da naredijo vse, da ohranimo vsaj teh 20% slovenskih semen, ki so prilagojena našemu okolju, ki jih še nismo izgubili.“
  • Iz Vlade RS je dne 6.4.2021 na poslansko vprašanje o usodi Semenarskega  centra Ptuj dobil Dejan Židan  odgovor, in ga objavil na spletu in je v priponki. Ali je iz odgovora možno sklepati, da je upravičena bojazen Ekocija in naprednih ljudi, ki jim mar za slovenska  semena, da bo njihova usoda dolgoročna izgubljena?
Odgovor-Vlade-na-pisno-polsansko-vprasanje-Dejanu-Zidanu-1Prenos
Odgovor-Vlade-na-pisno-polsansko-vprasanje-Dejanu-Zidanu-2Prenos
  • V oddaji Intervju na Radio Prvi v oddaji Intervju dne 24. 3. 2021 z voditeljico Jernejka Drolec je bil predstavljen tudi pomen avtohtonih semen in bojazen, da bi izgubili – Ptujski semenarski center in zakaj je to pomembno. Posnetek oddaje najdete na tej povezavi: Irena Rotar – Radio Prvi (rtvslo.si).
  • Pred tem pa je že bil objavljen članek o Ptujskem semenarskem centru v Delu: 12.3.2021 Igranje z usodo semenarskega centra Ptuj na povezavi : Igranje z usodo semenarskega centra – Delo, novinarka Maja Prijatelj. Članek si lahko preberete tukaj:
Igranje-z-usodo-semenarskega-centra-1Prenos
semena_Zarja_Jana_07-1Prenos

in na portalu 24 ur: Bodo slovenske sorte semen izumrle? – Svet24.si  novinarka Lara Jelen.

Glede na to, da gre za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, za ohranjanje biotske pestrosti naše čudovite dežele za prehransko varnost in dediščino, ki smo jo dožni zapustiti prihodnjim rodovom, naprošamo vse, ki znajo in zmorejo, da si vsak na svoj način prizadevate za ohranjanje slovenskih sort semen.

Z oživitvijo semenarstva je čudovita priložnost za male kmetije, za razvoj edinstvene  priložnosti nove panoge  OD SEMENA DO KROŽNIKA in uresničevanje ciljev EU politike, da je v prihajajočem obdobju vsaj četrtina hrane pridelana na ekološki način –poudarek na zdravi sonaravni pridelavi kar najbolj omogočajo zdrava semena  prilagojena našemu okolju. Iz domačih semen so znali preživeti predniki na tem našem čudovitem koščku zemlje, naši Sloveniji, ali se bomo znali preživeti tudi mi?

Prosimo, da razmislite kako lahko pomagate vi.

Zahvaljujemo se vsem, ki si že sedaj in si boste v prihodnje prizadevali za ohranitev slovenskih semen. Brez semen ni hrane in ni prehranske varnosti.

Dobrodošli v soustvarjanju trajnostne  prihodnosti.

 S spoštovanjem.

 Za somišljenike Ekoci, Irena Rotar 

Članki na temo ekologije, samooskrbe s hrano, trajnosti, soc.gibanj, opolnomočenja posameznika ipd., Mediji o nas

Državi brez lastnih semen se slabo piše

Iz članka revija Zarja Jana

Irena Rotar, Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije: »S somišljeniki si že od leta 2009 prizadevamo za ohranjanje avtohtonih, domačih in tradicionalnih sort semen. Brez kakovostnih semen ni hrane, ni samooskrbe, brez prehranske varnosti pa ni suverenosti in genske pestrosti. Pri uresničevanju vizije trajnostnega razvoja je to še kako pomembno, saj so domača semena prilagojena lokalnemu okolju in zrastejo večinoma brez kemije. Izgubili smo že 80 odstotkov avtohtonih semen, želimo, da se ohrani vsaj tistih 20 odstotkov, kar pa bo brez žlahtnjenja v domači državi in vzpodbudnega razvoja semenarstva težko. Semena so del kulturne dediščine. Imeti lastna avtohtona semena je pravo narodno bogastvo, ki zaznamuje tudi identiteto naroda. Odvisnost kmetijstva le od tujih semen, kar obvladuje le peščica mogočnih korporacij (BASF, Bayer, DuPont, Monsanto, Syngenta …), povečuje vhodne stroške kmetovanja in negativno vpliva na trajnostno rabo virov. To zagotovo ni v ponos Sloveniji, ki si prizadeva veljati za zeleno državo.« Irena Rotar pove, da so bili člani Ekoci aktivni že pri prvem poskusu prodaje Semenarne Ljubljana. Takrat so s somišljeniki ustanovili Gibanje Semenarna Ljubljana – odkupimo jo. »Takratni minister za kmetijstvo Dejan Židan in ZZS so stopili skupaj in zadržali Semenarno v slovenskih rokah.« Kljub vsem naporom pa so Semenarno lani vseeno prodali. Spet so šli v akcijo, tokrat vsaj za ohranitev Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj. »Minister dr. Jože Podgoršek nam je na ponovno prošnjo, da bi Semenarski center Ptuj pristal v lasti slovenske genske banke, odgovoril, da je zadeva v celoti v domeni SDH, ki izvaja postopke za prenos na Republiko Slovenijo, skladno s sklepom vlade.« Mimogrede, Rotarjeva se za semena bojuje že več kot devet let, ko je s somišljeniki ustanovila gibanje Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen.

Povezava do članka na spletni strani revije Zarja Jana: https://revijazarja.si/clanek/odklenjeno/60340e54b179b/bodo-slovenske-sorte-semen-izumrle?fbclid=IwAR1hGxUPmBCot0ugVVl8YlMRvLJRcdtaoeifQxQmB1JoRMq3UoVOOIOZ8kA.

PDF članka:

semena_Zarja_Jana_07-1Prenos
Mediji o nas

Igranje z usodo Selekcijsko- poskusnega centra (SPC) Ptuj

V združenju Ekoci zaskrbljeno opazujemo aktivnosti vlade in njenih inštitucij, ki še vedno ni uredila lastništva in normalnega delovanja te izjemno pomembne inštitucije, ki nam zagotavlja lastno samooskrbo z dragulji narave, semeni. “Najpomembnejša naloga ptujskega centra je opravljanje vzdrževalne selekcije za 83 sort vrtnin in poljščin, od teh je 59 sort lokalnih in šest ohranjevalnih, ki so širšega javnega pomena za Slovenijo,” je 12.3.2021 v častniku Delo zapisala novinarka Maja Prijatelj Videmšek.

Povezava na članek: https://www.delo.si/novice/okolje/igranje-z-usodo-semenarskega-centra/.

PDF članka:

Igranje-z-usodo-semenarskega-centraPrenos

FOTO: Leon Vidic/Delo

Zadnje objave

PONOVNE POBUDE: SEMENARSKI CENTER PTUJ – OSKRBOVALNICA – POSVOJI KMETA

Na Ministstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo naslovili pobude kot opomnik na tiste, ki smo jih že posredovali:

“Ponovno vas naprošamo, da vzpodbudite aktivnosti, za katere pobude smo vam že poslali: POBUDE K UKREPOM ZA PREPREČEVANJA POSLEDIC COVID 19 | Ekoci-Eko civilna iniciativa Slovenije ter ste nam nanje tudi načelno odgovorili, sedaj pa sigurno imate že direktne odgovore. Zato vas vljudno naprošamo, da nam odgovorite ali so kakšni premiki v smeri podanih pobud in kdaj lahko pričakujemo realizacijo in kaj od predlaganega boste zmogli uresničiti:

A) do kdaj lahko pričakujemo, da bo urejen prenos ptujskega semenarskega centra na Kis,

B) ali še bo možno ujeti letošnje sezono semenarstva z  žlahtnjenjem lastnih semen razširjene kolekcije semen in pridelave semen za trg  in izkoristit priložnost Slovenije kot  gastronomske regije od semena do krožnika,

C) ali boste uspeli vključiti subvencije vzpodbud za NOVE in ne samo mlade kmete za prevzem kmetij 45.000€ tudi v luči Corona ukrepov in oživljanja podeželja in ohranjanja kmetij,  

D) ali boste uspeli ustanoviti vzajemni sklad ali odkup kmetij, ki ne bodo zmogle  več financirati dejavnosti na Sklad kmetijskih zemljišč, ki bo oddal kmetijo v najem najemniku, ki bo naprej kmetoval. Vsak dan vidimo kako vidno propadajo kmetje  in ne zmorejo več financiranja dejavnosti, več v članku: Vsak dan propadejo tri kmetije – Slovenske novice

E) ali boste uspeli pravočasno sprejeti zaščito kmetijskih zemljišč in kmetij – (sedanja zakonodajna  zaščita ne bo zadoščala) iz primerov iz tujine, kjer je Bill Gates največji kmetijski posestnik lahko vidimo kaj se lahko zgodi tudi pri nas. Bill Gates potihoma kupoval in postal največji lastnik kmetijskih zemljišč v ZDA – Svet kapitala (delo.si). Prodaja kmetijske zemlje je tudi razprodaja države in suverenosti.

F)  ali boste uspeli s pravilnimi ukrepi povezovanja v Ministrstvom za delo vzpodbuditi tudi politiko zaposlovanja ljudi, ki bodo ostali brez služb lahko k zaposlitvi na kmetiji

G) ali boste uspeli vzpodbuditi tudi trajnostno pridelavo – s kakšnim težavami se srečujejo mladi in ekološki kmetovalci in da v nobenem razpisu ne morejo konkurirati ekološki in manjši kmetje lahko preberete v članku na tej povezavi. https://mmjevnikar.kmeckiglas.com/post/578176/nismo-enakovredni-kmetje-bi-pa-morali-biti-saj-smo-mladi-snovalci-kmetij?fbclid=IwAR3721e9oWQJuxu3HOi0RCF4qJy4p0XnanUCqM0jFbglrQJSD5TyydZz4Mo

POSVOJI KMETA – OSKRBOVALNICA

Sporočamo vam, da si tudi  somišljeniki Ekoci prizadevamo, da bi rešili kakšno kmetijo  in pomagali ekološkim kmetom, saj je to tudi nenazadnje strategija ministrstva in trajnostni razvoj pa usmeritev EU, ki ga bo potrebno uresničiti v praksi. Organiziramo aktivnosti POSVOJI KMETA – OSKRBOVALNICA, kjer povezujemo direktno ekološke in male kmete ter kupce. S tem pomagamo že kar nekaj kmetom. Ker bo informacija kmalu v medijih, je prav, da zanjo tudi vi  izveste. Več info na povezavi: OSKRBOVALNICA – SKUPINSKO NAROČANJE LOKALNE HRANE – POSVOJI KMETA | Ekoci-Eko civilna iniciativa Slovenije. Vsako dejanje šteje, je še naprej naš moto.

Spoštovani g. minister Jože Podgoršek in ekipa, vemo, da vse te problematike poznate vendar časi v katerem živimo potrebujejo nujno in učinkovito  ter hitro ukrepanje.

Verjamemo, da bi tudi  z realizacijo zgornjih pobud veliko pripomogli k povečanju samooskrbe in rešili veliko težav. Nujno vas naprošamo za čimprejšnjo realizacijo prenosa lastništva Ptujskega centra  in za odgovore na vprašanja.

Še naprej Vam želimo mnogo uspehov.

S spoštovanjem,

 Za somišljenike Ekoci, Irena Rotar  

Žalec, 22.1.2021″

PONOVNA-PROSNJA-VPRASANJE-SEMENARSKI-CENTER-PTUJ-POBUDE-INFO-POSVOJI-KMETA-OSKRBOVALNICA-Download
Dobre prakse in koristni nasveti

OSKRBOVALNICA – SKUPINSKO NAROČANJE LOKALNE HRANE – POSVOJI KMETA

Koncept Oskrbovalnice je način skupnostnega podprtega kmetijstva, oz partnerskega  kmetijstva oz. »CSA Community-supported agriculture«,  ki je odgovor na uničujoče globalistične trende. Intenzivno kmetijstvo in korporacije živilsko – kmetijske in predelovalne industrije  so že skoraj povsem uspele uničiti malega kmeta, ki prideluje hrano na sonaraven način. Oskrbovalnica direktno poveže ekološkega kmeta in kupca, ki prevzame naprej naročeno blago na določeni lokaciji po pošteni ceni, v skladu s čedalje večjim povpraševanjem po zdravi hrani in s ciljem trajnostne rabe virov in  ohranjanja narave. 

Kmetije so nosilke naše skupne prehranske in zdravstvene varnosti, a žal povprečno propadejo po tri dan. Malemu in srednjemu kmetu bodo v času krize prinašale največji možni zaslužek le organizirane lokalne kmečke tržnice na osnovi modela neposredne prodaje skupinsko naročenih kmetijskih pridelkov. Lokalne tržnice so v klasični obliki še vsakič doslej odigrale pomembno vlogo pri oskrbi prebivalstva v težjih časih.
O prehranski in z njo povezani zdravstveni samooskrbi lahko razmišljamo le, če bomo znali in uspeli vzpostaviti trdno vez sodelovanja s  kmetom, kateremu mora  biti najprej omogočen čim učinkovitejši način trženja njegovih pridelkov. Zaradi ukrepov korona krize, gospodarske in varnostne krize je pomembno, da si zagotovimo čim boljšo prehransko varnost na ravni posameznika, lokalne skupnosti in države. 

Zgodovina  

Pobude za ohranitev malih kmetov po nekaj velikih prehranskih aferah in krizah, ki so se v Franciji zvrstile konec 90. letih so vzpodbudile, da so se okoljsko ozaveščeni potrošniki sami organizirali in poiskali kmete, ki bi bili pripravljeni za njih pridelovati ekološko hrano na majhnih kmetijah. V Francijidobiva ta oblika ekološkega kmetovanja čedalje večje razsežnosti, za njeno zaledje skrbijo neformalne potrošniške organizacije: iščejo zemljo, ki bi jo bilo mogoče najeti, skrbijo za izobraževanje novih generacij v vrstah kmetov in potrošnikov in v določenih primerih kmetom celo posojajo denar za ureditev novih površin. Iz te oblike neposredne izmenjave, od katere imata korist obe strani, hočejo namreč izriniti logiko neupravičeno pridobljenega kapitala. Razširjenost te oblike sodelovanja nam lahko ponazori podatek, da je bilo pred leti samo v enem od pariških okrožij več kot 2000 skupin potrošnikov, zbranih okrog svojega kmeta, delovale pa so tudi okrog manjših mest. Za vse skupine je značilno, da poteka predaja pridelkov na javnih mestih, s čimer pripomorejo k večjemu ozaveščanju ljud.

Tudi v Sloveniji se poraja vprašanje ali smo ob nastopu zaostrovanja krize pri nas sposobni, da se skupina ljudi navduši in izbere kmeta, ki prideluje hrano sonaravno,  se pouči kaj se dogaja na njegovem polju, mu pomaga, z njim sodeluje od njega kupuje in ga s tem posvoji? V zameno so namreč zagotovljeni zaupanje, poštena  cena in kakovostno  zdrava hrana  in skrb za ohranjanje narave.

Skupinsko naročanje živil

V teh prelomnih časih, ko korona prizadene skoraj vse in vsakogar, so med najbolj prizadetimi prav ekološki kmetje .Le tem je s svojo prizadevnostjo, da nam nudijo kvalitetno hrano najbolj kraten dostop do prodaje zdrave hrane . V teh “čudnih časih ” s svojim izbranim nakupom tako pomagate lokalnim pridelovalcem, ki so po zaprtju izobraževalnih in vzgojno varstvenih ustanov večinoma izgubili možnost prodaje.

Pomagajmo jim, da prodajo svoje pridelke, saj bomo hkrati s tem svoje družine oskrbeli z zdravo hrano pridelano brez kemije in polne življenjske energije.

Realizacija skupnih interesov nas krepi kot Skupnost. Dostavo eko živil bomo v zadovoljstvo vseh zainteresiranih (potrošniki in ponudniki) uspešno izvedli, v kolikor nam skupaj uspe zbrati zadostno količino naročil.

Pridružite se Skupinskemu naročanju živil in si s tem zagotovite lažji dostop do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov po nižji ceni, neposreden stik s ponudnikom, možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih s skupinskim naročanjem boste prispevali k ohranjanju narave, poskrbeli za trajnostni razvoj in si zagotovili lastno prehransko varnost.

Kako deluje Oskrbovalnica?

Kmetje sporočijo katere izdelke in po kakšni ceni ponujajo. Kupci na spletni povezavi vnesejo željeno količino in označijo datum in kraj dostave. Aktivisti Ekoci  zberejo naročila in jih posredujejo kmetom, ki pripravijo zabojčke za posameznega kupca, ki prevzame naročeno blago na dogovorjeni lokaciji in plača kmetu direktno. Pričakujemo, da se bo takšen način doprinesel k dolgoročnemu partnerstvu, kmetje bodo vedeli komu prodajajo, kupci pa bodo vedeli kdo za njih prideluje zdravo hrano. Seveda pa bodo lahko kupci kmetije tudi obiskali..

Kako se razlikuje koncept Oskrbovalnice od klasičnega naročanja preko interneta?

Poteka s  pomočjo aktivistov Ekoci, ki zberejo naročila in na takšen način povežejo direktno kupca in kmeta. To je sicer možno tudi preko drugih kanalov, da kupec sam brska po internetu in išče pridelovalce ali pa preko posrednikov naroči blago od različnih pridelovalcev. Vendar pa mi  želimo več,  poleg  rednih nakupov pri izbranih kmetih želimo   vzpostaviti  trajno vez medsebojnega zaupanja in pripadnosti, tako, da bi kmetje v naslednjih korakih lahko pričeli s planiranjem pridelave (količinsko in kvalitativno). Na tak način zagotovimo prehransko varnost, kar je cilj pobude. Pot vzgoje zaupanja in kultiviranja odnosov bomo vmes zaokrožili z skupnimi aktivnostmi: izobraževanji na dnevih odprtih vrat pri kmetijah, skupnimi delovnimi akcijami, pomočjo na kmetiji, ipd.  Pomembne so tudi  izkušnje ter znanje ter  zavedanje, da lahko z lastnim zgledom spodbudimo aktivnosti k vzpostavitvi mreže takih in podobnih avtonomnih skupin potrošnikov po Sloveniji.

KAKO SODELOVATI?

K sodelovanju vabimo vse, ki vam je pobuda zanimiva, da po svojih močeh prispevate k ohranitvi slovenskega kmeta. Kaj lahko dobrega storite? Zelo zaželjeno je obvestiti večje število ljudi, vaših sosedov, sokrajanov, sorodnikov in prijateljev, kako  se lahko oskrbijo z zdravo hrano,d eliti obvestila prek socialnih omrežij in mailing list, lahko v svoji okolju zberete skupno naročilo in ga nam posredujete. Možnosti je veliko. Kjer je volja, je tudi pot.

ZAUPANJE – SPOŠTOVANJE – SAMOOSKRBA, ČAS so pozabljene  vrednote, ki so naše prednike ohranile na tem prostoru skozi stoletja in  jih s skupinskih naročanjem na sodoben način zopet oživljamo. Kupec se vsakih 14 dni sreča  s  pridelovalcem in se pogovori o hrani, ki jo je kupil, kmet mu pove kako kaj raste na njegovem polju, kaj bo imel zrastlo v prihodnosti glede n vremenske razmere,  kupcu nameni svoj čas, ki ga hkrati tudi racionalizira saj ima blago za kupca že pripravljeno in kmetu ni potrebno stati ves dan na tržnici,,V tistem času se lahki posveti pridelavi hrane. Kupce nameni spoštovanje do kmeta in narave in si tako zagotovi stabilno samooskrbo in prehransko varnost. 

Kako poteka naročanje direktno od kmeta do vas si lahko ogledate na eni izmed naročilnic: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScv0SfiiuCARklvcvKfA5YDYoaGGn9pTjZsJ_yhCrDH6n5ZGw/viewform?gxids=7757&fbclid=IwAR1ixLKinYeqQFMW8yubKRQhFMQTE5rrDn_QGivFvWmVyeV3TYPAM6Q9dYs

Več na:

Dobre prakse in koristni nasveti

ŽELITE BITI SAMOOSKRBNI, PA NIMATE ZEMLJE? ALI BI ŽELELI PRIDELATI VEČ, PA NIMATE DOVOLJ KMETIJSKIH POVRŠIN?

Z veseljem vam posredujemo objavljeno novico za BREZPLAČEN ZAKUP ZEMLJIŠČ za dobo 10 let na podlagi Zakona O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUOPDVE), ki omogoča brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti Republike Slovenije, ki je objavljena na povezavi: http://www.s-kzg.gov.si/…/seznam-zemljisc-za-brezplacen.

Seznam parcel lahko najdete na povezavi : http://www.s-kzg.si/static/uploaded/htmlarea/2020/PPovInternet_Dejanska_raba_16_12_2020.pdf. Za lociranje zemljišč s seznama lahko uporabite https://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx.

Iz objave:

(1) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije lahko v brezplačni zakup odda kmetijska zemljišča, ki jih ima v upravljanju in ki so bila na dan 1. januarja 2021 v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč opredeljena kot:- 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju,- 1500 – drevesa in grmičevje ali- 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.

(2) Doba zakupa iz tega člena traja 10 let.

(3) Zakupnik mora na zemljiščih, ki so dana v zakup po tem členu odpraviti zaraščanje v roku enega leta ter ga uporabljati za kmetijsko dejavnost.

(4) Pomoč iz tega člena se zakupniku dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1). Sklad objavlja neobvezujoč seznam kmetijskih zemljišč za brezplačen zakup. Sklad bo za zemljišča, zajeta v seznam, sprožil postopek oddaje v zakup na lastno iniciativo, ali na predlog fizične oziroma pravne osebe, ki bo izkazala interes za brezplačen zakup. Oddaja v zakup poteka prek objave ponudbe za zakup na pristojni upravni enoti. Ob prosti brezplačni površini bo Sklad hkrati ponudil v zakup tudi preostalo prosto površino na posamezni parceli.Sklad si pridržuje pravico, da katero od zemljišč iz seznama umakne, če naknadno ugotovi, da je zemljišče na podlagi veljavnih predpisov prešlo iz upravljanja Sklada na druge upravljavce, ali da je drugače obremenjeno z lastnostjo, ki preprečuje zakup.

Vabljeni k prijavi!

Ekoci-Eko civilna iniciativa Slovenije

Izdelava strani