Vsi prispevki, ki jih je objavil/a ekociadmin

VABILO NA POSVET NA SEJMU ALTERMED

Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost in vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, gibanje za ohranjanje  slovenskih semen in povečanje samooskrbe  in Celjski sejem d.d. vas vljudno vabimo na Celjski sejem Altermed & Green Vita, Dečkova 1, Celje v petek, 17. marca 2023 ob 13. uri, v halo L na

POSVET “KAKŠNO PRIHODNOST ŽELIMO IN KAKO JO SOUSTVARJATI” IN PODELITEV PRIZNANJ SODELUJOČIM V VSESLOVENSKEM GIBANJU OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN

·Slavnostni nagovor: ga. Nina Ermenc Pangerl, Celjski sejem, d.d.

 Vabljeni častni gostje:

·       mag. Tatjana Buzeti, državna sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano,

·       prof. drr. Ana Vovk, Univerze Maribor; ustanoviteljica Mednarodnega centra za samooskrbo,

·       ga. Aleksandra Pirš, ravnateljica, Vrtec Otona Zupančiča Slovenska Bistrica,

·       g.  Peter Žurej, ravnatelj, OŠ Prebold,

·       g.  Anton Komat, samostojni neodvisni ekolog,

·       g.  Pater Gržan, publicist, scenarist, duhovnik,

·       ga. Mateja Žlogar, gibanje Rajski vrt obilja za vse.

·       Posvet moderira: Irena Rotar, Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije.

·       Podelitev priznanj vodi: Mateja Rotar, gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

Častni gostje in sodelujoči na posvetu bodo iskali odgovore na vprašanja:

·        Ali bomo znali poskrbeti za prehransko varnost, obvarovati kmetijsko zemljo zaradi prekomernih pozidav in infrastrukture? Kako obvarovati avtohtona semena, kmetovati trajnostno in ohraniti naravne vire? Kako poskrbeti za osebno lokalno, nacionalno samooskrbo?

·        Ali znamo naučiti otroke znanj za življenje in kako? Ali bomo znali udejanjati vrednote spoštovanja do ljudi, živali in narave, do miru, do zdravja, kulture in dragocenih znanj in izkušenj naših prednikov in jih nadgraditi za sodoben čas in trajnostno prihodnost? Bodo naši prihodnji rodovi še govorili slovensko? Bomo znali najti ravnovesje med materialno, čustveno, duhovno, intelektualno in tehnološko inteligenco? Ali znamo najti ravnovesje med ekologijo, etiko in ekonomijo?

·        Kakšne so stališča vladajočih in kakšna so mnenja institucij, strokovnjakov? In kakšna so želje in mnenja ljudi, civilne družbe? Kakšna stališča zastopajo nevladniki?   

·        VAŠA VPRAŠANJA?

·        Imate tudi vi vprašanja za goste? Svoja vprašanja lahko prinesete pisno na posvet ali pa jih podate na posvetu. Poiskali bomo odgovore.

·        PODELITEV PRIZNANJ OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN

·        Po posvetu boste lahko spoznali čudovite ljudi: predstavnike vrtcev, šol, društev in posameznike, ki trajnostno samooskrbo udejanjajo v praksi. Sejejo, sadijo, izdelujejo semenske kroglice, izobražujejo. Ohranjajo slovenska  semena in soustvarjajo prihodnost.

Podelili jim bomo priznanja za sodelovanje v vseslovenski akciji Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Priznanja bodo prejeli tudi sodelujoči v Bazi znanja.

·        IZMENJEVALNICA SEMEN IN ZNANJA TER CEPIČEV STARIH SADNIH SORT

·       Izmenjevalnica semen in znanja. Simbolična izmenjava semen starih sort kot nadaljevanje tradicije naših prednikov za ohranjanje domačih sort semen in za povečanje samooskrbe. Podarili bomo tudi veliko medonosnih rastlin ter delili znanja o sonaravni pridelave hrane. Izvaja Ajda Štajerska in strokovnjaki.

·        Izmenjevalnica cepičev starih sadnih sort.  Izvaja: Slavko Turšič, permakulturni biodinamični  sadjar, avtor sadnega biodinamičnega koledarja.

SVETOVALNICA –  KAKO SOUSTVARJATI SOOSKRBNO TRAJNOSTNO PRIHODNOST Bo potekala na razstavnem prostoru Ekoci  z izbranimi strokovnjaki vse dni sejma Altermed˛ Green Vita 17.18 in 19.3.2023, ki jih boste lahko povprašali o konkretnih rešitvah. Na voljo bo tudi izbrana literatura

·        KAKO SMO LAHKO DELNO SAMOOSKRBNI TUDI NA BALKONU, ZELENICI?

Prikazi zasaditev in pripomočkov kjer za osnovno samooskrbo lahko poskrbite sami  tudi na balkonu ali zelenici  bo vse dni sejma. Svetuje strokovnjak Organskega vrtnarjenja Dejan Udovč Homeogarden.

Za soustvarjanje prihodnosti so potrebna znanja, sodelovanje in  dejanja. Dobrodošli.

Za Ekoci – eko civilno iniciativo Slovenije: Irena Rotar, predsednica    Za Celjski sejem d.d.: Robert Otorepec, direktor

BAZA ZNANJA 4: PRIPRAVE NA POSVET IN PODELITEV PRIZNANJ V VSESLOVENSKEM GIBANJU OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN

ZDRAVILNE  RASTLINE, ZELIŠČA IN STARE SADNE VRSTE

Medtem, ko se v tujini že dogaja, da so police s hrano občasno prazne se zavedanje o pomenu samooskrbi pri nas k sreči povečuje. Tudi  sodelujoči v aktivnostih v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen se čedalje bolj aktivirajo. Predlagamo,  da v navdih kaj vse se dogaja po Sloveniji poslušate reportažo na povezavi: https://prvi.rtvslo.si/podkast/nedeljska-reportaza/96/174938839 Samooskrbni.net – o posameznikih, ki vedo, kaj imajo na krožniku.

Veseli smo poroči o dogodkih v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo-Štafeta semen. Na Osnovni šoli Mengeš sta mentorici Kristina Šegel in Anja Repnik skupaj ustvarili ” NAŠ RASTLINSKI KOTIČEK”, kjer potekajo aktivnosti: zbiranje, prepoznavanje in razvrščanje semen dreves, sajenje zbranih semen in ustvarjajo zeliščni kotiček.

Veselimo se srečanja na podelitvi priznanj na sejmu Altermed & Green Vita v Celju 17.3.2023.

BAZA ZNANJA 3 – SEJEMO in SADIMO V VSESLOVENSKEM GIBANJU OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN

VABILO IN PRIPRAVE NA PREJEM PRIZNANJ DNE 17.3.2023 V CELJU 

Naši predniki so poznali pregovor, da na današnji dan Valentin – prinese ključ do korenin in  da se na ta dan začne prvo delo  s semeni in zemljo. Nekateri sodelujoči v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen že sejejo semena, nekateri jih še čistijo in pakirajo, nekateri delajo semenske kroglice, nekateri pa že organizirajo prireditve. Mi pa že pripravljamo priznanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen za podelitev na celjskem sejmu Altermed dne 17.3.2023 ob 13.00 uri.  Čestitke VVO Golovec, v enoti Ljubečna so že jeseni s svojimi varovanci pod zavzeto mentorico  ga. Matejo Brinovec posejali semena v visoko gredico. In imajo že tako velike rastlinice sredi februarja. Pakirajo tudi semena za Izmenjevalnico semen.  Semena  motovilca pa je pridelala tudi ga. Gelca  Gajšek iz Vrbnega, ki je na invalidskem vozičku in še okopava in desetletja vzgaja svoja semena.     Nekaj ga je  podarila za Izmenjevalnico semen. Prejeli ga bodo udeleženci posveta:  Kakšno prihodnost želimo in kako jo soustvarjati in podelitvi priznanj Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, dne 17.3.2023 na Celjskem sejmu Altermed. 

Sporočilo Za Javnost: POBUDE ZA IZBOLJŠAVE PREDSTAVLJENEGA DPN SAVINJSKA DOLINA – SUHI ALI MOKRI ZADRŽEVALNIKI

 Žalec 6.2.2023. V Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost s somišljeniki, smo skupaj s strokovnjaki preučili DPN SSD, ki je bil predstavljen na javni razpravi in objavljen na povezavi https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/drzavno-prostorsko-nacrtovanje-za-zagotovitev-poplavne-varnosti-v-spodnji-savinjski-dolini/. Zbrali smo predloge somišljenikov, sodelujočih strokovnjakov raznih področij in nekaterih sodelujočih na javni razpravi in pripravili naslednje pobude in predloge za izboljšanje, ki jih je potrebno oddati do 7.2.2023. 

Glede na to, da so v predstavljenem načrtu predvideni posegi, ki bodo trajno spremenili izgled kulturne krajine, mikroklimo in zmanjšali kmetijski, turistični in biotski potencial celotne Savinjske doline ter potencialno zmanjšale vrednost nekaterih nepremičnin v ožjem in širšem vplivnem okolju, predlagamo, da načrtovalci nadgradijo  predlagan DPN SSD in vanj vključijo  predlagane študije, izvedejo dopolnilno verzijo načrtov, izdelajo  tudi 3D načrt in vse skupaj predstavijo javnosti ponovno.

Dobro je, da se zavemo, daje VODA VIR ŽIVLJENJA. BOGASTVO narave in ljudi, ki so se vedno od davnine naprej naseljevali ob rekah. Ali bomo dopustili, da še naprej zaradi ne dovolj domišljenih posegov voda prehitro odteče iz doline ali bomo naredili vse, da služi v dobro tudi takrat kadar so poplave? K sreči je čedalje več ozaveščenih ljudi, ki vedo, da je voda bogastvo, s katerim je potrebno posebno dobro varovati in z njim dobro gospodariti. Tako veliki posegi v naravo kot so predvideni v predlaganem DPN namreč oblikujejo življenja tisočerih sedanjih in prihodnjih prebivalcev Savinjske doline in širše. Vplivajo na njihovo zdravje, počutje, ekonomski potencial preživetja, razvojne priložnosti in drugo.

Zato je prav, da ljudje prihodnost soustvarjamo s svojim aktivnim delovanjem, saj jo kreiramo žal tudi takrat, kadar smo neaktivni. Dobro je, da vemo kaj bomo zapustili prihodnjim rodovom, zato se splača potruditi za dobro prihodnost. Vsako pozitivno dejanje soustvarjanje trajnostne prihodnosti šteje.

PROŠNJA: Na načrtovalce, odločevalce strokovnjake in zavzete napredne ljudi, ki jim je mar za sedanjost in prihodnost apeliramo, da vsak po svojih močeh naredi vse najboljše kar zna in zmore, da ohranimo naš biser našo reko Savinjo, pritoke in naravo za sedanje in prihodnje rodove in jim omogočamo blagostanje prihodnosti.

Načrtovalce pa pozivamo, da najprej preučijo vse možne rešitve na naravi temelječih rešitev, modro zelene infrastrukture in ekoremediacijskih rešitev in šele nato umeščajo suhe zadrževalnike v okolje.

Vsako dobro dejanje šteje. Soustvarjajmo trajnostno prihodnost. Aktivno. S podajanjem dobrih predlogov, sodelovanjem stroke, naprednih znanj, upoštevanje narave in izkušenj ljudi. Uspehi bodo boljši.

BAZA ZNANJA – GIBANJE OSKRBIMO SLOVENIJO ŠTAFETA SEMEN: Semenske kroglice in sebični fižol

Velikokrat se sprašujemo kako k ohranjanju semen, samooskrbi in k trajnostnim pristopom navdušiti otroke, šolarje, somišljenike. Objavljamo gradiva v navdih.

Kako navdušiti otroke, da vedo kaj je seme, kako ga posaditi,
opazovati, katero seme izbrati? Vzgojiteljice v vrtcih so navdušene nad nizkim fižolom, saj so rezultati sajenja dokaj hitro vidni. Prav tako so vsi navdušeni nad semenskimi kroglicami.

  1. Kako deluje seme fižola? Predlagamo, da pogledate posnetek ga.Sanja Lončar: Sebični fižol, iz baze Samooskrbni.net, ki ga najdete na https://youtu.be/aVSmUDGWozs.
  2. Semenske kroglice in navodila, kako jih narediti. Posnetek ga. Sanja Lončar najdete na https://youtu.be/woMciQXKjqc.

SEMENSKE KROGLICE

V tujini so že dokaj poznane. V Sloveniji pa njihovo koristno uporabnost odkrivamo šele sedaj. Semenske kroglice so zelo primerne za izdelavo v vrtcih, šolah društvih, delajo jih lahko tudi invalidi. Nad izdelovanjem so vsi navdušeni. Primerne so za takojšnjo posaditev in zelo primerne za posajanje semen brez prekopavanja in ali za kasnejšo sajenje, če jih posušimo. V posušenih kroglicah lahko seme na varnem počaka tudi več let. Primerna so za polaganje –
sajenje na visoke grede, lahko pa tudi na gredice in vrtove. V semenske kroglice lahko damo lahko ali koščice dreves ali semena dreves in z njimi pogozdujemo na zasebnih ali javnih površinah.


POMEMBNO: uporabljamo le avtohtona semena, ki so prilagojena našemu okolju.

Izdelava: zmešamo dve tretjini humusa, eno tretjino ilovice, dodamo obvezno AVTOHTONO SEME, koščice ali plodove rastlin, dreves, grmovnic ali rastlinskih združb, ki so prilagojena LOKALNEMU OKOLJU. Zmešamo z vodo in posušimo. Nato jih posejemo: ročno, strojno s helikopterji ali droni. Ko pride dež se kroglica razpusti in ko so pogoji ustrezni, seme vzklije in rastlinica prične rasti. In tako pomagamo naravi, da najde pot, da čimprej pokrije gola tla. Tudi v vrtičkarstvu in samooskrbi so posušene semenske kroglice učinkovit način shrambe semen in počakajo pripravljene na čas, ko jih želimo posejati. Če želimo, da zraste iz semena drevo ali večja rastlina damo v kroglico le eno seme – želod, storž, olivo, koščico… Če uporabljamo
semena zelišč ali zdravilnih rastlin, damo do 3 semena, če pa damo žita, travne mešanice ali proso, sibirsko žito, ajdo pa lahko damo od 3 do 11 zrnc semen. Glino lahko naberete v lokalnem okolju, za humus uporabite domač ali ekološki humus, ter domača, avtohtona semena ali ekološke semena.

Če nimate lastnih materialov in gline jih lahko najdete na www.amarant.si.

  1. Kako naredimo semenske kroglice – posnetek, ki je bil posnet
    pred prostovoljno akcijo na Krasu: https://www.samooskrbni.net/blog/kako-naredimo-semenske-kroglice.
  2. Semenske kroglice na Krasu – od kod izhajajo in dobre prakse od drugod in kaj lahko storimo mi: https://www.samooskrbni.net/blog/projekt-semenske-kroglice-na-krasu.
  3. Kako smo sejali semenske kroglice na Krasu – poglejte video: En dan na Krasu: https://www.youtube.com/watch?v=ibTYrgqfFWA.
  4. Velja pogledati tudi video: Ekoci s semenskimi kroglicami – soustvarjamo prihodnost: https://www.youtube.com/watch?v=DBMj41qH75A.
  5. Kako smo posejali prve semenske kroglice: https://ekoci.si/zadnje/na-
    krasu-ze-posejane-prve-semenske-kroglice-od-besed-k-dejanjem/
    .

Uspešno soustvarjanje prihodnosti vam želimo!

Za Gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, Irena Rotar

Sporočilo za javnost: ČESTITKE IN INFORMACIJE – BAZA ZNANJA OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN 2023

Žalec, 9.1.2023: Vsem sodelujočim, ki so se prijavili v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen v letu 2023 čestitamo za prijavo za sodelovanje in  pošiljamo del informacij iz Priročnika Gibanja za Oskrbimo Slovenijo Štafeta semen – gibanja za ohranjanje, izmenjavo in sejanje avtohtonih, domačih semen in starih sadnih vrst za večjo samooskrbo s sonaravno pridelavo hrano, večjo biodiverziteto in soustvarjanje trajnostne prihodnosti.

Sicer pa  je prijava za sodelovanje v OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN 2023 na povezavi: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSckBzd2GDWnThk9taKtclVMieEXk11ZaeGXcptZLVzlVT6gjg/viewform možna še do 20.1.2023.

Gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen poteka že od leta 2012. Na pobudo zavzetih ljudi, ki nam je mar za prihodnost. V tem času je nastalo veliko gradiv, ki so nam lahko v pomoč vsako leto znova, ozaveščenost je o pomenu pravih semen in samooskrbe se je povečala, razvijajo se vedno nova društva, po deželi raste čedalje več vrtičkov, vrtnarjenje pa je postalo moderno in marsikje pomaga povečati prehransko varnost. Sonaravni pridelavi hrane so vsebolj naklonjeni tudi stroka in odločevalci.

Tudi letos so se za sodelovanje v skupno soustvarjanju prihodnosti prijavili številno sodelujoči, posameznikov, društev in vrtce društva vrtci, šole. V pomoč sodelujočim bomo redno pošiljali informacije, ki so lahko sodelujočim v pomoč iz različnih področij in za različne ciljne skupine: spletne povezave do člankov, video filmov, gradiv uradnih institucij in odločevalcev, naprednih strokovnjakov,  dobrih praks v Sloveniji, ki si v Sloveniji s konkretnimi dejanji prizadevajo za trajnostno prihodnost.

Poudarjamo, da je v Sloveniji ogromno znanja in dobrih praks, objavljamo pa tiste, ki so javno dostopne in tiste, kjer so se sodelujoči odločili, da sodelujejo v Gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Več informacij o aktualnih dogajanjih, navodila in dobre ideje, priporočila za soustvarjanje trajnostne prihodnosti najdete na povezavi: www.ekoci.si in Facebook straneh Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen ter Ekoci.

SEMENA – POMEN SEMEN

Gradivo gibanja Oskrbimo Slovenijo-Štafeta semen in uradnih institucij

Kako se lotiti semen in katera semena izbrati? V pomoč informacije, katera semena izbrati. Kam jih posaditi in posejati ter kako izbrati.

  1. Naša semena – valuta prihodnosti. Irena Rotar podaja informacije o tem, zakaj so pomembna semena. Članek iz revije »Bodi Eko« najdete na koncu prispevka.
  2. Domača semena. Irena Rotar o pomembnosti slovenskih semen. Članek na portalu Naša super hrana, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano na povezavi: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/domaca-semena/?fbclid=IwAR25_e5WTzgePE39NaD2_5p0EaduyfDXjUkT1IRzUZVWiuTlGJ44MBZG36g.
  3. Semena: naš zaklad – naša prihodnost. Zanimiva raziskovalna naloga ekipe Mladi za Celje iz leta 2014, avtorica Sara Črepinšek, ki na poljuden in zanimiv način raziskuje pomen semen, izraze in tradicijo semenarstva in sonaravne načine pridelave hrane. Povezava na gradivo: Semena: naš zaklad, naša prihodnost (prvagim.si).
  4. Opis avtohtonih rastlin. Gradivo, pripravljeno s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, najdete na https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2004-01-1469/seznam-avtohtonih-in-tradicionalnih-sort-kmetijskih-rastlin;
  5. Lokalne sorte semen: Lokalne sorte so sicer vse sorte, ki so bile razvite ali udomačene v Republiki Sloveniji, so vpisane v sortno listo in se vzdržujejo v Republiki Sloveniji. Za potrebe ukrepov SKP KOPOP 2014-2023 se uporablja seznam lokalnih sort, ki je v Prilogi 12 uredbe, ki jo najdete na povezavi http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED7211. Nov seznam je v pripravi.
  6. Avtohtone sorte: vabljeni k ogledu letaka Semenarne Ljubljana, ki ga najdete na povezavi Avtohtone-sorte-www-24jan2013.pdf (semenarna.si).

SEMENA, SAMOOSKRBA IN SONARAVNA PRIDELAVA

Gradivo Društva za celostno samooskrbo Samooskrbni.net

V Sloveniji večina ljudi, ki jih zanima trajnostna prihodnost pozna Sanjo Lončar. Avtorico in soavtorico več kot 25 uporabnih priročnikov o Naravnih rešitvah, o zdravju in samooskrbi. Sanja že 17 let vodi informacijsko središče Zazdravje.net; Je tudi soustanoviteljica društva Samooskrbni.net in direktorica  Zavoda za celostno samooskrbo

Želite dodaten navdih zakaj ohranjati domača semena in pridelovati sonaravno? Predlagamo, da si pogledate video:

Sanja Lončar: SAMOOSKRBA V PRAKSI : https://www.youtube.com/watch?v=-5U2bE6VvOA

V Bazi znanja sodeluje zelo aktivno tudi njeno društvo Samooskrbni.net, ki združuje že več kot 500 članov in ima skoraj 40 lokalnih društev po celi Sloveniji, kjer skupine skupaj vrtnarijo in nadgrajujejo in svoje znanje v praksi.  Vsak teden so tudi Zoom predavanja za njihove člane, ki so tudi posneta, gradiva pa so na voljo tudi njihovim starim in novim članom na spletni strani: www.samooskrbni.net;  Nekatera gradiva so na voljo brezplačno tudi sodelujočim v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen 2023.

Za dostop do gradiv vtipkate: https://www.samooskrbni.net/blog  in pokažejo se vam vsebine. V meniju izberete rubriko Baza znanja ali pojdite direktno na linke.  Za začetek predlagamo,  da si ogledate posnetke:

  1. Uvodno predavanje o pridelavi in ohranjanju semen: https://www.samooskrbni.net/blog/uvodno-predavanje-o-pridelavi-in-ohranjanju-semen.
  2. Pravilna izbira semen fižola: https://www.samooskrbni.net/blog/pravilna-izbira-semen-fizola-fanci-perdih.
  3. V rubriki Baza znanja so na voljo tudi druga predavanja o semenarstvu. Tekom trajanja aktivnosti projekta pa jih bo še več in vas bomo o tem še obveščali.

SAMOOSKRBA IN CELOSTNI PERMAKULTURNI PRISTOPI

Gradivo IPVO, prof. drr. Ana Vovk

Spoštovana prof. drr. Ana Vovk predaja akademsko znanje doma in v tujini iz teorije v prakso. Z naprednimi znanji ekomeridacij, modro-zelene infrastrukture in celostnim pristopom permakulture sodi v vrh svetovnih strokovnjakov na tem področju. Samooskrbni poligon Dole si lahko ogledate na povezavi http://www.ipvo.si/poligon-dole. Predlagamo, da si pogledate spodnje gradivo, ki vam je lahko navdih, kako, kam in kako sejati brez velikih težav z razumevanjem sonaravnih pristopov.

  1. Kako postati samooskrben – ideje za gredice. Za sajenje ne potrebujemo veliko prostora. Priročnik in velik  idej, kako na majhnih površin naredimo z naravnimi materiali sonaravni sistem, najdete na povezavi: http://www.ipvo.si/knjiznica/projekti/postanimo-samooskrbni/katalog_postanimo-samooskrbni_nov.pdf.
  2. Učilnica v naravi – Kako postati samooskrbni. Video posnetek o Mednarodnem centru za samooskrbo Dole z prof, drr. Ana Vovk najdete na https://www.youtube.com/watch?v=2kNKRuNjDvU.

KAKO DO SEMEN?

Gradivo Izmenjevalnica semen, Semenarska hiša AMARANT IN Kmetijski inštitut Slovenije

V gibanju Oskrbimo Slovenija – Štafeta semen si prizadevamo, za sejanje, izmenjavo in ohranjanje avtohtonih domačih, lokalnih semen. Tistih, ki se ohranjanjajo na naših tleh in so primerna za sonaravno pridelavo. Če pa teh ne moremo dobiti, pa si začetno semena kupimo ekološka ali biodinamična semena vzgojena čim bližje našemu okolju.

1. Izmenjevalnica semen

Obujanje starih običajev izmenjave semen, kot so delali naši predniki, kjer so najboljša semena podarjali in vzgajali za naprej. Najmanj 11 zrn semen posej (ponavadi jih dobite v dar) in naslednje leto najmanj 11 zrn podariš naprej in ohraniš vrsto za naprej. Vsaj 11 zrn ohraniš za svojo nadaljno setev. Do avtohtonih in domačih semen je mogoče priti preko Izmenjevalnice semen in znanja, ki jih organizira Gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen in številna društva. Veliko semen iz biodinamične pridelave se izmenja tudi preko Biodinamičnih društev po Sloveniji. O izmenjevalnicah semen po Sloveniji bomo redno obveščali preko obvestil in na strani Facebook strani Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, ki jo najdete na https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen.

2. Kako do ekoloških semen?

Če nimate domačih semen kupite v trgovinah semena z oznako avtohtona, domača, ali tradicionalna. Veliko semen se izmenja tudi preko Semenarska hiša Amarant. Ekološka semena, tudi avtohtona semena, ki jih prideluje veliko predelovalcev v Sloveniji, od leta 2003 povezuje Semenarska hiša Amarant. Semena so strokovno pridelana v naši deželi (fižol, šalotka česen, solate…) ter ustrezno certificirana.

Tista, katerih pa ni moč pridelati v Sloveniji, pa so iz sosednjih držav, iz EU sortne liste. Pri njih najdete tudi ekološki substrat in glino za semenske kroglice. Dodatne informacije o pridelavi in semenih najdete na www.amarant.si ali na telefonski številki 031 706 444.

3. KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE – Slovenska genska banka

Na njihovi spletni strani najdete informacije, katere sorte semen so vzgojene v Sloveniji, kako do semen slovenskega sorte krompirja in ostalih slovenskih semen. Najdete tudi naslove strokovnjakov z področja zelenjadarstva poljščin in sadjarstva, ki so vam lahko v pomoč za odgovore na vaša vprašanja. Spletna povezava: www.kis.si, posebej še https://www.kis.si/Sorte_vzgojene_na_Kmetijskem_institutu_Slovenije/. Kontakte za posamezna področja najdete na povezavi: https://www.kis.si/Zaposleni/ ali na telefonski številki 01/280-52-62.

KAKO SOUSTVARJATI PRIHODNOST IN ZAKAJ?

Za navdih pri skupnem soustvarjanju prihodnosti in za kakšno dodatno idejo predlagamo, da kliknete na povezave:

Verjamemo, da vam bodo poslane informacije v pomoč. Veselimo se vaših dejanj pri soustvarjanju skupne prihodnosti!

Za organizatorje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen

Irena Rotar, predsednica civilne iniciative Ekoci

SZJ – ZAHVALA. POVABILO. RAZPIS ZA PRIJAVO ZA SODELOVANJE V OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN PODALJŠAN DO 20.1.2023

VOŠČILO

Spoštovani,

Želimo vse najboljše v letu 2023. Vam, vašim najdražjim ljudem,
projektom in idejam. Želimo vam miru, veliko zdravja, sonaravno pridelano hrano in uspeh. Ter ohranjanje vrednot , dela spoštovanja in sodelovanja, kulture in tradicije, ohranjanje narave in stvari, ki nas bogatijo tudi na sodoben način in nas plemenitijo in vsem lepšajo vsakdan.

Tudi v letu 2022 smo Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije skupaj s somišljeniki, partnerji, in strokovnjaki tlakovali poti z udejanjanem vrednot in dobrih stvari – semen znanja, povezovanja in sodelovanja, izmenjavo mnenj in izkušenj in konkretnih dejanj na področju povečanja samooskrbe in trajnostne prihodnosti.

ZAHVALA ZA VAŠ DOPRINOS

Brez ogromno podpore ljudi, zbranih podpisov
podpore, idej, sodelovanja strokovnjakov in pozitivnih dejanj in naprednih medijev ne bi uspeli. Hvala vam za vaš doprinos in podporo. Z sodelovanjem in vztrajnostjo skupaj zmoremo veliko. Za prihodnost vsako dobro dejanje šteje…
Ponosni smo, da smo si skupaj prizadevali, za svobodno rejo kokoši brez registracije za samooskrbo z jajci. Kot so to delale generacije naših prednikov in so tudi delček odgovora na sodobne izzive prehranske varnosti, ohranjanja slovenskega podeželja,
slovenske krajine in navad.

Prizadevali smo si, da je sedaj Ptujski semenarski center v
Državni lasti in ni bil prodan tujcem saj tam žlahtnijo slovenska avtohtona semena. Avtohtona semena so bogastvo ljudi, naroda dežele, zato je prav, da jih ohranimo za prihodnje. Veseli smo, da nam je prisluhnila tudi oblast. Naredili in posejali smo tudi prve
za semenske kroglice za Kras.

V okviru gibanja Oskrbimo Slovenija štafete semen smo posejali in izmenjali na tisoče semen.

Sodelovali smo z društvom Samooskrbni.net navdihovali otroke v vrtcih in šolah za samooskrbo, skupaj sejali in jih učili znanj za
življenje.

Skupaj s strokovnjaki smo predstavljali dobre prakse trajnostne prihodnosti in izzivov podnebnih sprememb na poligonih, Pomurskem in Celjskem sejmu.

Z objavami so veliko za širitev dobrih in koristnih informacij pripomogli napredni predstavniki
medijev. Hvala jim.

Več o aktivnostih lahko najdete na www.ekoci.si.


POVABILO

Za soustvarjanje prihodnosti štejejo dejanja. Jo želite soustvarjati tudi Vi in se prijaviti k vse slovenskemu gibanju Oskrbimo Slovenijo -Štafeta semen?

Prijavite se do 20.1.2023 na povezavi https://ekoci.si/zadnje/zelite-tudi-vi-sodelovati-v-vseslovenskem-gibanju-oskrbimo-slovenijo-stafeta-semen-2022-23/.
Vsak s svojimi dejanji lahko poskrbimo za sedanje in prihodnje rodove, da ne bomo lačni, da ohranimo biotsko pestrost in ohranimo kmetijsko zemljo in našo zeleno Slovenijo.
Lahko sejemo, otroci v vrtcih v šolah, ljudje v društvih, sadimo sadna drevesa, delamo semenske kroglice. V pomoč sodelujočim so informacije in prireditve v Bazi znanja, ki jih dobijo prijavljeni na sodelovanje.


Hvala za vaš doprinos. Pogumno naprej.


Za Ekoci in sodelujoče Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci), kjer se že že deseto leto združujemo somišljeniki v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

10 let Štafete semen

Brez semen ni hrane, brez hrane pa ni suverenosti in prehranske varnosti.

Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen je gibanje za samooskrbo, sejanje, izmenjavo in ohranjanje slovenskih semen ter trajnostno prihodnost, ki na pobudo civilne iniciative EKOCI deluje že od leta 2012. Pripomogli so k ohranjanju slovenskih semen, poskrbeli, da je posajenih na tisoče slovenskih semen, in prispevali k povečanju vrtičkarske samooskrbe.

GIBANJE ZA OHRANITEV SEMEN In večjo samooskrbo

Iz članka Nedeljski dnevnik, Meta Černoga: » Štafeta semen poteka in udeležencem je uspelo zbrati, posejati in izmenjati veliko vrst semen za sonaravno pridelavo hrane Vsak lahko sodeluje v vse slovenskem gibanju  Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen za leto 2023. . Dokumentacijo za prijavo najdete na povezavi: https://ekoci.si/…/zelite-tudi-vi-sodelovati-v…/ in poglejte povabilo za sodelovanje https://ekoci.si/…/povabilo-k-sodelovanju-pri…/

Iz članka:« Povprašajmo dedke in babice kako so čuvali semena in kako so nekdaj pridelali hrano brez kemije in bili samooskrbni. To je moto letošnjega gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, ki pod okriljem civilne iniciative Ekoci eko Slovenije skupaj s somišljeniki že deseto leto organizira izmenjavo in sejanje  semen in si ves čas prizadeva za ohranjanje avtohtonih semen, samooskrbo,  sonaravno pridelavo hrane in trajnostno prihodnost.

»Živimo v nepredvidljivih časih gospodarskih, geopolitičnih in podnebnih sprememb, ki kažejo tudi na predvidljive težave pri zagotavljanju hrane. Živimo v čudoviti deželi, kjer bi lahko zraslo veliko več, kot pridelamo zdaj. Nekoč so to naši predniki že znali. Vse več ozaveščenih ljudi se sicer zaveda pomembnosti samooskrbe, vendar za varno prihodnost to ne bo dovolj, saj je na svetu že več kot milijarda lačnih ljudi. Ali bomo tudi kmalu mi med njimi če ne bomo kmalu zavihali rokave?« se sprašuje Irena Rotar, predsednica civilne iniciative.

Zato poudarja, da je zdaj čas, da v okviru možnosti tudi sami poskrbimo za prehransko varnost. »V Sloveniji imamo samo 800 kvadratnih metrov kmetijskih površin na prebivalca. Zaradi gradnje in širjenja infrastrukture vsak dan izgubimo 5 hektarov zemlje, izgubili smo že 80 odstotkov avtohtonih semen, zato vsako posajeno seme šteje.  Da ne bomo lačni ne mi, ne prihodnji rodovi. In da bomo ohranili naš košček raja našo Slovenijo zeleno in trajnostno. Vendar nam brez pomoči in znanja starejših ne bo uspelo,« je prepričana in dodaja, da je treba v prizadevanje za samooskrbo vključiti tudi otroke, javne ustanove, občine, strokovnjake, nevladne organizacije in gospodarske družbe. Le tako bomo poskrbeli za lokalno samooskrbo zdajšnjega in prihodnjih rodov.

Naše babice so vedele katera semena so najboljša in kako jih hraniti. In nevesta je v poročno balo dobila tudi najboljša semena za doto. Njena dolžnost je bila ohranjati semena in jih izmenjavati, saj je to pomenilo nadaljnjo   ohranitev in naravno žlahtnjenje sorte semena. Vsa ta semena so zrasla brez umetnih gnojil in kemičnih škropiv, ki sedaj poleg uničevanja zeli bistveno vplivajo na poslabšanje tal, podtalnice in škodujejo okolju, živalim in ljudem. Dedki so vedeli, da je  potrebno njive orati tako, da se med posameznimi delom njive naredi jarek – mulda, ogon, v katerem  se zbira voda ob nalivih, da ni njiva premokra, in da se tak jarek naredi okrog njive ter da se takšen jarek zastre kadar želimo zadržati vodo da se dvigne podtalnica.

Sedaj so vse njive ravne zaradi velikih in dragih traktorjev, ki potrebujejo ravno ploskev, našteva sogovornica.

Zato meni in apelira na starejše, ki so zakladnica znanja in izkušenj, pomembnih tudi za prihodnost, da sodelujejo pri Štafeti semen, akciji, ki jo pripravljajo že deseto leto zapored. V  Izmenjavalnici semen, dobrin in znanja ter cepičev starih sadnih sort, ki jih organizira Ekoci – v gibanju Oskrbimo Slovenijo Štafeto semen,  gre le za izmenjavo semen s preverjenimi pridelovalci, ki jih ne pridelujejo  za industrijske potrebe. Tu gre za ljubiteljske vrtičkarske semenarje, ki pridelujejo seme zase in imajo kakšno prgišče semen več, ki ga lahko prinesejo na Izmenjevalnico. Semena so pridelana večinoma na  biodinamičen način v okviru društva Ajda  ter cepičev starih sadnih sort z sadjarjem Slavkom Turšičem iz Sadjarskega društva Borovnica. Tu se najdejo  tudi stare sorte, ki niso vpisane na sortno listo, ampak jih ljudje hranijo iz roda v rod, kot  so stare sorte koruze, zelene solate kot je hrastov list, ognjiči, bob, kamilice, buče, pšenica enozrnica, razne stare sorte fižolov, ajde, stare sorte, zelenjave…

Kot pravi Irena Rotar so v preteklosti na ta način našli veliko sort semen, ki jih še imajo naši ljudje na podeželju in so nova avtohtona in tradicionalna semena podarili tudi genski banki Kis, vendar se ti takrat niso  dovolj  potrudili, da bi razmnožili seme. »Delujejo le v skladu z zakonodajo in zapletenimi postopki –  če semena ne vloži uradni pridelovalec semena, vzdrževalec sorte, ga ne uvrstijo v postopek za  preučevanje semena  in tako seme ne pride do postopka za vpis na sortno listo semena. Zato je sedaj izmenjevalnica organizirana tako, da bodo prava semena v rokah ljudi kot narodno bogastvo in vedno znova posejana, da bodo rasla in dajala vedno nove plodove – ne glede na to, ali so ali niso vpisana v sezname. Ljudje jih pridelajo in hranijo iz roda v rod in izmenjujejo med seboj, kot so to počeli naši predniki na podeželju že od nekdaj in je to del tradicije,« pravi Rotarjeva, ki upa, da se bo morda med temi pridelovalci našel kdo, ki bo šel preko zahtevnih postopkov in prideloval avtohtona semena za trg, pri čemer mu lahko pomagajo, saj imamo  v Sloveniji tudi semenarsko hišo Amarant, za katero semena prideluje že 20 pridelovalcev. Prav tako pa, kot pravi, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, obljublja, da bo temu področju in semenarstvu na splošno namenilo večjo pozornost v prihodnosti.

Tudi če smo zelo napredni in bomo imeli vse digitalizirano, pametne hiše in vse na računalniku, bo v primeru naravnih nesreč ali daljše prekinitve dobave električne energije največ štelo to, kar bomo imeli sami  na vrtu ali v shrambi, kar bomo znali narediti sami. »Naši dedki in babice še imajo znanja, ki bi jih sedanji in prihodnji rodovi nujno potrebovali – kako poskrbeti za energijo, kdaj sekati drevesa za drva, da bodo najboljša, da bodo dobro gorela in ne bodo onesnaževala zraka. Naše babice so tudi vedele, kako hraniti živila brez hladilnika. In znanja o tem nam bodo še kako prav prišla v času, ko se vse glasneje govori o prekinitvi dobav električne energije in tudi vse dražje elektrike,« je prepričana Rotarjeva in vabi vse, da se akciji Štefeta semen tudi pridružijo.

Moderna kmetijska politika terja pri intenzivnem kmetovanju od kmeta vedno nove naložbe: kmetijske stroje, vsako leto novo kupovanje hibridnih semen, saj drugo ali tretje leto iz njih skoraj nič več ne zraste. Če želi kmet dosegli tako visoke pridelke, kot piše na etiketi semena, mora kupovati še fitofarmacevtska sredstva in mineralna gnojila, kar pa močno povečuje vhodne stroške, zato se nekaterim kmetom, ki imajo manjše kmetije, ne splača več kmetovati intenzivno in se morajo čim prej preusmeriti v sonaravno kmetovanje. Rotarjeva opaža, da je čedalje več ljudi, ki se zavedajo pomena hrane,  ki je pridelana sonaravno, ekološko, biodinamično, permakulturno.

»Tudi uradne ugotovitve so že znane in kažejo, da je hrana, ki jo kupimo v trgovinah, sicer zelo lepa, a je pridelana na način hidroponike –  v zaprtih prostorih ali rastlinjakih  brez zemlje, kar pomeni, da rastline rastejo  na vodi. Takšne rastline ne vsebuje toliko hranilnih snovi in mineralov, kot hrana, ki je zrasla v zemlji in je pridelana na sonaraven način. Da ne bomo lačni ne mi, ne prihodnji rodovi. In da bomo ohranili naš košček raja našo Slovenijo zeleno in trajnostno.«

Vsi, ki se bodo odločili za sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen morajo izpolniti spletno prijavnico do 31. decembra. To so lahko otroci, vrtci, šole, posamezniki ali društva. Sodelujejo lahko tako, da sejejo semena, sadijo, pridelujejo ter izmenjujejo avtohtona semena in sadike kulturnih rastlin, sadnih vrst, medovitih in zdravilnih rastlin, izdelujejo in sejejo semenske kroglice ter pridelujejo sonaravno ter se prijavijo kot sodelujoči v Pozitivni točki Štafeta semen. Sodelovanje v gibanju je brezplačno. Vsi ki bi želeli sodelovati lahko najdejo prijavnice na spletni strani www.ekoci.si ali pišejo na naslov Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, za gibanje Oskrbimo Slovenijo -Štafeta semen. Ul.  Savinjske čete 4, 3310 Žalec. V dopis pa napišejo tudi na kakšen način želijo sodelovati – ali imajo kakšno staro seme, ali želijo pokazati dobro prakso na svojih kmetijah ali podati svoja dragocena znanja za kakšen intervju ali v bližnjem v vrtcu ali šoli.

Foto: Slavko Turšič Sadjarsko društvo Borovnica sodeluje na Izmenjevalnici cepičev starih sadnih vrst.

OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN 2023

POSEJMO ČIM VEČ, DA BOMO ČIMBOLJ SAMOOSKRBNI.

Iz članka Čas za zemljo, Anja Kralj:  Vsak s svojimi dejanji lahko poskrbimo za sedanje in prihodnje rodove, da ne bodo lačni, da ohranimo biotsko pestrost in ohranimo kmetijsko zemljo in našo zeleno Slovenijo, poziva Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci), ki že deseto leto združuje somišljenike s projektom Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Se želite tudi vi prijaviti k vse slovenskemu gibanju oskrbimo Slovenijo -Štafeta semen.? Prijavite se na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/zelite-tudi-vi-sodelovati-v-vseslovenskem-gibanju-oskrbimo-slovenijo-stafeta-semen-2022-23/?fbclid=IwAR0ASx44Mvjxn9J1-sQJ3qp3uZfjFBvA_Ri0xp9ZKxXTs2H8vORRWp8Mq7A

“Če menite, da ste premajhni, da bi lahko kaj spremenili, si zamislite, kaj vse spremeni čisto majčken komar,” pravijo v Vrtcu Slovenska Bistrica, kjer otroke učijo znanja za življenje in tako spreminjajo svet na bolje. V okviru projekta Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen sejejo semena, delajo gredice, igrajo se v naravi, kompostirajo odpadke, jedo lokalno pridelano hrano. Slovenska Bistrica je tako svetel primer dobre prakse, ki otroke aktivno vključuje v vse procese od semen in skupne priprave hrane do obiska kmetij, ki pridelujejo hrano za vrtec in ponujajo lokalno hrano otrokom, pripoveduje Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci), ki že deseto leto združuje somišljenike s projektom Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Kot pripoveduje, vzgojiteljice in otroci že pozimi zberejo semena, skupaj jih posejejo in nato opazujejo, kako iz semen rastejo rastlinice in potem sadike na skupni prireditvi podarijo staršem, da jih posadijo doma, nekaj pa jih gre na šolski vrt. Tam jih občudujejo, kako rastejo, ko pa zrastejo, jih skrbno poberejo in skupaj s kuharicami in vzgojiteljicami pripravijo okusen obrok. V vseh 11 enotah vrtca imajo svoje vrtove, imajo tudi krušno peč, otroci skupaj z vzgojiteljicami in kuharicami vsak teden pečejo žemljice. Na prireditvi se predstavijo tudi lokalni kmetje, ki dobavljajo hrano v vrtce, in čebelarji. Somišljeniki gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen so letos tudi posejali semenske kroglice na požganem Krasu. 

Brez semen ni hrane

“Brez semen ni hrane. Kdor ima hrano, ta ima oblast. Brez prehranske varnosti pa ni miru,” opozarja Irena Rotar. Živimo v nepredvidljivih časih gospodarskih, geopolitičnih in podnebnih sprememb, ki kažejo tudi na predvidljive težave pri zagotavljanju hrane, izpostavlja. Semena so bogastvo dežele, naroda in človeštva, poudarja: “Premalokrat se zavedamo pomena ohranjanja slovenskih avtohtonih sort, ki so naša kulturna in naravna dediščina, prispevajo k biotski pestrosti in prehranski varnosti, so prilagojene našim pridelovalnim razmeram, so bolj odporne. Primerne so za sonaravno pridelavo. Pomembne so tudi zaradi značilnega vonja in okusa ter vitalnih lastnosti in dozorelosti plodov.” Zdaj je čas, da v okviru možnosti tudi sami poskrbimo za prehransko varnost: “Živimo v čudoviti deželi, kjer bi lahko zraslo veliko več, kot pridelamo zdaj. Vse več ozaveščenih ljudi se zaveda pomembnosti samooskrbe, vendar za varno prihodnost to ne bo dovolj, saj je na svetu že več kot milijarda lačnih ljudi. V prizadevanje za samooskrbo je treba vključiti tudi otroke, javne ustanove, občine, strokovnjake, nevladne organizacije in gospodarske družbe. Le tako bomo poskrbeli za lokalno samooskrbo zdajšnjega in prihodnjih rodov. Če bo vsakdo od nas storil, kar zna in zmore, lahko skupaj dosežemo veliko,” poziva Rotarjeva.

Sporočilo projekta Štafeta semen je, da posejmo čim več, da bomo čim bolj samooskrbni: “Posejmo Slovenijo s čim več užitnimi, zdravilnimi in sadnimi rastlinami in posadimo čim več semen in sadik rastlin, naredimo semenske kroglice s semeni, ki so prilagojene našemu okolju,” razlaga Rotarjeva.

 Vsak lahko sodeluje

Med letom bodo v okviru projekta objavljali in posredovali objave o dogodkih ter prirejali večje dogodke, na katerih bo potekala izmenjava znanj, semen in dobrin – pri tem gre za simbolično dejanje, katerega cilj je ohranjanje semen na način, kot so to počeli naši predniki, projekt opiše Rotarjeva. Vsi, ki se bodo odločili za sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, morajo izpolniti spletno prijavnico od 31. 12. 2022. To so lahko prav vsi, otroci, vrtci, šole, posamezniki, društva, našteva Rotarjeva. Aktivnosti izvajajo v svoji organizaciji in na lastno odgovornost, z lastnimi sredstvi. Organizatorji pa koordinirajo aktivnosti, obveščajo javnost in poskrbijo za podelitev priznanja. Sodelovanje v gibanju je brezplačno. Sodelujejo lahko tako, da sejejo semena, izdelujejo, sadijo, pridelujejo ter izmenjujejo avtohtona semena in sadike kulturnih rastlin, izdelujejo in sejejo semenske kroglice ter pridelujejo sonaravno. Poleg tega lahko širijo znanja o pravilni pridelavi in ohranjanju semen ter o trajnostnih oblikah pridelave hrane, prirejajo dogodke o samooskrbi in trajnostni prihodnosti, v sodelovanju z organizatorji in Zavodom za gozdove pogozdujejo ali pa si prizadevajo, da bo na javnih in zasebnih površinah raslo čim več sadnih dreves, grmovnic ter kulturnih in zdravilnih rastlin.

Pridelujejo lahko na balkonu ali v lončkih, zelenice spreminjajo v gredice, se vključijo v skupnostno pridelavo hrane, pomagajo kmetom, v sodelovanju z lastniki in lokalno skupnostjo sadijo sadne drevorede, prirejajo predavanja ali skupne dejavnosti v vrtcih in šolah, na javnih površinah sadijo drevorede, novorojenčkom podarjajo sadna drevesa … Odločevalci lahko samooskrbo in trajnostni razvoj vključijo v dolgoročni razvoj lokalne skupnosti, nešteto možnosti za sodelovanje opiše Rotarjeva. Udeleženci se sami odločijo, s katero dejavnostjo se bodo ukvarjali oziroma jo organizirali. Sodelujoči po opravljeni dejavnosti pošljejo spletno poročilo in fotografijo ter navedejo, ali za sodelovanje želijo prejeti priznanje. 

“Čas, v katerem živimo, ko na naša vrata trka prehranska kriza, je obenem čas, da se še bolj aktiviramo. Poleg tega naprošamo odločevalce, naj poskrbijo, da bo v državnih rezervah dovolj semen in hrane, in sprejmejo ukrepe, ki bodo zagotavljali blagostanje in trajnostno prihodnost,” sklene Rotarjeva.

Celoten članek najdete na povezavi: https://www.caszazemljo.si/slovensko/posejmo-cim-vec-da-bomo-cim-bolj-samoskrbni.html?fbclid=IwAR2OYdxxzSFqtc8mo4yP7ZdlcPtnUBppDtQuvgFcj3O_jE0zbno3ux8MBxE