Spoštovani,
do dne 12.4. 2025 so v javni razpravi  so osnutki zakonov, ki bodo bistveno vplivali na  življenje naše in prihodnje generacije. 

Povezava do zakonov:

1. Zakon o kmetijstvu:  https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=17530
2. Zakon o varni hrani in krmi: https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/p redlog-predpisa.html?id=17500
3. Zakon o varstvu živali: https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11926  

KAJ PREDLAGAMO? 

Iz posveta z naslovom »Kaj pa bomo jutri jedli » ter z dodatno zbranimi podpisi podpore  in s sodelujočimi združenji in društvi: Samooskrbni.net, Ognjič, Zveza biodinamičnih društev Slovenije in Semenarska hiša Amarant ter ostalimi sopodpisniki podajamo k osnutku predloga k ZKme-2 dodatke oz. spremembe na naslednjih področjih:

1.     Vključitev pol samooskrbnega kmetijskega gospodarstva – domačije » semi-subsistence farm“, ki označuje kmetije, ki večinoma proizvajajo za lastno porabo, vendar del svojega pridelka prodajo na trgu, v  kategorijo kmetijskih gospodarstva z evidenčnim vpisom. V trenutnem zakonu ni upoštevana kategorija pol samooskrbnega kmetijskega gospodarstva v skladu z Uredbo ES 1698/2005.  To področje v zakonodaji ni zajeto, je pa takšen način samooskrbe del tradicije slovenskega podeželja in kulturne identitete in preprečevanja revščine   skozi stoletja na naših tleh. Zato je to področje nujno potrebno  vključiti v zakonodajo in je edini način, ki omogoča pravico do svobodne pridelave hrane (brez 24 urnega nadzora satelitskih posnetkov in obvezne prijave najmanjših posevkov rastlin,, ki omogoča krepitev  prehranske varnosti tudi v času morebitnih izrednih razmer.. Predlagatelji razmišljajo  o vpisu pravice do svobodne pridelave hrane tudi v ustavo (po sistemu vpisa pravice do vode).

2.     V povezavi s klasifikacijo kmetij (polsamooskrbno, samooskrbno, majhno razvojno in tržno) ali po novi različici, ki še ni objavljena v tem osnutku  razvrstitve kmetij- polsamooksrbne, na male – mala  srednje  in velike  –   je potrebno jasno določiti meje standardnega dohodka. Predlagamo razvrstitev v ekonomske razrede  usklajeno z dohodninsko letvico.

3.     Vključitev semenarstva kot ključnega elementa prehranske varnosti ter ustanovitev javne službe za semenarstvo. Semenarstvo mora biti priznano kot strateška panoga, ki krepi odpornost države glede prehranske varnosti, saj brez semen ni hrane.

V času spremenljivih gospodarskih, geopolitičnih  in podnebnih razmer  pa slovensko semenarstvo omogoča suverenost in krepi prehransko varnost države.  Zato  je potrebno določiti vsaj 50 sort semen, ki so najpomembnejše  za prehransko varnost in ki jih priporoča tudi mednarodna  organizacija za prehrano FAO v dokumentu.« Rastline, ki hranijo svet https://www.fao.org/newsroom/story/The-plants-that-feed-the-world/en« Vključitev semenarstva kot del kmetijske panoge ( v dosedanji osnutku predloga so večinoma opisani postopki žlahtnenja in genskih virov, ni pa zajeta panoga slovenskega  semenarstva kot del kmetijske dejavnosti in kot  odgovor na boljšo pripravljenost države v morebitnih  izrednih razmerah, Stališča  je MKGP predstavilo  dne 17.10.2024 z dejstvi,  da smo prehransko varni le za en teden in odvisni od semen in FFS ter kmetijskih zemljišč  Povezava do dokumenta  Prehranska varnost v času izrednih razmer: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/Dokumenti-/Prehranska-varnost-v-casu-izrednih-razmer.pdf . V  osnutku  zakona  semenarstva ni zazanati,  zato predlagamo vključitve panoge  in ustanovitev javne službe slovenskega semenarstva ter  ustrezno pravno zaščito slovenskih semen oz.   slovenskega genskega materiala pred tujimi korporacijami.

4.     Sočasno je potrebna vključitev  prepovedi  uporabe NGT tehnik  (novih genomskih tehnik pridelave rastlin ) in uporaba takšnih semen v naravi dokler se ne izvedejo vse raziskave morebitne kontaminacije, ki vplivajo na biodiverziteto in učinkov na zdravje ljudi in živali. Zato se predlaga država naj ne implementira oz. naj ne vključi v nacionalno zakonodajo uredbo EU, ki bi omogočala proizvodnjo “GSO” hrane oz. pridelavo rastlin z novimi genomskimi tehnikami v naravi in omogočala patentiranje semen. Takšna hrana in semena naj bi bila celo neoznačena hkrati pa raziskave še ne zagotavljajo zadostnih informacij o vplivih tovrstnih semen in rastlin na biotsko pestrost narave, na zdravje narave, opraševalcev in ljudi.

5.      Prepoved zavajanja in varstvo in  varstvo potrošnikov. Kupci želijo vedeti, brez možnosti zavajanja, kakšno hrano kupujejo in biti prehransko varni z več zdrave hrane pridelane v Sloveniji. hrana, ki vsebuje žuželke, jasno označena na deklaraciji.

Označena naj bo na način, da bo na deklaraciji tudi  slika  žuželke ter barvno  označena koliko odstotkov žuželke je v hrani in  ne le z slovenskim in latinskim imenom žuželke, kot to določa zakonodaja, saj takšna označba za večino kupcev ni prepoznavna. Hrana, ki vsebuje žuželke in tudi tako imenovana »novel food – nova živila« , ki jih določa Uredba EU 2015/2283, ter hrana, ki nastaja v laboratorijih, z genskim inženiringom ali raste na hidroponski način ali drugače in ne zraste v zemlji, naj bo v trgovinah zložena v posebnih oddelkih in dodatno označena, da bo kupec jasno vedel, da ta hrana ni plod kmetijske pridelave v naravi in bo uspel cene primerjati med sabo.. Na ravni EU je treba potrebno določiti obvezno označevanje, da katera  semena in hrana plod genskega inženiringa.  v Sloveniji pa se naj zadrži izvajanje te zakonodaje, dokler ne bo dovolj raziskav na tem področju.

6.     Izvzetje registracije kokoši do 50 kljunov, v skladu s poročanjem podatkov po EU uredbi št. 2016/429. Določila Pravilnika o Evidenci imetnikov rejnih živali in Evidenci rejnih živali naj bodo del ZKME-2 in ne ločen,kot je to do  podzakonski predpis vezan na Zakon o hrani. Le tako, bo tudi zakonsko omogočena pravica do samooskrb z jajci.

7.     Vključitev trajnostnih  metod pridelave hrane in sonaravnih infrastrukturnih rešitev (akumulacijska jezera, travne mulde ipd.) kot ključnega elementa sodobnega trajnostnega kmetijstva. Poleg ekološke pridelave je potrebno vključiti še agroekologijo, biodinamično kmetijstvo, permakulturo, regenerativno kmetijstvo in novi trend  vzpostavitve užitnih gozdni prehranskih vrtov, ki povečuje prehransko odpornost.

8.     V izogib nadaljnjega   zmanjševanja kmetijskih zemljišč predlagamo, da se naj agrofotovoltaika  na kmetijskih zemljišča ne umešča, razen, če gre za del oskrbe kmetijskega gospodarstva. 

Dokumenti so tukaj:

1. Opisani predlogi k zakonu o kmtijkstvu ZKM-2

 2. Dopolnitve diretno v kopijo osnutka zakona  : “Za lažje sledenje našim dopolnilom vam v priponki pošiljamo osnutek predloga zakona – kjer smo k členom kjer menimo , da so potrebne dopolnitve to dopisali na rumeno podlag,  da bo pregled obsežnega gradiva lažji.”

3. Dopolnitve k osnutku zakona o varni hrani in krmi 

Za Združenje Ekoci s partnerji In gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen Irena Rotar, preds.in Mateja Rotar, namestnica predsednice

Za Društvo za celostno samooskrbo,Samooskrbni.net-Sanja  Lončar in Alenka Šoštarič, sopredsednici

Za društvo Ognjič – Katja Podergajs, predsednica

Za Zvezo bodinamičnih društev Slovenije  – Sonja Vavken

Za Amarant – Fanči Perdih, Amarant

Strokovnjaki in sodelujoča povezana društva ter predstavniki ekoloških kmetov in sopodpisniki pobud (seznam se hrani v arhivu Ekoci, sladno z varstvom podatkov GDPR)

ŽALEC, 11.4.2025

PRIHODNOST  ZA  SEDANJE IN PRIHODNJE RODOVE  TLAKUJEMO Z DEJANJI V SEDANJOSTI – ALI SE BOSTE  ANGAŽIRALI TUDI VI? 

Celje, 14. – 16.3.2025; Posvet z naslovom “Kaj pa bomo jutri jedli?”, ki ga je na celjskem sejmu Altermed Flora organiziralo Združenje Ekoci in društvo Samooskrbni.net  so iskali odgovore na pomembna vprašanja glede prehranske varnosti v luči prihajajoče zakonodaje, ki bo močno vplivala na prihodnost. Na posvetu so se izoblikovala jasna sporočila, ki jih bodo organizatorji s pobudami naslovili na odločevalce. Kupci želijo vedeti, brez možnosti zavajanja, kakšno hrano kupujejo in biti prehransko varni z več zdrave hrane pridelane v Sloveniji. Podelili so tudi priznanja in zahvale sodelujočim v vseslovenskem  gibanju  za  povečanje  samooskrbe in ohranjanje  slovenskih  semen ter trajnostno prihodnost.  

Predlagajo, da mora biti hrana, ki vsebuje žuželke, jasno označena na deklaraciji – tudi s sliko žuželke ter barvno in odstotno označitvijo vsebnosti, ne le z slovenskim in latinskim imenom žuželke, kot to določa zakonodaja, saj takšna označba za večino kupcev ni prepoznavna. Hrana, ki vsebuje žuželke in tudi tako imenovana  »nova živila”  ki jih določa Uredba EU 2015/2283,  ter hrana, ki  nastaja v laboratorijih, z genskim inženiringom ali  raste na hidroponski način ali drugače in ne zraste v zemlji, naj bo v trgovinah zložena v posebnih oddelkih in dodatno označena, da bo kupec jasno vedel, da ta hrana ni plod kmetijske pridelave v naravi in bo uspel cene primerjati med sabo.

Predlagajo tudi, da država naj ne implementira  oz. naj ne vključi v nacionalno  zakonodajo uredbo  EU, ki  bi omogočala proizvodnjo “GSO” hrane   oz. pridelavo rastlin z novimi genomskimi tehnikami  v naravi in omogočala patentiranje  semen. Takšna hrana in semena naj bi bila celo neoznačena hkrati pa raziskave še ne zagotavljajo zadostnih informacij o vplivih tovrstnih semen in rastlin na  biotsko pestrost narave, na  zdravje narave, opraševalcev in ljudi. Na ravni EU je treba določiti obvezno označevanje, da so semena in hrana plod genskega inženiringa, v Sloveniji pa se naj  zadrži izvajanje te zakonodaje, dokler ne bo dovolj raziskav na tem področju.

Ljudje želijo biti prehransko varni tudi v času morebitnih izrednih razmer, medtem ko država trenutno zagotavlja prehransko varnost le za en teden v primeru  morebitnih izrednih razmer. V  času nestabilnih geostrateških, političnih in gospodarskih razmer predlagajo, da se v novo kmetijsko zakonodajo obvezno vključi semenarska panoga – pridelava semen v Sloveniji. Ohranjati je  potrebno semena za vsaj 50 vrst rastlin, ki zagotavljajo osnovno prehransko varnost in ta semena hraniti na kmetijah.

Poleg tega je nujno vzpostaviti trden agroživilski sistem “od semena do krožnika”, ki temelji na slovenski hrani, pridelani in predelani v Sloveniji. Takšna hrana mora biti jasno označena s slovensko zastavo ali obliko zemljevida Slovenije. Prednost pri naročanju hrane v javnih naročilih naj ima slovenska hrana, ki potrebuje krajši prevoz do končne uporabe, kar naj postane prvi kriterij pri nabavah živil v javnih ustanovah.

Država naj omogoči svobodno pridelavo hrane brez birokratskih ovir, okrepi podeželje ter ustavi propadanje kmetij ter razglasi Slovenijo za eko regijo ter razmisli o vpisu pravice  do svobodne pridelave hrane v ustavo (podobno kot vpis do pravice dostopa do vode).

Del sredstev za nova stanovanja naj se preusmeri v obnovo propadajočih hiš na podeželju, kar bi omogočilo hitrejšo zagotovitev potrebnih 3.000 stanovanj za mlade. S tem bi hkrati ohranili kmetijska zemljišča, ki jih imamo v Sloveniji le 800 m² na prebivalca in preprečili nadaljnjo degradacijo  in uporabo kmetijskih zemljišč za gradnjo novih stanovanj in infrastrukture.

Organizatorji so pobude in predloge ter podpise podpore zbirali tudi v času sejma in jih bodo oblikovane poslali odločevalcem: EU poslancem in  ustreznim institucijam ter vpisali pripombe k Zakonu o kmetijstvu, ki je v javni obravnavi.

Več info na : www. ekoci.si; Celoten posvet je objavljen na povezavi; https://www.youtube.com/watch?v=ycmjeCfKR7A

Celovite pobude bodo pripravljene v najkrajšem možnem času.

APEL

Apelirajo na vse ozaveščene ljudi naj se vključijo in poskušajo izboljšati kmetijsko zakonodajo – z vpisom svojih predlogov saj brez semen ni hrane in brez hrane in suverenosti.

V kolikor pogledamo posnetek posveta: »Prihodnost kmetijstva in hrane v luči novih izzivov«   na povezavi: https://www.youtube.com/live/fGkceirlJAA?si=qoOoZnUMrtW3ElkK ,   ki ga je organiziralo  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, lahko razberemo sporočilo,  da bo nacionalna prehranska varnost čedalje pomembnejša in jih bo potrebno okrepiti, višina subvencioniranja kmetijske dejavnosti pa v prihodnosti bolj  vprašljiva.

Predlagamo, da preučite zakonodajo ter predloge vpišete na  portal – e demokracijo  in na  pošljite pobude na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano : gp.mkgp@gov.si;

Povezava do zakonov:

1. Zakon o kmetijstvu:  https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=17530
2.      Zakon o hrani: https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=17493
3.      Zakon o varni hrani in krmi: https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=17500
4.      Zakon o varstvu živali: https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11926  
VEČ GRADIVA V PRIPONKI ….

Podporo  predlogom so s svojimi podpisi, ki so jih organizatorji zbirali v času sejma so množično podprli številni obiskovalci.

Pobude  pa bodo poslali odločevalcem – EU  poslancem in ustreznim institucijam ter vpisali pripombe k Zakonu o kmetijstvu, ki je v javni obravnavi. Poslali jih bodo tudi naprednim medijem in podpornikom ter napredni ozaveščeni javnosti.

Za Ekoci in s soorganizatorje  in somišljenike, Irena Rotar, preds. Ekoci

Soustvarjajmo trajnostno prihodnost skupaj.

Dne 16.3.2025

Spoštovani, z veseljem vas pričakujemo pri soustvarjanju prihodnosti, ki jo skupaj tlakujemo v sedanjosti. Vabljeni na posvet, vseslovensko izmenjevalnico semen in cepičev ter obisk stojnic na našem razstavnem prostoru. Podelili bomo tudi priznanja udeležencem gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

Več informacij najdete spodaj, v priloženih datotekah ter socialnih omrežij.

1. KAJ PA BOMO JUTRI JEDLI – ZANIMIV POSVET
2. PODELITEV PRIZNANJ IN ZAHVAL SODELUJOČIM V OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN
3. VSESLOVESKA IZMENJEVALNICA DOMAČIH SEMEN IN CEPIČEV STARIH SADNIH VRST  

Prisrčno vabljeni na Celjski sejem Altermed Flora, ki bo potekal 14. marca 2025 ob 13. uri v Mali kongresni dvorani na zanimiv posvet z naslovom “Kaj pa bomo jutri jedli?” Skupaj bomo iskali odgovore na vprašanja: kako bomo prepoznali hrano, ki vsebuje žuželke, kakšen bo vpliv EU zakonodaje na gensko spremenjene rastline in patentiranje semen na zdravje ljudi, čebel, biodiverziteto, kateri so predlogi za dopolnitev kmetijske zakonodaje, ki bi omogočala več slovenske  hrane ter kako vzpostaviti proces semenarstva in prehranskih verig od semena do krožnika, da bi bilo bolj samooskrbni ter o tem, kaj lahko storijo lokalne skupnosti, NVO in posamezniki.

Na posvetu bodo podeljena priznanja sodelujočim v vseslovenskem gibanju za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen “Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen”. Od 12. ure dalje bo potekala tudi največja vseslovenska izmenjevalnica domačih semen in cepičev starih sadnih vrst ter znanja o sadjarstvu brez kemije v Sloveniji.

I. POSVET – KAJ PA BOMO JUTRI JEDLI

14. marca 2025 ob 13.00 uri v Mali kongresni dvorani (modra stavba pri glavnem vhodu desno)

Častni gostje posveta bodo:

• dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije
• dr. Peter Dolničar, Kmetijski inštitut Slovenije
• dir. Stojan Praprotnik, direktor Razvojne agencije Savinje
• ga. Fanči Perdih, semenarska hiše Amarant
• g. Anton Komat, samostojni raziskovalec
• g. Marjan Kogelnik, Oskrbovalnica
• ga. Irena Rotar, Ekoci, Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen

Teme:

• EU je sprejela zakonodajo, ki dovoljuje žuželke v prehrani, te bodo lahko v določenem odstotku prisotne celo v kruhu. Na deklaracijah živil pa bodo le latinska imena, ki bodo označevala vsebnost žuželk v prehrani. Ali jih bomo prepoznali? Veliko hrane, ki jo trenutno kupujemo, sploh ne zraste v zemlji in naravnih pogojih, ampak prihaja iz hidroponike. Takšna hrana ni označena glede na način pridelave, na trgu pa tekmuje s cenami izdelkov, ki so zrasli v naravnih pogojih. Ali bomo sploh vedeli, kaj kupujemo?
• Živimo v času hitrih geopolitičnih, podnebnih in gospodarskih sprememb, ki vplivajo na prehransko varnost. Slovenija večino hrane uvozi, v izrednih razmerah pa je samooskrbna le za dober teden. V javni razpravi so novi kmetijski zakoni, ki bistveno spreminjajo pogoje pridelave in urejajo področja kmetijstva, kmetijskih zemljišč hrane in živali. Kakšne predloge pa imate vi, da bi izboljšali zakonodajo?
• Kmalu bo sprejeta EU zakonodaja o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranju semen. Hrana in semena, pridelana na ta način, sploh ne bodo označena. Kaj pomenijo takšna semena in hrana  za zdravje ljudi, čebele in biodiverziteto še ni dovolj raziskano. Kakšna semena pa bomo mi sejali? Kako vzpostaviti verigo zdrave hrane od semena do krožnika?
• Kako lahko kmetje, lokalna skupnost, nevladne organizacije in posamezniki prispevajo k vzpostavitvi večje prehranske varnosti.? S svojimi vprašanji in pobudami boste sodelovali tudi obiskovalci. Iz posveta bodo poslane pobude odločevalcem. V kolikor vam je mar, kaj boste jedli vi in vaši otroci in kako bomo ohranili naš košček zemlje ter biodiverziteto za sedanje in prihodnje rodove, predlagamo, da se aktivirate, pridete in da skupaj najdemo najboljše rešitve.

II. PODELITEV  PRIZNANJ IN ZAHVALA SODLEUJOČIM V OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN

Na posvetu bodo predana priznanja in pohvale sodelujočim v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, za aktivnosti izvedene do 1.3. 2025.

III. VSELOVENSKA IZMENJEVALNICA SEMEN IN CEPIČEV STARIH SADNIH VRST

Vabimo vas, da se udeležite vseslovenske Izmenjevalnice semen in cepičev starih sadnih vrst 14. 3. 2025 ob 12. uri pred Malo kongresno dvorano na sejmu ALTERMED FLORA – MODRA STAVBA TAKOJ PRI VHODU DESNO – 1. NADSTROPJE. Na sejmu bo potekala največja vseslovenska izmenjevalnica semen v sodelovanju z Društvom Ajda Štajerska Društvom Samooskrbni.net ter zainteresiranimi sodelujočimi v Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Lahko se boste oskrbeli  s simbolično količino domačih semen.

Potekala bo tudi izmenjevalnica cepičev starih sadnih vrst v okviru  vseslovenskga gibanja Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen v sodelovanju s Sadjarskim društvom Borovnica in sadjarjem Slavkom Turšičem, ki ohranja več kot 150 sort starih sadnih vrst  dreves ter  mentorjem za sadjarstvo brez kemije. Lahko prinesete tudi svoj cepič in naslednje leto boste lahko dobili svojo sadiko željene stare vrste. Lahko pa s podarjenim cepičem cepite več sort na eno drevo.

Po posvetu in obisku Izmenjevalnice semen in cepičev starih sadnih vrst, ste vabljeni tudi na razstavni prostor Ekoci v hali L, kjer boste lahko poskusili okuse nagrajenih sokov slovenskih dobrot iz ekoloških haskap jagod – jagod večne mladosti, ali pa se oskrbeli s sadikami.

Poskusili boste lahko tudi nagrajene sokove slovenskih dobrot Sadjarstva Turšič iz preddverja Pekla – jabolčni sok z meto in bezgom. Slavko Turšič. Spoznali boste lahko izvrstne okuse liofiliziranega sadja in zelenjave Njami Njami,  jagode, česen, maline…

Pogovarjali se boste lahko z Antonom Komatom  o pomembnih vprašanjih trajnostne prihodnosti ter tudi o njegovi novi knjigi.

V času sejma, od 14.03. pa do 16.03.2025, boste spoznali  delovanje Vseslovenskega gibanja za povečevanje samooskrbe, ohranjanje slovenskih semen in trajnostno prihodnost “Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen”, društva Ekoci in Samooskrbni.net.

Prisrčno dobrodošli!

Soustvarjajmo trajnostno prihodnost skupaj.

Organizirajo:  

• Združenje Ekoci s partnerji
• Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, vseslovensko gibanja za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen
• Društvo za celostno samooskrbo Samooskrbni.net
• Celjski sejem d.d

Za organizatorje, Irena Rotar, preds. Ekoci

Žalec. 1.3. 2025

VABLJENI K SODELOVANJU V VSESLOVENSKEM GIBANJU ZA POVEČANJE SAMOOSKRBE IN OHRANITEV SLOVENSKIH SEMEN TER TRAJNOSTNO PRIHODNOST – OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN 2025

I.                PRIJAVITE SE K SODELOVANJU!

Vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, ki ga organizira Ekoci že od leta 2012, vabi k sodelovanju za leto 2025. S svojimi aktivnostmi, pri katerih lahko sodeluje vsak, ki želi prispevati k povečanju samooskrbe, ohranjanju semen, povečanju biotske pestrosti in soustvarjanju trajnostne prihodnosti s svojimi znanji in izkušnjami. Mnogo dodatnih znanj pa lahko udeleženci pridobijo tudi pri soorganizatorju aktivnosti Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, Samooskrbni.net.

Navdihujoče so zgodbe sodelujočih otrok, mentorjev, invalidov, institucij, naprednih strokovnjakov, društev in posameznikov, ki s svojimi dejanji skrbijo za sejanje semen, izdelavo semenskih kroglic ter ohranjanje in izmenjavo semen ter prenos znanj navdihujejo vsako leto znova. Zaradi teh aktivnosti vznikne na tisoče novih semen. Samooskrba in vrtičkarstvo sta postala moderna, ozaveščeni ljudje pa se čedalje bolj zavedamo pomena avtohtonih semen in sonaravno pridelane hrane. Organizatorji sodelujočim poleg dosedanjih aktivnosti zbiranja in izmenjave semen ter vključevanja v samooskrbne aktivnosti posebej še izdelavo semenskih kroglic z medovitimi rastlinami, sončnicami in koščicami avtohtonega sadnega drevja, da ohranimo čebele in druge opraševalce, krepimo biotsko pestrost ter povečamo oskrbo s sadjem.

V času nepredvidljivih razmer glede prehranske varnosti zaradi podnebnih, geopolitičnih in gospodarskih razmer ter predvidenega sprejetja EU zakonodaje o NGT – novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranju semen, je pomembno, da čim bolj okrepimo znanja o sonaravni pridelavi in uporabi naših avtohtonih rastlin, ki so jih znali sonaravno pridelati že naši predniki in so ključne za samooskrbo. Letos bo poseben poudarek na tem, da se zopet naučimo sejati in jesti slovenske sorte fižola, boba, graha in soje. Nepogrešljiva sta tudi čebula, šalotka in domači česen, med začimbnicami pa peteršilj, zelena, timijan in rožmarin. Seveda pa brez kamilic, ognjiča in mete ne gre. Zato bo s posebnim poudarkom letošnja štafeta semen namenjena prav tem rastlinam.

Seveda pa šteje vsako posejano seme ter narejena in posajena semenska kroglica, iz katere zraste seme tudi tam, kjer je zemlja osiromašena, kot so požarišča, erozijska in poplavna območja. Posejmo Slovenijo ponovno s čim več avtohtonimi rastlinami.

Kakšna semena uporabiti in kako izdelati semenske kroglice ter dodatne informacije bodo prijavljeni udeleženci prejeli že v februarju.

Sodelovanje v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen je brezplačno. Prijavljeni udeleženci na željo prejmejo priznanje za sodelovanje, če bodo v poročilu organizatorju opisali izvedene aktivnosti in tudi tako izmenjali znanje in izkušnje.

Sodelujočim bodo v podporo in pomoč pri izvedbi aktivnosti mesečna sporočila Štafete semen kot baza znanja iz področja samooskrbe na Samooskrbni.net, na Facebook strani Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen in Ekoci ter spletni strani www.ekoci.si.

Aktivno sodeluje tudi Društvo Samooskrbni.net s svojo dragoceno Bazo znanja, del bogatih predavanj – video vsebin,  ki nudi sodelujočim nekatere pomembne brezplačne vsebine: kako od semen do sonaravno pridelane hrane in krožnika. Vsebine, ki so bile na voljo v lanskem letu za Štafeto semen, lahko kliknete na: https://www.samooskrbni.net/blog/stafeta-semen-2024.

II.             DOKUMENTACIJA

1.     PRIJAVNICA ZA SODELOVANJE V GIBANJU OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN

Ste se odločili sodelovati z dejanji v vseslovenskem gibanju za ohranjanje semen? Želite širiti znanje o tem, kako povečati samooskrbo s sonaravno pridelano hrano, zelišči, sadjem, sejati semena, izdelovati semenske kroglice, ustvarjati svoje ali skupnostne vrtove, saditi sadna drevesa, pridelovati sonaravno, organizirati Izmenjevalnice semen, sadik, se družiti s somišljeniki ali celo sodelovati pri samooskrbi s sonaravno pridelano hrano? Kar od tega izberete, je vaša odločitev. Če svoje izkušnje in dejanja podelite z ostalimi sodelujočimi, bomo skupaj soustvarjali trajnostno blagostanja polno deželo za nas in za prihodnje rodove. Če želite tudi vi poskrbeti za večjo biotsko pestrost, povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen, se prijavite na povezavi: : PRIJAVNICA ZA SODELOVANJE V OSKRBIMO SLOVENIJA – ŠTAFETA SEMEN 2024 (google.com) do 25 1.2025.

Za več informacij lahko poiščete objave o aktivnostih iz prejšnjih let na spletni strani: www.ekoci.si; ali nas kontaktirate na elektronski naslov ekoci.si@gmail.com.

2.     POROČILO O IZVEDENIH AKTIVNOSTIH

OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN 2025 IN PRIZNANJA ZA SODELOVANJE

Sodelujoči, ki boste izvajali aktivnosti v okviru vseslovenskega  gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen 2025,  ste naprošeni, da boste po izvedbi aktivnosti poslali organizatorjem tudi Poročilo o izvedenih aktivnostih v roku treh do petih dni po opravljeni aktivnosti. Poročilu priložite vsaj eno fotografijo.

V poročilu nam tudi sporočite, na kakšen način želite prejeti priznanje za sodelovanje: po elektronski pošti ali na javni podelitvi. Povezava do Poročila o izvedenem dogodku je na povezavi: POROČILO O IZVEDENI AKTIVNOSTI OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN ali pa nam podatke pošljite na elektronski naslov: ekoci.si@gmail.com.

III. ZAKAJ  IN KAKO BI SODELOVALI TUDI VI?

Ker le skupaj zmoremo več. V vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen sodelujejo zavzeti napredni ljudje, ki jim je mar za prihodnost sedanjih in prihodnjih rodov. Spoštujejo tradicijo in jo nadgrajujejo s sodobnimi znanji. Zavedamo se pomena prehranske varnosti za sedanje in prihodnje rodove, ohranjanja slovenskih semen ter naravnih danosti Slovenije. Skupaj na pozitivni način in s konkretnimi dejanji soustvarjamo trajnostno prihodnost.

Dober razlog  za sodelovanje je samooskrba in sooskrba s sonaravno  pridelano hrano. Kot je poznano je Slovenija le za nekaj dni samooskrbna v izrednih razmerah  le za nekaj dni , večina  hrane se uvozi. V trgovinah ni označb razen za ekološko hrano, da bi vedeli, na kakšen način je bila pridelana hrana. 

Zaradi novih genomskih   tehnik  pridelave rastlin  pa je na tehtnici ohranjanje biotske pestrosti   Več  tem lahko preberete v člankih :« Kakšno hrano bomo jedli v prihodnosti?«  na:  https://ekoci.si/zadnje/kaksno-hrano-bomo-jedli-v-prihodnosti/ in  :« Ali veste, da brez semen ni hrane««  na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/ali-veste-da-brez-semen-ni-hrane/.

PREDLAGAMO, DA KLIKNETE NA SPODNJO POVEZAVO, ————

KJER BOSTE  IZVEDELI ŠE VSEBINE:

DOGODKI

IZMENJEVALNICE SEMEN IN ZNANJA

SOOSKRBOVALNICA DESETINKA

SAMOOSKRBA IN SOOSKRBA

SEMENSKE KROGLICE – KAKO SODELUJOČI SPREMINJAJO SVET NA BOLJE

 KAKO DELUJE VSESLOVENSKO GIBANJE OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN

POSVETI –  EKSKURZIJE- AKTIVNO  DRŽAVLJANSTVO- POZITIVNE POBUDE ODLOČEVALCEM  ZA VKLJUČITEV V ZAKONODAJO

Spoštovani. V gibanju sodelujejo društva posamezniki, šole, vrtci, institucije, otroci, invalidi, mentorji , napredni strokovnjaki in napredni mediji Vsak na svoj način s svojimi dejanji. Vsakdo nekaj zna in zmore in skupaj zmoremo veliko.

 S pozitivnimi dejanji v sedanjosti soustvarjamo trajnostno prihodnost. Dobrodošli pri soustvarjanju!

V okviru aktivnosti Ekoci, s partnerji društvo Samooskrbni.net in drugimi ter vseslovenskega gibanja za povečanje samooskrbe ohranja slovenskih semen in trajnostno prihodnost smo v letu 2024 organizirali tudi posvete, kamor smo povabili predstavnike odločevalce, stroke in nevladnike ter pristojnih institucij. Na posvetih smo lahko prisluhnili odgovorom odločevalcem, vsi preučijo argumente in zbirajo dobre predloge in pobude za izboljšanje zakonodaje na tem področju, ki jih nato pošiljajo odločevalcem. V letu 2024 sta bila organizirana dva odmevna posveta na temo “Ali bomo v prihodnje jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano?” ter poslali predlog pobud odločevalcem: https://ekoci.si/wp-content/uploads/2024/03/POBUDE-IZ-POSVETA-ALI-BOMO-V-PRIHODNJE-JEDLI-GENSKO-SPREMENJENO-ALI-SONARAVNO-PRIDELANO-HRANO-EKOCI.pdf.

V septembru je bil organiziran posvet “Tržne priložnosti samooskrbe semenarstva, zeliščarstva in rokodelstva”, https://ekoci.si/zadnje/iz-posveta-trzne-priloznosti-semenarstva-samooskrbe-in-rokodelstva/.

Za sodelujoče, ki jih zanima rešitve slovenskega semenarstva pa je bila organizirana ekskurzija Dan slovenskih sort: na ptujski infrastrukturni center Kmetijskega inštituta Slovenije, kjer opravljajo žlahtnjenje semen Dan slovenskih sort: https://ekoci.si/zadnje/dan-slovenskih-sort-semen-na-ptuju-kako-do-slovenskih-semen-za-prihodnost/. Zainteresirani so obiskali tudi Semenjalnico, kjer se ukvarjajo z ekološkim slovenskim semenarstvom na https://semenjalnica.si/

Na podlagi teh dogodkov so organizatorji skupaj s strokovnjaki in okrepljeni z znanjem sodelujočih v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, somišljenikov Ekoci in Samooskrbni.net, za Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obsežen dokument: Pobude za smernice oživitve slovenskega semenarstva. https://ekoci.si/zadnje/predlog-izhodisc-smernic-za-razvoj-ohranitev-in-ozivitev-panoge-slovenskega-semenarstva/

Dne smo prejeli Iz Ministrstva za  gozdarstvo in prehrano dopis številka: 092-199/2023/7, z datumo 19.12.2024 in vsebino:

»Zadeva: Predlog izhodišč smernic za slovensko semenarstvo

 Spoštovani,

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) je prejelo vaš dopis s prošnjo za proučitev pobud glede slovenskega semenarstva. Na podlagi tega ste nam posredovali naslednje predloge ciljev:

1. cilj: Slovensko semenarstvo uvrstiti kot strateško dejavnost hrambe semen po načinu »in vivo« v državne rezerve.

2. cilj: Pospešiti ohranjanje in pomladitev slovenskih semen v genski banki.

3. cilj: Vzpostavitev panoge semenarstva in ustanovitev javne službe slovenskega semenarstva.

4. cilj: Prenos znanja o strateški semenski panogi.

5. cilj: Vzpostavitev blagovne znamke Slovenska semena, vzpostavitev verige od semena do krožnika ter povečanje samooskrbe in oskrbe javnih zavodov s trajnostno pridelano hrano iz slovenskih semen.

6. cilj: Ozaveščanje javnosti o slovenskih semenih.

7. cilj: Inovativni aktivni marketinški pristopi in nadgradnja aktivnosti »Ekološko in lokalno je idealno – pridelano iz slovenskih semen«

8. cilj: Zaščita slovenskih semen v genski banki.

V nadaljevanju nam Ministrstvo MKGP pošilja naslednje pojasnitve:

Glede na to, da na vse pobude ni bilo dogovora, smo naprosili z novim dopisom

PROŠNJA ZA DOPOLNITEV ODGOVORA: Stvari, ki ste jih napisali v odgovoru, že poznamo in opisujejo trenutno stanje trenutnih ukrepov SKP in ANEK. Kot nam je vsem poznano, so dosedanji ukrepi preteklih kmetijskih politik privedli do stanja, da smo čedalje bolj odvisni od uvoza hrane in semen. Kot smo napisali v predlogu, potrebujemo celovito rešitev. To ste v odgovoru poudarili tudi sami. Mi smo v predlogih napisali celovite rešitve od semena do krožnika, kar smo vam tudi napisali v naših predlogih na 24 straneh. Kljub preučevanju vaših odgovorov ne znamo odgovoriti našim podpornikom pobud, kaj od njihovih predlogov, kjer opisujemo celovit pristop k vzpostavitvi slovenskega semenarstva od semena do krožnika, boste vsaj preučili, upoštevali in kaj od predlaganega se vam ne zdi smiselno. Kot smo vam že omenili, smo predloge različnih ciljnih zainteresiranih javnosti dolgo zbirali, ljudi navduševali k aktivnemu državljanstvu, da sodelujejo s predlogi, povezali še ostale nevladnike in del stroke, zato imajo pravico, da dobijo odgovore na svoje predloge, mi pa dolžnost, da jim odgovore transparentno  posredujemo.

 Zato vas naprošamo za dopolnitev odgovorov in sicer:

1.   Kot ste napisali, ste nam poslali odgovor in ponovno pojasnili, da je bilo v letu 2023 pojasnjeno in odločeno, da semen ne boste vključili v državne rezerve ter da je potrebno ločiti sistem državnih rezerv in vzdrževanje avtohtonih sort. Glede na to, da ste na MKGP v prezentaciji “Prehranska varnost v kriznih razmerah” ugotovili, da EU sistem trga v kriznih razmerah ne bi deloval (na kar nevladniki že dolgo opozarjamo) in da bo pomanjkanje FFS, smo predlagali novo rešitev, da bi vsaj najnujnejša odporna avtohtona semena, ki so nujna za prehransko varnost, vzpostavili v rezerve na način “in vivo”, da rastejo na kmetijah. Prosimo za pojasnitev, če ste ta spremenjeni predlog in vaše nove ugotovitve v letu 2024, ki jih omenjate tudi sami v prezentaciji glede zagotovitve semen v kriznih razmerah, ponovno preučili, saj so sedaj nastopila nova dejstva, spremenile so se geopolitične in gospodarske razmere. Prosimo za pojasnilo, če še vztrajate pri vaši odločitvi iz leta 2023, oziroma če boste o zadevo še enkrat preučili in ali so predvideni kakšni drugi ukrepi in kateri za zagotovitev semen v izrednih razmerah.

2.   Naprošamo za pojasnitev, ali boste sploh katerega izmed naših predlogov, opisanih na 24 straneh “Predloga smernic za oživitev slovenskega semenarstva”, upoštevali in preučili, ter katerega, da bomo znali pojasniti predlagateljem in sodelujočim, ali se splača pisati pobude in aktivirati ljudi v vašo pomoč in preučitev ter se aktivno vključevati ali ne.

3.   Naprošamo tudi za vaše stališče glede nadaljnjih aktivnosti v zvezi z NGT, patentiranjem semen, označevanjem hrane in dokumenta “Vzpostavitev slovenskega semenarstva”. Glede na prejšnje odgovore naših poslanih pobud, kjer pojasnjujete, da hrana glede na trenutno zakonodajo ne more in ne sme biti dodatno označena, kot bi si želeli ozaveščeni ljudje glede na način pridelave (ali je zrastla v zemlji ali v hidroponiki, akvaponiki…), smo vam v pobudah poslali nov predlog. Kot vemo, je na vrata potrkala nova zakonodaja o NGT tehnikah pridelave rastlin in patentiranju semen, zato smo predlagali, da glede na vse okoliščine vzpostavite celosten sistem in izdelate dokument “Vzpostavitev slovenskega semenarstva“. Zanima nas, ali boste to storili v posebnem dokumentu, organizirali javno službo semenarstva ali boste semenarstvo le vključili v spodbujanje ekološkega kmetijstva, kot je to doslej, in nadgrajevali iz sedanjih ukrepov SKP in ANEKA.

Poudarjamo, da v kolikor ne bo celostnega pristopa od semena do krožnika, kot vam predlagamo, ne bo željenih rezultatov, kot kaže tudi dosedanja praksa. Kot rečeno, le ekološko semenarstvo zagotavlja, da je hrana iz ekoloških semen zagotovilo, da je ekološka hrana zrastla v zemlji in da semena niso gensko spremenjena. Vemo, da lahko sedaj tudi ekološki kmetje uporabljajo konvencionalna semena, če ni na razpolago ekoloških. V primeru, ko bo začela veljati zakonodaja o NGT tehnikah in patentiranju semen, po novem semena ne bodo več označena. Zanima nas, ali bo MKGP še naprej vzdrževalo previdnostno načelo v primeru uvedbe NGT ali boste zaprosili za morebitno izvzetje uredbe EU za Slovenijo, ali morda uporabo v zaprtih prostorih dokler se ne ugotovijo dejstva, da ni nevarnosti za biotsko raznovrstnost in za zdravje ljudi ter živali s pridelavo rastlin z NGT tehnikami. Prosimo za pojasnilo v kolikor bo zakonodaj sprejeta – kako boste zagotovili, da ekološki kmetje ne bodo sejali NGT spremenjenih semen, v primeru, da ekoloških semen ne bi bilo na razpolago?

 Upajmo, da bomo odgovor prejeli čimprej..

 da ga bomo lahko posredovali sodelujočim pri pripravi pobud in širši javnosti.

 Priloge: Prvotne podane pobude – Predlog izhodišč smernic

 Prezentacija MKGP – Prehranska varnost v izrednih razmerah

Z veseljem smo zaznali novico, da je planinski dom Planika, ki je bil naprodaj, kupila Občina Postojna, kot smo izvedeli iz medijev. Povezava do članka: https://www.24ur.com/novice/slovenija/dolgovi-poplacani-priljubljena-planinska-koca-v-roke-obcini-postojna.html

Zahvaljujemo se somišljenikom in predlagateljem, zavednim planincem predvsem  pa naprednim predstavnikom medijev, ki so tematiki namenili pozornost in ozavšečali javnost o problematiki o prodaje planinskih domov, ki veliko ljudem ogromno pomenijo.Hvala  Občini Postojna, da je kupila planinski dom, ki bo naprej služil namenu kot je do sedaj..

Predvsem zato, ker so planinski domovi kot kritična infrastruktura zelo pomembni, sploh v času spremenjenih geopolitičnih in podnebnih sprememb, ter so ključni za reševanje v gorah. So del kulturne dediščine, edinstvena stavbna dediščina ter ponazarjajo delo udejanjenih vrednot, sodelovanja in spoštovanja do narave in gora.Zato je pomembno, da planinski domovi ostanejo v naši državni, občinski, skupni lasti, ki jih sicer upravljajo planinska društva kot lastniki. Na ta način imamo državljani večjo možnost, da so vrata planinskih domov odprta za vse državljane Slovenije.

Ekoci s predlagatelji in somišljeniki smo  dne 30. 10. 2024 poslali v preučitev pobudo za ohranitev planinskih domov vodstvu Planinske zveze in javnostII.  https://ekoci.si/zadnje/sporocilo-za-javnost-pobude-ohranimo-in-zascitimo-planinske-domove-za-sedanje-in-prihodnje-rodove/

 Na naše pobude so iz strani PZS odgovorili 2. 12. 2024 z vsebino:»Hvala za skrb in podane pobude! Kot ste verjetno zapazili, je bilo v zadnjem mesecu kar nekaj prispevkov v medijih, ki so se obračali na nas z vprašanji, ki jih tudi vi naslavljate v pobudah. Poskušali smo objektivno odgovoriti na situacijo, težave in prihodnje izzive. Eden pomembnejših znotraj lastne organizacije je, da opravimo analizo in opredelimo strategijo planinskih koč v prihodnje.«

Dne 9.1.2025 smo poslali  Ekoci s predlagatelji poslali  ponoven dopisna PZS ter jih poprosili za dopolnitev odgovorov. 

Zahvaljujemo se za odgovor, ki ste ga poslali na naše podane pobude. Vendar iz odgovora ni mogoče razbrati, ali ste pobude preučili in kaj boste upoštevali  v bodoče ali  morda vključili v strategijo, ki jo omenjate ter kaj ne. Zato vas naprošamo za dopolnitev odgovora.Glede na to, da smo predlagatelji res podali veliko konstruktivnih predlogov, smo skrbno preučili odgovor PZS. Pričakovali smo konstruktivne odgovore na podane pobude. Kot piše v vašem odgovoru, naj preučimo vaše izjave in medije, smo preučili  objave v medijih ki jih navajamo v dopisu. Po preučitvi in iskanju odgovorov, ki ste jih navedli smo ugotovili, da je iz  medijskih objav možno razbrati, da vodstvo PZS večinoma pojasnjuje, zakaj stvari ne gredo in zakaj ne delujejo. Kako pa bo PZS pomagala ohraniti planinske domove na način delovanja, kot jih poznamo danes, pa nismo nikjer zasledili.

Prav tako nismo našli odgovora na naše pozitivno naravnane predloge o tem, kako situacijo rešiti, da bi o njih razpravljali.  Nismo mogli ugotoviti ali  sploh razmišljate o njih. Poslali smo vam jih dobronamerno zato, da bi morda pomagali najti pozitivne rešitve, Nikjer  niti nismo zasledili, katere vaše  predloge in aktivnosti načrtuje PZS,  ki naj bi pomagali rešiti planinske domove in kaj naj bi  bilo  vključeno  v strategijo. Zato vam v priloženem dopisu pošiljamo vprašanja za katera vas prosimo za dopolnitev vaših odgovoriv.

Naša naloga je , da  delujemo  transparetno  do tisth somišljenikov in predlagateljev, ki so podali pobude, zato  potrebujemo dodatne vaše odgovore, da bomo znali pojasniti,  če ste kaj od navednih pobud upoštevali ali kaj ne ali pa ste morda sami našli kakšne druge boljše rešitve in katere, da se ohranijo planinski domovi kot prosto dostopna  vrednota kot so sedaj. 

Prosimo za ponovno preučitev pobud, ki smo vam jih že poslali. Odgovore na zgornja vprašanja in na pobude pričakujemo čim prej, da bomo lahko obvestili somišljenike, predlagatelje pobud in javnost o tej pomembni tematiki.

Uspešno naprej vam želimo in se nadejamo, da boste našli način, da bo slovenska zastava še naprej vihrala iz vrha Triglava in drugih planinskih domov. Slovenci pa bomo še naprej uživali v obiskovanju prosto dostopnih gora in planinskih domov.

S spoštovanjem,

Za Ekoci predlagatelje in somišljenike,

Irena  Rotar preds.