Vsi prispevki, ki jih je objavil/a ekociadmin

ŽELITE BITI SAMOOSKRBNI, PA NIMATE ZEMLJE? ALI BI ŽELELI PRIDELATI VEČ, PA NIMATE DOVOLJ KMETIJSKIH POVRŠIN?

Z veseljem vam posredujemo objavljeno novico za BREZPLAČEN ZAKUP ZEMLJIŠČ za dobo 10 let na podlagi Zakona O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUOPDVE), ki omogoča brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti Republike Slovenije, ki je objavljena na povezavi: http://www.s-kzg.gov.si/…/seznam-zemljisc-za-brezplacen.

Seznam parcel lahko najdete na povezavi : http://www.s-kzg.si/static/uploaded/htmlarea/2020/PPovInternet_Dejanska_raba_16_12_2020.pdf. Za lociranje zemljišč s seznama lahko uporabite https://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx.

Iz objave:

(1) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije lahko v brezplačni zakup odda kmetijska zemljišča, ki jih ima v upravljanju in ki so bila na dan 1. januarja 2021 v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč opredeljena kot:- 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju,- 1500 – drevesa in grmičevje ali- 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.

(2) Doba zakupa iz tega člena traja 10 let.

(3) Zakupnik mora na zemljiščih, ki so dana v zakup po tem členu odpraviti zaraščanje v roku enega leta ter ga uporabljati za kmetijsko dejavnost.

(4) Pomoč iz tega člena se zakupniku dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1). Sklad objavlja neobvezujoč seznam kmetijskih zemljišč za brezplačen zakup. Sklad bo za zemljišča, zajeta v seznam, sprožil postopek oddaje v zakup na lastno iniciativo, ali na predlog fizične oziroma pravne osebe, ki bo izkazala interes za brezplačen zakup. Oddaja v zakup poteka prek objave ponudbe za zakup na pristojni upravni enoti. Ob prosti brezplačni površini bo Sklad hkrati ponudil v zakup tudi preostalo prosto površino na posamezni parceli.Sklad si pridržuje pravico, da katero od zemljišč iz seznama umakne, če naknadno ugotovi, da je zemljišče na podlagi veljavnih predpisov prešlo iz upravljanja Sklada na druge upravljavce, ali da je drugače obremenjeno z lastnostjo, ki preprečuje zakup.

Vabljeni k prijavi!

SREČNO 2021!

Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije deluje že skoraj dve desetletji. Kako naprej? Na področju samooskrbe, ohranjanja semen in sonaravno pridelane hrane, sobivanjskih skupnosti, trajnostnega razvoja’ in pravične ekononomije? Aktivirajmo se! Kako?

Za ideje in informacije velja prisluhniti intervjuju z Ireno Rotar na Radio Prlek z voditeljem Boštjan Najžer:

Si želite boljšo kmetijsko politiko? Predlagajte ukrepe!

Izpolnite anketo in povejte, kaj bi spremenili/dodali vi!

BI RADI BOLJŠO KMETIJSKO POLITIKO? AKTIVIRAJTE SE!

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v letu 2020 pristopilo k pripravi novega »Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 (ANEK)«. In vabijo širšo (zainteresirano) javnost k sodelovanju s predlogi.

Izpolnite anketo na povezavi: https://www.1ka.si/a/311024 in povejte, kaj bi spremenili/dodali vi!

Kliknite in predlagajte vse, za kar menite, da ni vključeno. Ekoci – Ekološka civilna iniciativa Slovenije je na primer predlagala sledeče:

  • spodbude za nove kmete, ki bodo tudi po 40. letu našli priložnost na kmetiji,
  • sobivanjske in samooskrbne skupnosti na podeželju in manj birokracije,
  • poleg uvedbe ekološkega kmetijstva še uvedbo biodinamičnega in permakulturnega kmetijstva – naj Slovenija postane eko vrt Evrope in tako doseže višjo ceno pridelkov in je manj obremenitev za okolje,
  • odkup hrane od vrtičkarjev in malih kmetov,
  • manj birokracije,
  • prilagoditev na podnebne spremembe z ekosistemskimi rešitvami v skladu z naravo,
  • varovanje kmetijskih zemljišč,
  • pomoč kmetijam, ki ne bodo mogle same odplačevati kreditov zaradi krize,
  • krepitev odkupnih verig,
  • povečanje samooskrbe,
  • biokrožno gospodarstvo,
  • izkoristek potenciala industrijske konoplje za tekstil,
  • sejanje in setev tradicionalnih sort semen, ki so prilagojena našemu okolju,
  • manj plastike v kmetijstvu,
  • varovanje okolja…

Kaj pa vi predlagate?

Odgovorite na anketo, dopišite svoje predloge in sodelujte v načrtovanju, kako do več ekološke hrane!

Objava je tudi na strani: https://www.zazdravje.net/samooskrba/si-zelite-boljso-kmetijsko-politiko-predlagajte-ukrepe/?fbclid=IwAR2ULgN0uiLPCoBtA9_97rsy9Us_Xg8uwBifKPRSQJpDtT63tHP5RYXcBkg.

Klepet ob kavi: Pet rešitev za prihodnost

V oddaji Klepet ob kavi na TV 3 smo z voditeljico oddaje osvetlili Pet rešitev za prihodnost:

  • skrb za okolje,
  • bioplastika LIFEBiothop,
  • samooskrba,
  • sobivanje,
  • aktivacija posameznika in družbe.

Vodja projekta sta dr. Barbara Čeh in Irena Rotar, EKOCI. Posnetek oddaje je dostopen na povezavi https://www.youtube.com/watch?v=kq2rF0SV2SI.

Vabljeni pa tudi k poslušanju intervijuja z ga. Lucijo Luskar iz IHPS Žalec za Radio Prlek. Dostop do intervjuja najdete na povezavi: https://www.facebook.com/watch/?v=749918619208552.

LIFEBiothop – bioplastika in model krožnega gospodarstva

Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost z veseljem sodelujemo je v okviru projekt LIFE Biothop z disiminacijskim aktivnostmi.

Problem plastičnih vrvic, ki se uporabljajo oktobra pri pridelavi hmelja, povzroča veliki okoljski problem, saj se vrvice v naravi razkrajajo kar 450 let, V okviru projekt Life biothop pa se iščejo rešitve, kako nadomestiti navadno plastično vrvico, ki se razgradi v naravi. Skupaj z odpadno hmeljevino pa jo moč uporabiti kot vhodno surovino za izdelavo embalaže, lončkov za sadike ipd. je čudovit primer varovanja okolja in Bio krožnega gospodarstva v praksi. Za več informacij več o projektu LIFE Biothop-vpeljava biorazgradljive vrvce v hmeljiščih obiščite spletno stran https://www.life-biothop.eu/sl/projekt/o-projektu/.

Projekt vodi dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo. Velika dodana vrednost daje projekta je učinkovit prenos znanja in nadgradnja vse od kmetov do proizvajalcev in institucij znanja in ozaveščanje posameznih ciljnih skupin javnosti.

Poročilo o disiminacijskkih aktivnostih lahko preberete tukaj:

Ekosistemske rešitve v projektu “Eko male kmetije”

V okviru prenosa znanj so bile na Pomurskem sejmu v predavalnici ob Poligonu zeleni dragulji narave na sejmu predstavljene tudi Ekosistemske rešitve. Tam je bil tudi Radio Prlek, ki je s predavateljico drr. Ano Vovk Korže po predavanju posnel zanimiv intervju.

V Sloveniji od novembra 2019 poteka pilotni projekt EKOMALE. Z njim želijo uvajati nove tehnološke postopke gospodarjenja na kmetiji v sožitju z naravo, geografsko lego kmetije, z viri in znanji, ki jih že imajo na kmetiji ter te nadgraditi z novimi tehnološkimi znanji in inovativnimi pristopi. V okviru projekta potekajo tudi predavanja, na enem izmed njih so spregovorili o ‘Ekosistemskih rešitvah v času podnebnih sprememb pri celoviti samooskrbi na manjših kmetijah’.

Več v zvočnem prispevku ter na spletni podstrani Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije:  http://www.ihps.si/pilotni-projekt-ekomale/.

Prisluhnite intervjuju na radio Prlek na povezavi: https://www.facebook.com/RadioPrlek/videos/325363588688544/

Projekt EKO MALE KMETIJE

Veseli smo, da Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost sodeluje skupaj s partnerji v projektu EKOMALE – Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb (EKOMALE)

Prenos znanja iz teorije v prasko je nujen, zato si partnerji čimbolj prizadevamo, da nova znanja prikazujemo tudi s prikazi dobrih praks, kot sledi iz poročila Poročilo o desiminacijskih aktivnostih v projektu ‘Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb’ (EKOMALE).

Podrobnejše informacije o projektu najdete na povezavi http://www.ihps.si/pilotni-projekt-ekomale/.

Na kratko o projektu:

Projekt zaznamuje dober prenos praks in znanja vsem, ki jih potrebujejo – z uvedbo ‘mentorskih kmetij’ ter prikazom na sejmih, s prikazom na kmetijah in s predavanji prek sodelujočih partnerjev ter objavami na spletni podstrani IHPS, facebooku, radiu, televiziji in člankih v strokovnih in poljudnih publikacijah.

V času podnebnih sprememb potrebujemo nujne, hitre in učinkovite ukrepe, ki jih bo mogoče implementirati v praksi, kar bo zelo učinkovito prikazano v tem projektu. Potrebni so ukrepi, ki na eni strani zmanjšujejo posledice podnebnih sprememb, na drugi strani pa so potrebni ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam. V projektu bomo prikazali povezovanje in učinke stroke, tehnične podpore, kmetijske politike in implementacijo v praksi na kmetijah, ki ta znanja potrebujejo. To pomeni uvajati nove tehnološke postopke gospodarjenja na kmetiji v sožitju z naravo, geografsko lego kmetije in z resursi ter znanji, ki jih že imajo na kmetiji ter te nadgraditi z novimi tehnološkimi znanji in inovativnimi pristopi. Kmetije potrebujejo konkretne rešitve, kako izboljšati ekonomiko na kmetiji, ki jo s konvencionalnim kmetovanjem, ki je bolj primerno za kmetije večjega obsega, niso dosegli. Zato je potrebno vpeljati rešitve za vizijo kmetom, ki so zavezani k čim bolj sonaravni pridelavi in iščejo rešitve in znanja, kako jih implementirati v prakso. V projektu je poudarek na umnem gospodarjenju z naravnimi viri, učinkoviti dostopnosti do dela in znanja ter posledično vzpostavitvi odporne in konkurenčne pridelave in predelave hrane. S tem se bo na kmetijah uredila stabilnost dohodka. Tak pristop tudi spodbuja generacijsko prenovo na kmetijah. Spremenile so se tudi tržne razmere, saj kupci želijo imeti zdravo hrano. Slovenski kmetje težko konkurirajo tujim večjim pridelovalcem, zato je potrebno razviti nov in učinkovit model, ki bo zajemal vsa pomembna področja sodobnega kmetijstva, vse do okoljskih, agrotehničnih in tržnih vidikov. V projektu bomo prikazali povezovanje in učinke stroke, tehnične podpore, kmetijske politike in implementacijo v praksi na kmetijah, ki ta znanja potrebujejo. Prav tako nove proizvode potrebuje trg oz. potrošniki. Za sodobno kmetijsko gospodarstvo je nujen nov način razmišljanja in konkretni učni primeri, kar jih ta projekt na kar 4 različnih primerih – kmetijah pokaže v praksi.

Projekt zaznamuje dober prenos praks in znanja vsem, ki jih potrebujejo – z uvedbo ‘mentorskih kmetij’ ter prikazom na sejmih, s prikazom na kmetijah in s predavanji prek sodelujočih partnerjev ter objavami na spletni podstrani IHPS, facebooku, radiu, televiziji in člankih v strokovnih in poljudnih publikacijah.

POBUDE K UKREPOM ZA PREPREČEVANJA POSLEDIC COVID 19

Somišljeniki Ekoci smo na Ministrstvo za kmetijstvo​, gozdarstvo in prehrano naslovili POBUDE K UKREPOM ZA PREPREČEVANJA POSLEDIC COVID 19: PREDLOGI​ UKREPOV ZA OŽIVITEV PODEŽELJA obstoječim in novim interesentov za trajnostno pridelavo hrane, povečanje samooskrbe ter prilagoditev podnebnim gospodarskim in socialnim razmeram.

V njih smo predlagali:

  • KAKO IZ RESUSROV, KI SO NAM NA VOLJO, POSKRBETI ZA NOVE TRŽNE PRILOŽNOSTI NA PODEŽELJU, GA OŽIVITI IN POSKRBETI ZA MEDGENARACIJSKO SOŽITJE IN BLAGOSTANJE NARODA, trajnostno kmetovanje, poleg ekološkega kmetovanj vključiti tudi biodanimičen in permakulturni način pridelave hrane v vključitev ekosistemskih rešitev v preprečevanje posledic podnebnih sprememb organizacija samooskrbnih in so bivanjskih skupnosti,
  • kako širiti znanje preko mentorskih kmetij, kako poskrbeti za starejše na podeželju in kako vzpodbuditi avtohtona semena, saj brez kvalitetnih, okolju prilagojenih semen, ki zrastejo večinoma brez kemije, ni kvalitetne hrane.
  • Predlagali smo, kako do kmetijske zemlje in zapuščenih domačij, kako pripraviti pogoje za oživitev podeželja v času, ko bodo zaradi posledic CV mnogi izgubili službo in bi jo mogoče nove priložnosti našli na podeželju, če bi država našla prav vzpodbude. Zato bi bilo potrebno okrepiti moč zadrug in slovenskih odkupnih verig ter na novo vzpostavili živilsko predelovalno panogo malih pridelovalcev, ki bi bila v slovenski lasti, kar bi zmanjšalo odvisnost od uvoza.
  • V gasilskih domovi bi lahko organizirali »mini podjetniške inkubatorje, ki bi omogočali delo od doma čim bližje lokalnemu okolju, ob sobotah pa lahko imeli lokalno izmenjavalnico lokalne hrane in dobrin ter tako krepili življenje v lokalni skupnosti.

Več o predlogih si lahko preberete v tem dokumentu:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v novembru podalo sledeč odgovor:

PROGRAM POSVETOV SEJEM aLTERMED – OD 20. DO 22.11.2020

Glede na okoliščine zaradi ukrepov CV Bodo sejem Altermed potekal preko spleta. Predstavljena bodo pomembna znanja in informacije, ki jih potrebujemo sedaj in za prihodnost, posvete bo vodila voditeljica. Na podrobnosti organizacije še čakamo.

Petek, 20.11.2020 ob 13.00 uri: Kaj bomo pa jutri jedli?

Kako poskrbeti za večjo prehransko varnost, zdravo hrano povečano samooskrbo, kaj lahko naredi posameznik, kaj družba, kaj kmetijska politika in kaj država, kaj institucije znanja in kje so možnosti za oživitev podeželja

Vabljeni častni gostje:

  • minister Jože Podgoršek , minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano
  • Bojan Cizej, direktor IHPS Žalec -potrjeno
  • Borut Florjančič, direktor Zadružne zveze Slovenije
  • Irena Rotar, Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, združenje za trajnostno prihodnost

Sobota 21.11.2020 ob 9.00 urI: Posvet PRIHODNOST BREZ ODPADKOV – KAKO LAHKO POSTANEJO ODPADNI DELI RASTLIN kot je hmeljevina vhodna SUROVINA ZA BIOPLASTIKO – primer Life biothop projekt  

Na posvetu bo predstavljen projekt LIFE BioTHOP in s strokovnjaki bomo iskali odgovore na vprašanja kako iz odpadne hmeljevine pridobiti vhodno surovino za bioplastiko, kakšne so prednosti le-te in kako jo in kako ustvarjajo nove izdelke iz bioplastike v Tecosu. Primer bio krožnega gospodarstva, kjer že na začetku poti razvoja izdelka poskrbimo za naravne surovine, ki se potem ko izdelek postane odpadek razgradijo v naravi. Kaj pomeni bioplastika v kmetijstvu in kako z industrijskimi rastlinami lahko oživimo kmetijsko panogo in razvijemo nove panoge bio krožnega gospodarstva, hmeljevina, industrijska konoplja ipd.

Vabljeni častni gostje:

  • dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije,
  • dr. Vesna Žepič Bogataj, Tecos Celje

Nedelja 22.11.2020 ob 9.00 uri: EKOSISTEMSKE REŠITVE

Kako na sonaraven način in z manj stroški poskrbeti za poplave, suše, plazove… Kako poskrbeti za več sonaravno pridelane hrane brez kemije, kako plemeniti zemljo na sonaraven način in pomen zdravilnih rastlin. Kako z ekosistemskimi rešitvami pomagati ljudem  in okolju?

Vabljeni častni gostje:

  • ddr. Ana Vovk Korže, predavanje ddr. Ana Vovk Korže, Inštitut za promocijo varovanja okolja (IPVO),
  • mag. Nataša Ferant, IHPS Vrt zdravilnih in aromatičnih zelišč Žalec

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite!