Arhivi Kategorije: Dobre prakse in koristni nasveti

OSKRBOVALNICA – SKUPINSKO NAROČANJE LOKALNE HRANE – POSVOJI KMETA

Koncept Oskrbovalnice je način skupnostnega podprtega kmetijstva, oz partnerskega  kmetijstva oz. »CSA Community-supported agriculture«,  ki je odgovor na uničujoče globalistične trende. Intenzivno kmetijstvo in korporacije živilsko – kmetijske in predelovalne industrije  so že skoraj povsem uspele uničiti malega kmeta, ki prideluje hrano na sonaraven način. Oskrbovalnica direktno poveže ekološkega kmeta in kupca, ki prevzame naprej naročeno blago na določeni lokaciji po pošteni ceni, v skladu s čedalje večjim povpraševanjem po zdravi hrani in s ciljem trajnostne rabe virov in  ohranjanja narave. 

Kmetije so nosilke naše skupne prehranske in zdravstvene varnosti, a žal povprečno propadejo po tri dan. Malemu in srednjemu kmetu bodo v času krize prinašale največji možni zaslužek le organizirane lokalne kmečke tržnice na osnovi modela neposredne prodaje skupinsko naročenih kmetijskih pridelkov. Lokalne tržnice so v klasični obliki še vsakič doslej odigrale pomembno vlogo pri oskrbi prebivalstva v težjih časih.
O prehranski in z njo povezani zdravstveni samooskrbi lahko razmišljamo le, če bomo znali in uspeli vzpostaviti trdno vez sodelovanja s  kmetom, kateremu mora  biti najprej omogočen čim učinkovitejši način trženja njegovih pridelkov. Zaradi ukrepov korona krize, gospodarske in varnostne krize je pomembno, da si zagotovimo čim boljšo prehransko varnost na ravni posameznika, lokalne skupnosti in države. 

Zgodovina  

Pobude za ohranitev malih kmetov po nekaj velikih prehranskih aferah in krizah, ki so se v Franciji zvrstile konec 90. letih so vzpodbudile, da so se okoljsko ozaveščeni potrošniki sami organizirali in poiskali kmete, ki bi bili pripravljeni za njih pridelovati ekološko hrano na majhnih kmetijah. V Francijidobiva ta oblika ekološkega kmetovanja čedalje večje razsežnosti, za njeno zaledje skrbijo neformalne potrošniške organizacije: iščejo zemljo, ki bi jo bilo mogoče najeti, skrbijo za izobraževanje novih generacij v vrstah kmetov in potrošnikov in v določenih primerih kmetom celo posojajo denar za ureditev novih površin. Iz te oblike neposredne izmenjave, od katere imata korist obe strani, hočejo namreč izriniti logiko neupravičeno pridobljenega kapitala. Razširjenost te oblike sodelovanja nam lahko ponazori podatek, da je bilo pred leti samo v enem od pariških okrožij več kot 2000 skupin potrošnikov, zbranih okrog svojega kmeta, delovale pa so tudi okrog manjših mest. Za vse skupine je značilno, da poteka predaja pridelkov na javnih mestih, s čimer pripomorejo k večjemu ozaveščanju ljud.

Tudi v Sloveniji se poraja vprašanje ali smo ob nastopu zaostrovanja krize pri nas sposobni, da se skupina ljudi navduši in izbere kmeta, ki prideluje hrano sonaravno,  se pouči kaj se dogaja na njegovem polju, mu pomaga, z njim sodeluje od njega kupuje in ga s tem posvoji? V zameno so namreč zagotovljeni zaupanje, poštena  cena in kakovostno  zdrava hrana  in skrb za ohranjanje narave.

Skupinsko naročanje živil

V teh prelomnih časih, ko korona prizadene skoraj vse in vsakogar, so med najbolj prizadetimi prav ekološki kmetje .Le tem je s svojo prizadevnostjo, da nam nudijo kvalitetno hrano najbolj kraten dostop do prodaje zdrave hrane . V teh “čudnih časih ” s svojim izbranim nakupom tako pomagate lokalnim pridelovalcem, ki so po zaprtju izobraževalnih in vzgojno varstvenih ustanov večinoma izgubili možnost prodaje.

Pomagajmo jim, da prodajo svoje pridelke, saj bomo hkrati s tem svoje družine oskrbeli z zdravo hrano pridelano brez kemije in polne življenjske energije.

Realizacija skupnih interesov nas krepi kot Skupnost. Dostavo eko živil bomo v zadovoljstvo vseh zainteresiranih (potrošniki in ponudniki) uspešno izvedli, v kolikor nam skupaj uspe zbrati zadostno količino naročil.

Pridružite se Skupinskemu naročanju živil in si s tem zagotovite lažji dostop do kakovostnih lokalnih, večinoma ekoloških pridelkov in izdelkov po nižji ceni, neposreden stik s ponudnikom, možnost seznanitve z načinom pridelave/predelave neposredno pri ponudnikih s skupinskim naročanjem boste prispevali k ohranjanju narave, poskrbeli za trajnostni razvoj in si zagotovili lastno prehransko varnost.

Kako deluje Oskrbovalnica?

Kmetje sporočijo katere izdelke in po kakšni ceni ponujajo. Kupci na spletni povezavi vnesejo željeno količino in označijo datum in kraj dostave. Aktivisti Ekoci  zberejo naročila in jih posredujejo kmetom, ki pripravijo zabojčke za posameznega kupca, ki prevzame naročeno blago na dogovorjeni lokaciji in plača kmetu direktno. Pričakujemo, da se bo takšen način doprinesel k dolgoročnemu partnerstvu, kmetje bodo vedeli komu prodajajo, kupci pa bodo vedeli kdo za njih prideluje zdravo hrano. Seveda pa bodo lahko kupci kmetije tudi obiskali..

Kako se razlikuje koncept Oskrbovalnice od klasičnega naročanja preko interneta?

Poteka s  pomočjo aktivistov Ekoci, ki zberejo naročila in na takšen način povežejo direktno kupca in kmeta. To je sicer možno tudi preko drugih kanalov, da kupec sam brska po internetu in išče pridelovalce ali pa preko posrednikov naroči blago od različnih pridelovalcev. Vendar pa mi  želimo več,  poleg  rednih nakupov pri izbranih kmetih želimo   vzpostaviti  trajno vez medsebojnega zaupanja in pripadnosti, tako, da bi kmetje v naslednjih korakih lahko pričeli s planiranjem pridelave (količinsko in kvalitativno). Na tak način zagotovimo prehransko varnost, kar je cilj pobude. Pot vzgoje zaupanja in kultiviranja odnosov bomo vmes zaokrožili z skupnimi aktivnostmi: izobraževanji na dnevih odprtih vrat pri kmetijah, skupnimi delovnimi akcijami, pomočjo na kmetiji, ipd.  Pomembne so tudi  izkušnje ter znanje ter  zavedanje, da lahko z lastnim zgledom spodbudimo aktivnosti k vzpostavitvi mreže takih in podobnih avtonomnih skupin potrošnikov po Sloveniji.

KAKO SODELOVATI?

K sodelovanju vabimo vse, ki vam je pobuda zanimiva, da po svojih močeh prispevate k ohranitvi slovenskega kmeta. Kaj lahko dobrega storite? Zelo zaželjeno je obvestiti večje število ljudi, vaših sosedov, sokrajanov, sorodnikov in prijateljev, kako  se lahko oskrbijo z zdravo hrano,d eliti obvestila prek socialnih omrežij in mailing list, lahko v svoji okolju zberete skupno naročilo in ga nam posredujete. Možnosti je veliko. Kjer je volja, je tudi pot.

ZAUPANJE – SPOŠTOVANJE – SAMOOSKRBA, ČAS so pozabljene  vrednote, ki so naše prednike ohranile na tem prostoru skozi stoletja in  jih s skupinskih naročanjem na sodoben način zopet oživljamo. Kupec se vsakih 14 dni sreča  s  pridelovalcem in se pogovori o hrani, ki jo je kupil, kmet mu pove kako kaj raste na njegovem polju, kaj bo imel zrastlo v prihodnosti glede n vremenske razmere,  kupcu nameni svoj čas, ki ga hkrati tudi racionalizira saj ima blago za kupca že pripravljeno in kmetu ni potrebno stati ves dan na tržnici,,V tistem času se lahki posveti pridelavi hrane. Kupce nameni spoštovanje do kmeta in narave in si tako zagotovi stabilno samooskrbo in prehransko varnost. 

Kako poteka naročanje direktno od kmeta do vas si lahko ogledate na eni izmed naročilnic: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScv0SfiiuCARklvcvKfA5YDYoaGGn9pTjZsJ_yhCrDH6n5ZGw/viewform?gxids=7757&fbclid=IwAR1ixLKinYeqQFMW8yubKRQhFMQTE5rrDn_QGivFvWmVyeV3TYPAM6Q9dYs

Več na:

ŽELITE BITI SAMOOSKRBNI, PA NIMATE ZEMLJE? ALI BI ŽELELI PRIDELATI VEČ, PA NIMATE DOVOLJ KMETIJSKIH POVRŠIN?

Z veseljem vam posredujemo objavljeno novico za BREZPLAČEN ZAKUP ZEMLJIŠČ za dobo 10 let na podlagi Zakona O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUOPDVE), ki omogoča brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti Republike Slovenije, ki je objavljena na povezavi: http://www.s-kzg.gov.si/…/seznam-zemljisc-za-brezplacen.

Seznam parcel lahko najdete na povezavi : http://www.s-kzg.si/static/uploaded/htmlarea/2020/PPovInternet_Dejanska_raba_16_12_2020.pdf. Za lociranje zemljišč s seznama lahko uporabite https://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx.

Iz objave:

(1) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije lahko v brezplačni zakup odda kmetijska zemljišča, ki jih ima v upravljanju in ki so bila na dan 1. januarja 2021 v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč opredeljena kot:- 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju,- 1500 – drevesa in grmičevje ali- 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.

(2) Doba zakupa iz tega člena traja 10 let.

(3) Zakupnik mora na zemljiščih, ki so dana v zakup po tem členu odpraviti zaraščanje v roku enega leta ter ga uporabljati za kmetijsko dejavnost.

(4) Pomoč iz tega člena se zakupniku dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1). Sklad objavlja neobvezujoč seznam kmetijskih zemljišč za brezplačen zakup. Sklad bo za zemljišča, zajeta v seznam, sprožil postopek oddaje v zakup na lastno iniciativo, ali na predlog fizične oziroma pravne osebe, ki bo izkazala interes za brezplačen zakup. Oddaja v zakup poteka prek objave ponudbe za zakup na pristojni upravni enoti. Ob prosti brezplačni površini bo Sklad hkrati ponudil v zakup tudi preostalo prosto površino na posamezni parceli.Sklad si pridržuje pravico, da katero od zemljišč iz seznama umakne, če naknadno ugotovi, da je zemljišče na podlagi veljavnih predpisov prešlo iz upravljanja Sklada na druge upravljavce, ali da je drugače obremenjeno z lastnostjo, ki preprečuje zakup.

Vabljeni k prijavi!

LIFEBiothop – bioplastika in model krožnega gospodarstva

Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost z veseljem sodelujemo je v okviru projekt LIFE Biothop z disiminacijskim aktivnostmi.

Problem plastičnih vrvic, ki se uporabljajo oktobra pri pridelavi hmelja, povzroča veliki okoljski problem, saj se vrvice v naravi razkrajajo kar 450 let, V okviru projekt Life biothop pa se iščejo rešitve, kako nadomestiti navadno plastično vrvico, ki se razgradi v naravi. Skupaj z odpadno hmeljevino pa jo moč uporabiti kot vhodno surovino za izdelavo embalaže, lončkov za sadike ipd. je čudovit primer varovanja okolja in Bio krožnega gospodarstva v praksi. Za več informacij več o projektu LIFE Biothop-vpeljava biorazgradljive vrvce v hmeljiščih obiščite spletno stran https://www.life-biothop.eu/sl/projekt/o-projektu/.

Projekt vodi dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo. Velika dodana vrednost daje projekta je učinkovit prenos znanja in nadgradnja vse od kmetov do proizvajalcev in institucij znanja in ozaveščanje posameznih ciljnih skupin javnosti.

Poročilo o disiminacijskkih aktivnostih lahko preberete tukaj:

Projekt EKO MALE KMETIJE

Veseli smo, da Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost sodeluje skupaj s partnerji v projektu EKOMALE – Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb (EKOMALE)

Prenos znanja iz teorije v prasko je nujen, zato si partnerji čimbolj prizadevamo, da nova znanja prikazujemo tudi s prikazi dobrih praks, kot sledi iz poročila Poročilo o desiminacijskih aktivnostih v projektu ‘Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb’ (EKOMALE).

Podrobnejše informacije o projektu najdete na povezavi http://www.ihps.si/pilotni-projekt-ekomale/.

Na kratko o projektu:

Projekt zaznamuje dober prenos praks in znanja vsem, ki jih potrebujejo – z uvedbo ‘mentorskih kmetij’ ter prikazom na sejmih, s prikazom na kmetijah in s predavanji prek sodelujočih partnerjev ter objavami na spletni podstrani IHPS, facebooku, radiu, televiziji in člankih v strokovnih in poljudnih publikacijah.

V času podnebnih sprememb potrebujemo nujne, hitre in učinkovite ukrepe, ki jih bo mogoče implementirati v praksi, kar bo zelo učinkovito prikazano v tem projektu. Potrebni so ukrepi, ki na eni strani zmanjšujejo posledice podnebnih sprememb, na drugi strani pa so potrebni ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam. V projektu bomo prikazali povezovanje in učinke stroke, tehnične podpore, kmetijske politike in implementacijo v praksi na kmetijah, ki ta znanja potrebujejo. To pomeni uvajati nove tehnološke postopke gospodarjenja na kmetiji v sožitju z naravo, geografsko lego kmetije in z resursi ter znanji, ki jih že imajo na kmetiji ter te nadgraditi z novimi tehnološkimi znanji in inovativnimi pristopi. Kmetije potrebujejo konkretne rešitve, kako izboljšati ekonomiko na kmetiji, ki jo s konvencionalnim kmetovanjem, ki je bolj primerno za kmetije večjega obsega, niso dosegli. Zato je potrebno vpeljati rešitve za vizijo kmetom, ki so zavezani k čim bolj sonaravni pridelavi in iščejo rešitve in znanja, kako jih implementirati v prakso. V projektu je poudarek na umnem gospodarjenju z naravnimi viri, učinkoviti dostopnosti do dela in znanja ter posledično vzpostavitvi odporne in konkurenčne pridelave in predelave hrane. S tem se bo na kmetijah uredila stabilnost dohodka. Tak pristop tudi spodbuja generacijsko prenovo na kmetijah. Spremenile so se tudi tržne razmere, saj kupci želijo imeti zdravo hrano. Slovenski kmetje težko konkurirajo tujim večjim pridelovalcem, zato je potrebno razviti nov in učinkovit model, ki bo zajemal vsa pomembna področja sodobnega kmetijstva, vse do okoljskih, agrotehničnih in tržnih vidikov. V projektu bomo prikazali povezovanje in učinke stroke, tehnične podpore, kmetijske politike in implementacijo v praksi na kmetijah, ki ta znanja potrebujejo. Prav tako nove proizvode potrebuje trg oz. potrošniki. Za sodobno kmetijsko gospodarstvo je nujen nov način razmišljanja in konkretni učni primeri, kar jih ta projekt na kar 4 različnih primerih – kmetijah pokaže v praksi.

Projekt zaznamuje dober prenos praks in znanja vsem, ki jih potrebujejo – z uvedbo ‘mentorskih kmetij’ ter prikazom na sejmih, s prikazom na kmetijah in s predavanji prek sodelujočih partnerjev ter objavami na spletni podstrani IHPS, facebooku, radiu, televiziji in člankih v strokovnih in poljudnih publikacijah.

Odgovorni smo za prihodnost svojih otrok

objava v časopisu Novi tednik, dne 30.4 2020, novinarka Saška T. Ocvirk

Izginjajoče sadno drevje brez podmladka, na pol izpraznjene vasice, kjer životarijo ostareli starši v prevelikih hišah, ogromna koruzna polja, dragi hlevi obdani z velikimi stroji in stotinami silažnih bal, zaprta živina. Kot pravi Irena Rotar, je to žalostna podoba slovenskega podeželja s koronavirusom ali brez.

Na drugi strani se ljudje cele dneve ubijajo na delovnih mestih, da lahko plačajo drago najemnino ali stanovanjski kredit, vrtec in obšolske dejavnosti, zaradi katerih otroke komaj kaj vidijo, ter avto in gorivo, ki ga zares potrebujejo le za prevoz na delo. Čeprav jim na koncu ne ostane nič časa in še manj denarja, so neskončno hvaležni, da službo sploh imajo. »Kam plovemo, kje smo zdaj in kaj smo se iz zgodovine naučili?« se ob tem nesmiselnem poganjanju hrčkovega kolesa sprašuje naša sogovornica.

V rajski deželi lačni?

Slovenija je rodovitna in vodnata dežela. Kmetije z intenzivno klasično pridelavo sicer dajejo večji hektarski donos, vendar ima tako kmetovanje daljnosežne ekološke posledice. Zbita in gola tla so izjemno občutljiva na erozijo humusne plasti zaradi vetra in pogostih nalivov ter dolgotrajno sušo na drugi strani. Borna so tudi z mikroorganizmi in deževniki. Industrializacija kmetijstva, politika subvencioniranja in vedno večji vpliv multinacionalk so kmete marsikje po svetu povsem stisnili v kot.

»Zaradi kreditov, odvisnosti od semen in kemičnih sredstev ter dragih strojev v Franciji vsak dan stori samomor en kmet. Tudi pri nas je kmetij vse manj,« razlaga Irena Rotar. »K sreči se na drugi strani povpraševanje po ekološki hrani povečuje in daje kmetom priložnost, da se lahko odločajo za trajnostne načine pridelave hrane.«

V Sloveniji imamo:

864 kvadratnih metrov kmetijskih površin na prebivalca

380 kvadratnih metrov trgovskih površin na tisoč prebivalcev

Več pridelka na majhnih površinah 

Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije  je na kmetijsko ministrstvo v zadnjih letih podalo celo vrsto predlogov za povečanje samooskrbe, za promocijo vrtičkarstva in za trajnostno kmetijstvo ter oživljanje podeželja. »Kar nekaj predlogov je ministrstvo tudi sprejelo in podprlo. Zelo smo se razveselili državne kampanje za promocijo vrtičkarstva, ki spodbuja ljudi k pridelavi hrane za samooskrbo.« Pod taktirko Sanje Lončar bodo Rotarjeva in številni drugi strokovnjaki v naslednjih dneh med bralcev pospremili novo knjig Samooskrba v praksi – manj površin več pridelka. »To bo gotovo izvrsten pripomoček, ki bo tudi tistim, ki se tega prvič lotevajo, na majhnih površinah pomagal veliko pridelati.«

V prihodnje bo veliko odvisno od tega, koliko bo pristojno ministrstvo pripravljeno podpreti nove in bolj raznolike dejavnosti na kmetijah. Mi pa moramo razmisliti, kaj lahko storimo sami. »Smo dovolj zreli in modri, premoremo dovolj strpnosti in empatije, da bi lahko morda živeli v isti hiši s starši? Če živimo v mestu ali bi lahko živeli tudi v  bivanjski skupnosti z ostalimi ljudmi, kjer bi si medsebojno pomagali in znižali življenjske stroške?  Si lahko najdemo službo, ki jo bomo lahko opravljali od doma? Bi lahko v večino časa praznih gasilskih in kulturnih domovih ustvarili manjša podjetniška središča oziroma podjetniške inkubatorje?  Bi centri za socialno delo lahko povezali na primer mamico samohranilko in starejšo gospo, ki živi sama v preveliki hiši, da bi si medsebojno pomagali?« Irena Rotar naniza le nekaj zanimivih vprašanj.

Po starem ali še bolj po starem?

Kot pravi Rotarjeva, bodo kmetje morali krmariti med zakonitostmi narave in zakonitostmi trga. »Na globalnem trgu lahko s cenami tekmujejo le konvencionalni kmetje z velikimi površinami in strojno obdelavo. Če se zdi, da smo v Sloveniji samooskrbni vsaj z govejim mesom, to v resnici ne drži. Brez uvoženih krmil bi bili primorani precej zmanjšati živinorejo. Najbolje bi jo bilo prilagoditi virom hrane, ki je pridelana pri nas. Pridelek koruze na primer je zaradi podnebnih sprememb in posledične suše vedno manjši.« Namesto koruze bi lahko k živinski krmi dodajali industrijsko konopljo. Ta ima izjemne rastne in uporabne lastnosti, a se na naših njivah še ni zares prijela. »Zelo verjetno se bodo kmetje, ki imajo z družinskimi kmetijami dolgoročne načrte preusmerili v trajnostno, ekološko, biodinamično ali permakulturno kmetijstvo. Pridelek bo količinsko nekoliko manjši, a bo na trgu dosegal višje cene.« Tovrstna pridelava je še posebej primerna za manjše kmetije, ki jih je v Sloveniji največ. »Za oskrbo štiričlanske družine bi pri pridelavi na permakulturni način zadoščal poldrugi hektar zemljišča. To sicer ni nič novega. Naši dedki in babice so bili že na manjši ohišnici večinoma samooskrbni.« Pri odločitvi za eno ali drugo usmeritev bo gotovo pomembna tudi evropska kmetijska politika. Že zdaj pa je jasno, da bo po odhodu Velike Britanije iz skupine sredstev zanjo manj.

Semena, zemlja in voda

Verjeli smo, da bo družbeni razvoj lakoto počasi izkoreninil. Projekcije žal kažejo, da tudi prehranska varnost razvitega sveta ni samoumevna. Rodovitna zemlja, semena in voda postajajo strateško vse bolj pomembne. Vsaj kar zadeva semena, se v Sloveniji obnašamo precej brezbrižno. »Zelo smo zaskrbljeni, ker smo v Sloveniji izgubili že 80 odstotkov avtohtonih semen, ki so našemu okolju najbolj prilagojena. Zdaj so prodali še Semenarno Ljubljana, vključno z največjim vrtom semenarskega centra na Ptuju, kjer so semena žlahtnili. Kupil jih je srbski lastnik, v Srbiji pa so gensko spremenjena semena že dovoljena. Le upamo lahko, da   se kaj takega nikoli ne bo zgodilo z vodnimi viri. Požari v Avstraliji so dosegli  tudi zaradi tega katastrofične razsežnosti tudi zaradi tega, ker so vodni vir tam marsikje privatizirani.«

Glede na podnebne spremembe se bomo morali prilagoditi tudi v pridelavi hrane v rastlinjakih. Ti so vse pogosteje tarča močnih viharjev in neurij. »Razmišljati moramo o tako imenovanih vkopanih rastlinjakih, ki za termoregulacijo izkoriščajo moč naravnih virov zemlje. Taki rastlinjaki so primerni predvsem za manjše hribovske kmetije, v njih pa lahko hrano pridelujemo celo leto. »Več o teh rastlinjakih je opisano v knjigi Sveža zelenjava z domačega vrta 365 dni na leto.. Vesela sem, da se to uveljavlja tudi na naših balkonih in terasah.« V prvih dneh maja bo izšel  priročnik tudi na to temo. V tujini se v mestih vse bolj uveljavlja tudi pridelava hrane z akvaponiko in hidroponiko

»Kaj pomeni odvisnost od tujega uvoza, se učimo ravno v času pandemije. Ker nimamo več lastne semenarne s somišljeniki gibanja  Oskrbimo Slovenijo –Štafeta semen, pozivam0 odločevalce, da poskrbijo, da  ptujski center semenarne v Ptuju postane del genske banke semen Slovenije in da se državne zaloge nemudoma dopolnijo s semeni. Glede na odvisnost od tujine smo tu najbolj ranljivi.«

Ko se koristi množijo in stroški delijo

Rotarjeva se skupaj s somišljeniki Ekoci sprašuje, če bo politika znala poskrbeti za uravnotežen regionalni razvoj ter vzdržno razmerje med ekologijo, etiko in ekonomijo. Pri tem je pomembno, da vsak posameznik ne samo preživi, ampak živi človeka vredno življenje. »Vsak od nas mora razmisliti, s kakšnimi viri razpolaga, s kom bi lahko sodeloval, si izmenjal hrano  ali dobrine, skupno uporabljal kmetijske stroje  ali avtomobile,  kje in kakšno hrano bo kupil, kje živel.  Vprašati se moramo, ali bomo otroke v glavnem prepuščali , da jih bodo vzgajali drugi , medtem ko bomo mi služili denar, bomo za starše skrbeli sami ali bodo živeli v stanovanjski skupnosti, se bomo kljub tehnologiji, ki omogoča delo na daljavo vsi tlačili v mestih, medtem ko bodo idilične vasi propadale in še mnogo drugega.« V eko civilni iniciativi Slovenije so prepričani, da lahko delež vrtičkarskih površin toliko povečamo, da bomo znatno okrepili samooskrbo. »Morda bomo nekoč sistem uspeli nadgraditi tudi na način, da bodo viške lahko tudi vrtičkarji prodali,« še dodaja  sogovornica. Na tem principu že zdaj delujejo Izmenjevalnice semen in dobrin ter Zelemenjave. Morda bomo naše gasilske domove kdaj res spremenili tudi v sobotne izmenjevalnice lokalne hrane. »Luštno bi znalo biti in vsako pozitivno dejanje šteje. Slovenci smo v zgodovini vedno našli način, kako preživeti in ne dvomim, da bo tako tudi v prihodnje.«

Mi ne protestiramo – mi testiramo!

Evropski parlament je v četrtek, 28. novembra 2019, razglasil podnebno krizo v EU; to so sicer že storile posamezne države članice. Resoluciji bi morali nato slediti tudi ustrezne zaveze politike in proračunska sredstva za ukrepanje (več o tem).

V petek pa so bila mnoga mesta ponovno preplavljena s podnebnimi protestniki.

Mi ne bomo šli na ulice. Smo pa Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poslali predloge ukrepov, pri katerih lahko kot društva, organizacije in strokovnjaki pomagamo. Za hitrejše iskanje boljših zakonskih rešitev smo predlagali vrsto pilotnih projektov, ki bodo pokazali, da se da pridelovati in biti samooskrben tudi na veliko bolj trajnostne načine, kot jih poznamo sedaj. Namesto da protestiramo, vabimo, da skupaj testiramo nove možnosti.

Predloge smo pod okriljem EKOCI civilne iniciative skupaj pripravili: ddr Ana Vovk Korže, Meta Vrhunc, Sanja Lončar, Irena Rotar, mag. Nataša Ferant in Tatjana Buzeti.

Prelistajte tudi novi priročnik Samooskrba v praksi – več pridelka, manj površine.

Več info na: https://www.zazdravje.net/zdrava-hrana/mi-ne-protestiramo-mi-testiramo/

MANJ ODPADKOV s HIŠNImi LJUBLJENČKI: “ZERO WASTE KOKOŠKE”

Na kaj ste najprej pomislili ob napisanem naslovu? Morda na sviloprejke, svilo, svilene nogavice, svilene obleke, svilno pot, Kitajsko, Marca Pola…? No, vse to in še kaj se je »zabliskalo« v mojih mislih ob izrazu svilenke. Zato sem bila toliko bolj presenečena že naslednji trenutek, ko sem prebrala, da se pod tem izrazom skrivajo kokoši (a so tudi moje prve asociacije kmalu dobile smisel, o čemer boste brali v nadaljevanju).

Kot je v zadnjem času večkrat na družbenem omrežju objavila Irena Rotar (neutrudna aktivistka in gonilna sila Ekoci – Eko civilne iniciative Slovenije), so svilenke najlepše kokoši (na svetu op. a.). Ireni je glede tega zagotovo verjeti, saj so različne »pernate pomočnice« (račke, goske, indijske tekačice, več pasem kokoši) v njenem kokošnjaku že vrsto let. Prav posebno mesto med temi pa imajo japonske svilnate kokoši – petelinčka Silver in Čopko ter več kokošk Čopk.

Več info na : https://www.zazdravje.net/samooskrba/zero-waste-svilenke-kokosje-domace-ljubljenke/.

Vrtičkarstvo v vsak dom

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja prebivalce Slovenije, ki imajo možnost za obdelavo vrtov, gredic in njiv, naj to v čim večji možni meri izkoristijo.

Obdelovanje gredic, vrtov in drugih primernih površin, omogoča preskrbo z nekaj domače zelenjave, začimb in dišavnic. Za setev ali sajenje uporabite zdravo in kakovostno semena ter zdrave sadike. Med rastjo bodite pozorni na rastlinske bolezni in škodljivce. Odstranjujte obolele rastline. Delujte naravi prijazno, z uporabo čim manj kemičnih sredstev. Spremljajte napovedi opazovalno napovedovalne službe (prognostična obvestila).

Preberite celotno spodbudo Ministrstva, ki vključuje tudi povezavo na naš portal: https://www.gov.si/novice/2020-04-01-pomlad-je-cas-za-vrtickanje-in-samooskrbo/.

Foto: Anton Kolar, slika vzeta iz spletne objave MKGP.

Hren – slovenski ingver

Hren ni le začimba le za velikonočne pojedine. V teh dneh je tudi dragoceno krepčilo za naša pljuča. Obstajajo celo registrirana zdravila na bazi snovi iz hrena. V številnih državah ga uporabljajo tudi kot dragocen naravni antibiotik in protirakavo živilo. Več o njegovih zdravilnih močeh preberite v knjigi Ščepec védenja.

“Zdaj, ko načrtujete samooskrbo, pa zagotovo ne pozabite na hren, saj je hren naš slovenski ingver,” piše Irena Rotar. Več info na: https://www.zazdravje.net/samooskrba/zelenjava/hren-je-slovenski-ingver/.

Foto: Veseljak.si.