sporočamo, da se prizadevanja iz strani somišljenikov Ekoci s somišljeniki in napredno zainteresirano javnost in naprednimi mediji za ohranitev slovenskih semen nadaljujejo.
Verjamemo, da skupaj lahko najdemo pot, da ohranimo slovenska semena, državni zaklad, naravno in kulturno dediščino v slovenskih rokah, posrbimo za zdravo pridelavo hrane, ki izhajajo iz semen prilagojenih našemu okolju, poskrbimo za biotsko pestrost in uresničevanje trajnostne politike tudi na ravni EU.
S prodajo Semenarskega centra Ptuj tujemu kupcu se možnosti za žlahtnjenje slovenskih semen namreč zmanjšujejo, odločevalci pa še niso poskrbeli, da bi ta del Semenarne ostal v državnih rokah.
Pošiljamo podatke:
Zanimivo je, da je oddaja Točka Preloma SLOVENSKA SEMENA z dne 1.4.2021 z voditeljico Janjo Koren na povezavi: Slovenska semena (rtvslo.si), dosegel tako velik odziv. Iz oddaje: “Semenarna Ljubljana je že eno leto v lasti srbskega kupca, usoda semenarskega centra na Ptuju pa še vedno ni znana. Kdaj ga bo SDH prenesel na državo? Na Ekoci iz vseh strani po predvajani oddaji letijo vprašanja kaj sedaj narediti, da ohranimo slovenska semena. Odgovora žal nimamo, apeliramo pa na odločevalce, da naredijo vse, da ohranimo vsaj teh 20% slovenskih semen, ki so prilagojena našemu okolju, ki jih še nismo izgubili.“
Iz Vlade RS je dne 6.4.2021 na poslansko vprašanje o usodi Semenarskega centra Ptuj dobil Dejan Židan odgovor, in ga objavil na spletu in je v priponki. Ali je iz odgovora možno sklepati, da je upravičena bojazen Ekocija in naprednih ljudi, ki jim mar za slovenska semena, da bo njihova usoda dolgoročna izgubljena?
V oddaji Intervju na Radio Prvi v oddaji Intervju dne 24. 3. 2021 z voditeljico Jernejka Drolec je bil predstavljen tudi pomen avtohtonih semen in bojazen, da bi izgubili – Ptujski semenarski center in zakaj je to pomembno. Posnetek oddaje najdete na tej povezavi: Irena Rotar – Radio Prvi (rtvslo.si).
Pred tem pa je že bil objavljen članek o Ptujskem semenarskem centru v Delu: 12.3.2021 Igranje z usodosemenarskega centra Ptuj na povezavi : Igranje z usodo semenarskega centra – Delo, novinarka Maja Prijatelj. Članek si lahko preberete tukaj:
Glede na to, da gre za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, za ohranjanje biotske pestrosti naše čudovite dežele za prehransko varnost in dediščino, ki smo jo dožni zapustiti prihodnjim rodovom, naprošamo vse, ki znajo in zmorejo, da si vsak na svoj način prizadevate za ohranjanje slovenskih sort semen.
Z oživitvijo semenarstva je čudovita priložnost za male kmetije, za razvoj edinstvene priložnosti nove panoge OD SEMENA DO KROŽNIKA in uresničevanje ciljev EU politike, da je v prihajajočem obdobju vsaj četrtina hrane pridelana na ekološki način –poudarek na zdravi sonaravni pridelavi kar najbolj omogočajo zdrava semena prilagojena našemu okolju. Iz domačih semen so znali preživeti predniki na tem našem čudovitem koščku zemlje, naši Sloveniji, ali se bomo znali preživeti tudi mi?
Prosimo, da razmislite kako lahko pomagate vi.
Zahvaljujemo se vsem, ki si že sedaj in si boste v prihodnje prizadevali za ohranitev slovenskih semen. Brez semen ni hrane in ni prehranske varnosti.
Dobrodošli v soustvarjanju trajnostne prihodnosti.
Izpolnite anketo in povejte, kaj bi spremenili/dodali vi!
BI RADI BOLJŠO KMETIJSKO POLITIKO? AKTIVIRAJTE SE!
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v letu 2020 pristopilo k pripravi novega »Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 (ANEK)«. In vabijo širšo (zainteresirano) javnost k sodelovanju s predlogi.
Kliknite in predlagajte vse, za kar menite, da ni vključeno. Ekoci – Ekološka civilna iniciativa Slovenije je na primer predlagala sledeče:
spodbude za nove kmete, ki bodo tudi po 40. letu našli priložnost na kmetiji,
sobivanjske in samooskrbne skupnosti na podeželju in manj birokracije,
poleg uvedbe ekološkega kmetijstva še uvedbo biodinamičnega in permakulturnega kmetijstva – naj Slovenija postane eko vrt Evrope in tako doseže višjo ceno pridelkov in je manj obremenitev za okolje,
odkup hrane od vrtičkarjev in malih kmetov,
manj birokracije,
prilagoditev na podnebne spremembe z ekosistemskimi rešitvami v skladu z naravo,
varovanje kmetijskih zemljišč,
pomoč kmetijam, ki ne bodo mogle same odplačevati kreditov zaradi krize,
krepitev odkupnih verig,
povečanje samooskrbe,
biokrožno gospodarstvo,
izkoristek potenciala industrijske konoplje za tekstil,
sejanje in setev tradicionalnih sort semen, ki so prilagojena našemu okolju,
manj plastike v kmetijstvu,
varovanje okolja…
Kaj pa vi predlagate?
Odgovorite na anketo, dopišite svoje predloge in sodelujte v načrtovanju, kako do več ekološke hrane!
Rastlina ni zgolj vsota substanc. Rastline so živa bitja, senzitivna na vse, kar se dogaja okoli njih. So zelo občutljivi inštrumenti za merjenje človeških emocij. Vključijo se v naša energijska polja, jih hranijo in mi jim vračamo to energijo.” – Marcel Vogel, kemik in raziskovalec magnetizma, optičnoelektričnih pojavov in tekočih kristalov
Čudežnost rastlin bi moral poznat ne le vsak študent agronomije, ampak najmanj vsak, ki dela z zemljo in rastlinami, če ne že kar vsak otrok po kurikulumu v vrtcih, da bi kot družba in civilizacija imeli temelje za resnično prosperiteto. Slednje potrjuje tudi skupno spoznanje iz srečanja s Tomom Križnarjem, da nas ne le najbolj pesti pozaba pristnosti, originalnosti, naše integritete z naravo, to , da le tega ne čutimo več kot primarno pač pa da celo o naravi in rastlinah posebej resnično pojma nimamo.
SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE RASTLIN
Vsak dan na celotnem svetu okoli 65 milijonov kvadratnih kilometrov površine zelenih listov sodeluje v čudežnem procesu fotosinteze, pri katerem se proizvaja kisik in hrana za ljudi in živali. Ker se nam to zdi v vsakdanjem življenju samo po sebi umevno, se le redko navdušujemo nad skrivnostmi in fantastičnimi zmožnostmi rastlin. Poleg neverjetnih fizikalnih zmožnosti imajo rastline tudi zelo razvite čute in kot kaže neke vrste “psihične” sposobnosti in presenetljivo aktivno “čustveno” življenje. Še pred kratkim se je predpostavljalo, da so rastline avtomati brez čutil. Današnja znanstvena raziskovanja potrjujejo vizijo pesnikov in modrecev, da rastline lahko komunicirajo in imajo nekaj, kar bi lahko imenovali osebnost ali duša. Rastline so sposobne zaznavati in razlikovati zvok, ki ga človeško uho ne sliši, reagirajo na take frekvence sončnega spektra, kot so npr. infrardeča in ultravijolična svetloba. Rastline so še posebej občutljive na rentgensko in visokofrekvenčno valovanje, ki ga uporablja tehnologija televizije. Rastline imajo tudi čut za orientacijo in atmosferske spremembe. Ameriški pionirji in lovci na bizone so odkrili, da listi določene vrste sončnice (Silphium lacinatum) vedno kažejo točno v smeri sever-jug, kot kompas. Indijska sorodnica naši šentjanževki (Arbus precatorius) je tako občutljiva na električne in magnetne pojave v atmosferi, da Indijci po njenem “obnašanju” napovedujejo vreme. Poskusi, ki so jih delali v londonskem botaničnem vrtu Kew Gardens, so pokazali, da se s pomočjo te rastline lahko do neke mere napovejo potresi, vulkanski izbruhi in prihodi ciklonov, tornadov in orkanov. Ovijalka vedno raste proti najbližjemu prijemališču, če pa premaknemo prijemališče (npr. žebelj na zidu), bo rastlina že po nekaj urah spremenila smer rasti. Ta nepojasnjen čut ji omogoča, da ko se premika skozi različne prepreke, ki bi nam, običajnim vidcem preprečevale gledanje, nezgrešljivo najde oprijemališče in se ovije okoli njega.
RASTLINE IN GLASBA
T.C. Singh, predstojnik katedre za botaniko na Univerzi v Annamalaidu v Indiji je z različnimi poskusi pokazal, da glasba spodbuja rast rastlin. V več poskusih so v laboratoriju predvajali različne melodije različnim rastlinam in rezultati so bili izredni. Rastline, ki so “poslušale” glasbo, so rasle veliko hitreje in dajale tudi številnejše in večje plodove, kot kontrolne rastline, ki so rasle brez glasbe. Riž, ki so mu predvajali različne melodije tradicionalne indijske glasbe “raga”, je dajal za 25 do 60 odstotkov večji pridelek, kikiriki in neka vrsta tobaka pa za 50 odstotkov. George Smith, botanik in kmetijski raziskovalec iz Normala, Illinois, ZDA, je na enem polju koruze in soje predvajal Gershwinovo glasbo, na drugem pa ne. Rezultat je pokazal, da sta koruza in soja na glasbenem polju hitreje skalili in imeli debelejša, bolj odporna in bolj zelena stebla. Poskus je ponovil na uskladiščenem semenu, in izkazalo se je, da je seme iz glasbenega dela skladišča skalilo veliko prej kot kontrolno seme. Profesor biologije Francis F. Broman na ameriškem glasbenem konzervatoriju Temple Blue College in njegovi študenti (glasbeniki) so delali poskuse z bučami. Na enem polju buč so osem tednov predvajali evropsko klasično glasbo 18. in 19. stoletja, na drugem pa rock. Na prvem polju so se rastline nagnile proti zvočnikom, medtem ko so se na drugem polju rastline nagnile stran od zvočnikov. Podobne rezultate so dosegli s koruzo, cinijami in žametnicami. Nekatere rastline na “rockovskem” polju so zrasle nenormalno visoke in imele premajhne liste, nekatere pa so bile pritlikave ali zakrnele. Že dva tedna po začetku poskusa so ovenele vse žametnice, medtem ko so žametnice ob klasični glasbi krasno cvetele. Rastline pod vplivom rocka so porabile več vode. Pregled korenin po osemnajstem dnevu je pokazal, da so korenine “rockovskih” rastlin rasle slabo. Bile so redko razvejane s povprečno dolžino 2,5 cm. Korenine rastlin na polju s klasično glasbo so bile gosto razvejane in imele povprečno dolžino 10 cm. Ko so primerjali kompozicije za orgle Johanna Sebastiana Bacha in klasične kompozicije za sitar, tradicionalni indijski inštrument, so se rastline, ki so poslušale Bacha, nagnile za 35 stopinj proti zvočnikom. Rastline, ki so poslušale tradicionalno indijsko glasbo, pa so se nagnile celih 60 stopinj proti zvočniku, kot bi se z vsemi silami poskušale dotakniti izvora zvoka. Dva profesorja Univerze v North Carolini, L.H. Royster in B.H.Huang, sta v sodelovanju s C.B.Woodliefom, raziskovalcem v laboratoriju tovarne Fiber Industries v Shelbyu, delala poskuse, kako vpliva hrup na rastline. Rezultati, objavljeni v Journal of the Acoustical Society of America, kažejo, da hrup upočasni rast rastlin tudi do 40 odstotkov. Da so rastline povezane z glasbo, po svoje dokazuje tudi matematik Hans Kayser iz Nemčije. Preučeval je intervale zvoka in rast rastlin. Odkril je zanimivo relacijo med glasbenimi toni in obliko rastlin. Če se vse note ene oktave projecirajo v prostor in se na specifičen način narišejo koti med njimi, dobimo prototip lista. Torej interval oktave, ki je temelj celotnega glasbenega ustvarjanja, vsebuje v sebi formo rastlinskega lista.
RASTLINE IN ELEKTROMAGNETIZEM
James Lee Scribner, inženir elektronike iz Greenvillea, South Carolina, ZDA je trideset let eksperimentiral z elektromagnetnim obsevanjem različnih vrst rastlinskih semen. Aluminijasti lonec, poln zemlje s semeni, je priključil na posebne elektrode in na ta način vplival na semena rastlin. Fižol je zrasel na nenormalnih 6,5 metrov višine in ena sama rastlina je dala 77 litrov plodov. Na osnovi Scribnerjevih poskusov je Italijan Bindo Riccioni razvil postopek za električno prepariranje semen. Naprava, ki preparira 5 ton semen na dan, spušča semena med kondenzatorskimi ploščami. Tako preparirana semena so dajala do 37 odstotkov večji pridelek. V Rusiji so dosegli s podobno tehnologijo sledeče rezultate: pridelek zelene koruzne mase se je povečal za 15 do 20 odstotkov, ječmena in ovsa za 10 do 15 odstotkov, graha za 13 odstotkov in ajde za 8 do 10 odstotkov. John Nash Ott, pionir upočasnjenega snemanja filma, je postal slaven s svojimi posnetki rastlin, pri katerih dobijo gledalci ob hitrejšem predvajanju občutek, kot da rastlina v nekaj sekundah zraste in se razvije. Ott je izpostavljal rastline vplivu televizijskih ekranov. Fižol, ki je rasel pred televizijskim ekranom, se je popolnoma deformiral. Nekaterim rastlinam so korenine rasle v zrak namesto v zemljo. Podobni poskusi na podganah so pokazali, da postanejo podgane, ki so izpostavljene sevanju ekrana, hiperaktivne in agresivne, čez čas pa postanejo letargične. S.P Ščurin iz Inštituta za avtomatizacijo in elektrotehniko v Novosibirsku je s sodelavci odkril, da živa tkiva komunicirajo med seboj tako, da pošiljajo in sprejemajo elektromagnetno sevanje. V dve s steklom neprodušno ločeni posodi so postavili kulture zdravih in bolnih celic. Če je kulture ločilo kremenčevo steklo, ki prepušča ultravijolično svetlobo, se je bolezen razširila tudi na zdrave celice. Če pa jih je ločilo steklo, ki ne prepušča UV svetlobe, se to ni zgodilo. Enak efekt so dobili, če so eno kulturo celic ubili z različnimi virusi, s strupom ali pa s smrtonosnim žarčenjem. Kot kaže, je za zdrave celice nevarno sevanje, ki ga oddajajo bolne celice, ker zdrave celice aktivirajo svoje obrambne mehanizme in to je usodno.
RASTLINE ZAZNAVAJO NAŠA ČUSTVA
Poligraf uporabljajo za merjenje električnega potenciala človeškega telesa in temelji na principu galvanometra. Po obliki poligrama (zapisa poligrafa), ki prikazuje spremembe električnega potenciala, lahko ugotavljajo, če se oseba zlaže. Cleve Backster, eden najboljših ameriških strokovnjakov za policijsko preverjanje ljudi s pomočjo detektorja laži – galvanometra, je nekega dne elektrode galvanometra iz radovednosti pritrdil na list zmajevca, tropske rastline, podobne palmi (Dracaena massangeana). Zatem je rastlino zalil. Namesto, da bi se električna prevodnost bolj vlažnega lista povečala, se je proti pričakovanju prevodnost zmanjševala po cik-cak krivulji. V drugem poskusu je nameraval rastlini zažgati list. Na njegovo začudenje, je ob tej misli, še preden je prijel za šibice, pisalo poligrafa naglo potegnilo ravno črto navzgor. To ga je tako presenetilo, da je začel z obsežnimi poskusi na 25 različnih rastlinah, med drugim tudi na pomarančah, bananah, čebuli in solati. V enakih in podobnih poskusih je neštetokrat potrdil prejšnje rezultate. Rastline so reagirale na nevarnost, ki se je formulirala šele v glavi kot namen škodovati rastlini. Backster je ugotovil, da v določenih situacijah, ko se npr. približa kdo, ki pri svojem delu neprestano mrcvari rastline, poskusne rastline za nekaj ur nehajo reagirati, kot bi padle v “nezavest”. Ko nevarna oseba odide, rastline spet začnejo normalno reagirati. Backster je ugotovil, da lahko rastline ugotovijo, kdaj se oseba zlaže. Na standardnem testu pri preverjanju laži mora oseba na vsa vprašanja o izbrani številki, ki jo je pred tem oseba izbrala, odgovoriti z ne. Backster je velikokrat ponovil ta poskus in vedno je rastlina močno odreagirala v trenutku, ko je na vprašanje o pravi številki oseba odgovorila z ne, medtem ko na ostala števila rastlina ni reagirala. Ko je Backster ta poskus uspešno demonstriral nejevernemu prim. dr. Arestidu H. Esserju, psihiatru z znanstvenoraziskovalnega oddelka Rockland State Hospital v zvezni državi New York v ZDA, se je presenečeni Esser opravičil Backsterju, ker se je pred tem posmehoval njegovim trditvam. Tudi pri slepih poskusih, ko nihče razen storilca ni vedel, kdo je uničil npr. sosednjo rastlino, je rastlina vedno močno reagirala samo na prisotnost storilca. Ko je Backster začel predavati o svojih odkritjih, je odkril, da rastline enako natančno reagirajo tudi na poljubni oddaljenosti od njega. Npr., vedno ko je prikazoval diapozitive zmajevca v nekem oddaljenem mestu, je njegov zmajevec, ki je bil ta čas doma in priklopljen na poligraf, burno reagiral. Backster si je zapisoval svoja čustva in stresne situacije in zapiske primerjal s poligrafom na oddaljenih rastlinah. Ugotovil je, da rastline vedno reagirajo na stresne situacije svojega lastnika. Tudi zapiranje rastlin v Faradayevo kletko in v svinčeno posodo ni spremenilo rezultatov: rastline so enako reagirale na stresne situacije lastnika, ne glede na razdaljo. Podobne poskuse je izvajal tudi Marcel Vogel, kemik in raziskovalec magnetizma, optičnoelektričnih pojavov in tekočih kristalov pri IBM, in dosegal podobne rezultate. Večkrat je tudi nastopil v različnih televizijskih oddajah v ZDA in demonstriral reakcije rastlin s pomočjo galvanometra. S svojimi mislimi je npr. sprovociral rastlino na močno reakcijo, takoj za tem pa jo je pomiril, tako da je zopet začela normalno reagirati na okolje. Vogel meni, da je neizpodbitno dokazano, da človek lahko komunicira z rastlinami: “Rastline so živa bitja, senzitivna na vse, kar se dogaja okoli njih. So zelo občutljivi inštrumenti za merjenje človeških emocij. Vljučijo se v naša energijska polja, jih hranijo in mi jim vračamo to energijo.” Mnogi so ponovili take poskuse z različnimi uspehi. Nekaterim raziskovalcem, ki so poskušali ponoviti poskuse Vogela in Backstera, ni uspel niti en sam poskus. Vogel meni, da je pri teh poskusih ključ uspeha empatija med človekom in rastlino. Pravi, da je predpogoj za uspeh poskusa duhovni razvoj eksperimentatorja. To je v nasprotju s trenutnim stališčem uradne znanosti, ki zaenkrat še ne priznava, da kreativno eksperimentiranje ni možno, če eksperimentator ni del svojega lastnega eksperimenta. Backster pravi: “Kadarkoli je pristop k poskusom mahanističen in se ne ustvari obojestransko komuniciranje z rastlino, če se z njo ne dela kot s prijateljem, poskus ne more uspeti.” Zanimive poskuse je delal tudi Pierre Paulin Sauvin, specialist za elektroniko iz West Patersona, New Yersey, ZDA, sodelavec korporacij Aerospace in ITT. Sauvin se je izpostavljal močnim, neprijetnim električnim udarcem ter s pomočjo galvanometra registriral reakcije njegovih rastlin na njegovo bolečino. Kmalu je ugotovil, da rastline reagirajo tako na njegovo bolečino, kot tudi na njegovo misel na bolečino in da so te reakcije neodvisne od fizične razdalje med njim in rastlino (delal je poskuse na oddaljenostih do 130 km). Ken Hashimoto, doktor filozofskih znanosti in uspešni konstruktor japonskih elektronskih naprav ter konzultant japonske policije glede uporabe detektorja laži, je želel ugotoviti, če se je možno pogovarjati z rastlinami. Medtem ko je njegova žena govorila kaktusu, je kaktusove reakcije snemal, transformiral in ojačal, tako da je dobil značilen zvok. Mnogi, ki so prisostvovali “razgovoru” Hashimotove žene in kaktusa, so imeli občutek, da kaktus odgovarja v nekakšnem kaktusovem jeziku, ki je bil dokaj melodičen. Na mnogih javnih nastopih sta celo demonstrirala, da je kaktus sposoben šteti do dvajset. Hashimoto verjame, da izven tridimenzionalnega sveta obstaja še en svet višjih dimenzij in da je naš svet samo senca tega sveta. Ta višji svet upravlja z našim tridimenzionalnim materialnim svetom s pomočjo t.i. “koncentracije duha”, kar parapsihologi imenujejo psihokineza. Hashimoto pravi, da je problem v tem, da se kontrola duha lahko uporablja ne samo v dobre, ampak tudi v slabe namene.
INTELIGENTNO OBNAŠANJE RASTLIN
V Rusiji je profesor Ivan Isidorovič Guntar, predstojnik Oddelka za fiziologijo rastlin na Timirzajevi akademiji kmetijskih znanosti, z dolgoletnimi raziskavami pokazal, da rastline proizvajajo električne impulze, ki so podobni živčnim impulzom pri živalih in ljudeh. Ko so npr. korenino ječmena potopili v vrelo vodo, je v istem trenutku signal, ki so ga snemali na vrhu listov rastline, dobesedno ponorel, kot bi celotna rastlina takoj vedela, kaj se z njo dogaja. Vladimir Grigorijevič Karamanov, direktor Laboratorija za biokibernetiko na Agrofizikalnem inštitutu je priključil rastline na naprave, ki so rastlinam omogočile, da njihove reakcije vplivajo na količino svetlobe in vode. Preko posebnega mehanizma so zaznavne spremembe potenciala spremenili v električne signale, s katerimi so kontrolirali dotok svetlobe in vode do eksperimentalne rastline. Rastline so se dejansko obnašale inteligentno in so npr. izbirale količino vode tako, da so si jo “privoščile” približno enkrat na uro za dve minuti. Kazahstanski raziskovalci so eksperimentalno potrdili kratkoročen pa tudi dolgoročen spomin rastlin. Grah, krompir, pšenico in vrsto zlatice so naučili reagirati na frekvence bleskov ksenonsko-vodikove žarnice. Rastline so ponavljale prejete pulzacije z neverjetno točnostjo. Pri tem je bila zlatica sposobna ponoviti naučeno frekvenco celo po osemanjstih urah. Rastlino filodendrona so uporabili za razlikovanje navadnega kamna od rude. Ko so zraven filodentrona postavili kos rude, ki se po izgledu ni razlikoval od navadnega kamna, so filodendron “kaznovali” z električnim sunkom. Na ta način so filodenron pogojevali, podobno kot je Pavlov pogojeval izločanje sline pri psih z zvoncem. Filodendron se je čez čas dejansko naučil razlikovati navadni kamen od rude Doktor psiholoških znanosti V.N.Puškin je s sodelavcem V.M.Fetisom delal poskuse z zaznavanjem čustev človeka, ki je hipnotiziran. Predpostavljali so, da hipnotiziran človek oddaja bolj čiste emocije, ki jih rastline lažje zaznavajo. Rastline so dejansko reagirale na vse sugerirane emocije, ki jih je doživljala poskusna oseba v hipnotičnem transu. S poskusi sta pokazala tudi, da rastline reagirajo na laž človeka. Puškin pravi, da je razvozlavanje skrivnosti življenja in zavesti tako neopisljivo ogromna in zapletena naloga, da od vsakega, ki bi si želel z njo spopasti, zahteva vse miselne sposobnosti in energijo in da mora razsikovalec pristopati k tem raziskavam svobodno in neobremenjeno, brez vsakih predsodkov in pogumno prekoračiti meje utrjenih poti današnje znanosti.
RASTLINE TRANSMUTIRAJO ELEMENTE
Hanoverski baron von Herzeele je že leta 1873 napisal knjigo, v kateri je opisal svoje poskuse, ki so potrdili, da rastline absorbiranja materijo iz tal in zraka tudi same neprenehoma ustvarjajo novo materijo. Z analizami je ugotovil, da vsebujejo odrasle rastline vsebujejo nepojasnjeno več kalija fosforja, magnezija in kalcija, kot ga je vsebovalo seme. Pri tem je rastline “gnojil” samo z destilirano vodo. Sklepal je, da da rastline transmutirajo npr. kalij v fosfor, magnezij v kalcij, ogljikovo kislino v magnezij in dušik v kalij. Transmutacija je po mnenju današnjih fizikov možna samo pri jederskih reakcijah, ki jih lahko dosežemo samo z dovajanjem visoke količine energije. Herzeelove trditve so v nasprotju s tem in napeljujejo na to, da biološki pojavi v rastlinah niso opisljivi za znanimi fizikalnimi in kemičnimi zakoni. Profesor Pierre Baranger, direktor Laboratorija za organsko kemijo na znani Ecole Polytechnique v Parizu, je želel preveriti Herzeelove trditve. Desetletni poskusi z nekaj tisoč analizami so popolnoma potrdili, da rastline dejansko transmutirajo. Pri procesu kaljenja semen zelenjave, ki se odvija v otopini manganovih soli, izginja mangan in na njegovem mestu je pojavlja železo. Pogoji, ki so potrebni za ta proces, so med drugim čas kaljenja, vrsta svetlobe in tudi lunina faza. Vsaka žetev pšenice, pobiranje koruze, krompirja in ostalih kultur skupaj s plodovi odvzema tlom tudi kemijske elemente. Glde na nekajtisočletno izkoriščanje zemlje na nekaterih predelih (npr. V Egiptu in na Kitajskem) dnaes tla sploh ne bi smela več vsebovati magnezija. Temu navkljub so tla še vedno zelo polodna in še vedno vsebujejo magnezij v normalnih količinah. Tudi Rudolf Hauschak je ponovil mnoge Herzeelove poskuse in ugotovil, da rastline ustvarjajo materijo in jo tudi izničujejo (eterizirajo). Pravi, da ne veljajo fizikalni zakoni za živo in neživo materijo. “Življenje ni rezultat spajanje elementov ampak obtaja nekaj, kar je bilo pred materijo. Ali ni bolj razumno predpostaviti, da je življenje obstajalo veliko prej in da je materija produkt obstoječega duhovnega kozmosa?”
RADIONIKA – MOGOČNA IN POTENCIALNO TUDI NEVARNA ZNANOST
William J. Knuth, strokovnjak za elektroniko na Univerzi Corpus Christi v Texsasu in Curtis P. Upotn, ki je diplomiral na Univerzi v Princetonu, sta želela preveriti, če lahko zavaruješ nasade bombaža pred škodljivci tako, da emitiraš valovanje, ki ustreza frekvencam kemijskih strupov, ki so jih takrat uporabljali za škropljenje. Po prvih uspešnih poskusih sta se odločila, da bosta poskušala vplivati na polje bombaža preko fotografije, saj je bilo nepraktično vplivati na rastline direktno. Predpostavljala sta, da so frekvence polja zapisane v fotografski emulziji, ki z njimi rezonira. Če vplivaš z določeno frekvenco na emulzijo fotografskega papirja, se bo ta prenesla tudi na polje.Ko sta začela s poskusom, v Tucsonu ni bilo niti enega znanstvenika, ki bi stavil deset centov na uspešnost take zaščite. Uspeh je bil nepričakovan. Na polju so dosegli 20 odstotkov večji pridelek ne da bi uporabili kakršnakola kemičnega škropiva. Industrijski kemik Howard Armstrong je ponovil poskus tako, da je pri fotografiji polja koruze odrezal del polja. Potem je fotografijo obseval z vibracijami močnega kemičnega insekticida. Izkazalo se je, da je 80 do 90 odstotkov škodljivcev, ki so se pred tem na polju nahajali, odmrlo. Na tistem delu fotografije, ki je bil odrezan in ni bil obsevan, se število škodljivcev ni spremenilo. Kmalu so ustanovili podjetje UKACO Inc., ki je s to metodo ščitila polja, saj je bila metoda, čeprav neobrazrožljiva, zelo preprosta, poceni in neškodljiva za rastline in zemljo. Nekaj let je uspešno poslovala (npr. preidelek krompirja se je povečal za 30 odstotkov, hkrati pa so dosegali velike prihranke, saj ni bilo treba 6 do 7 krat škropiti krompir z insekticidi, kot je to običajno). Vendar je moralo podjetej prenehati delovati zarade hudega pritiska lobija koncernov kemijske industrije, ki proizvajajo insekticide. T. Galen Hieronymus, inženir iz Kansas Cityja in edne najuspešnejših radioamaterejv v ZDA, je preučeval nenavadne pojave s subtilnimi energijami in odkrival zanimive podrobnosti. Patentiral je napravo za detekcijo vibracij kovin in drugih elementov, ki mu je omogočala ugotavljanje prisotnosti poljubnega kemijskega elementa v materiji. Hieronymus je poimenoval te vibracije eloptična energija. Vnedar ga je bakteriolog Otto Rahn opozoril, da je ta tehnologija, ki razkriva skrivnosti življenja, izredno nevarna in v nepravih rokah lahko pripelje človeštvo v katastrofalne situacije. Hieronymus je s pomočjo svoje naprave v sodelovanju s sodelavji podjetja UKACO, naredil poskus, kjer je ugotovil, da lahko s svojo napravo ne samo umori ampak dobesedno zdrobi črve, ki so zajedali koruzo. To ga je tako pretreslo, da se je odločil, da nikoli nikomur ne razkrije podrobnosti njegove naprave. Inženir George De al Warr iz Velike Britanije je delal podobne poskuse ko Hieronymus in sodelavci podjetja UKACO. Tudi on je bil sposoben vplivati na rast raslin ne samo z direktnim obsevanjem rastlin ampak tudi posredno preko obsevanja njihovih fotografij. Dosegal je fenomenalne rezultate: do trikrat večje glavice zelja, skoraj dvakrat večji pridelek riža, do trikrat večjega pridelka ječmena itd. Vendar ko so drugi poskušali ponoviti njegove uspehe, jim to ni uspelo. Po triletnih eksperimentih je De la Warr prišel do zključka, do katerega so pred njim prišli že tudi drugi, in sicer da je v vseh teh poskusih odločilnega pomena človeški faktor: zavest eksperimentatorja. Ugotovil je, da ljudski duh, človeška misel, deluje na rast rastlin in je to pri celotni radioniki odločilnega pomena.
Kakšni mehanizmi delujejo pri teh procesih, kako in zakaj človeški duh vpliva na rastline in v čem je bistvo radionične, eloptične, orgonske, bio, psiho itd. energije, tega ne vemo. Očitno pa je, da je ta tehnologija mogočna vendar potencialno nevarna. Nikola tesla je malo pred smrtjo dejal: “Tistega dne, ko bo znanost začela preučevati nefizikalne pojave, bo v desetih letih napredovala več kot v vseh prejšnjih stoletjih svoje zgodovine.” Mogoče se jo to desetletje že začelo…
objava v časopisu Novi tednik, dne 30.4 2020, novinarka Saška T. Ocvirk
Izginjajoče sadno drevje brez podmladka, na pol izpraznjene vasice, kjer životarijo ostareli starši v prevelikih hišah, ogromna koruzna polja, dragi hlevi obdani z velikimi stroji in stotinami silažnih bal, zaprta živina. Kot pravi Irena Rotar, je to žalostna podoba slovenskega podeželja s koronavirusom ali brez.
Na drugi strani se ljudje cele dneve ubijajo na delovnih mestih, da lahko plačajo drago najemnino ali stanovanjski kredit, vrtec in obšolske dejavnosti, zaradi katerih otroke komaj kaj vidijo, ter avto in gorivo, ki ga zares potrebujejo le za prevoz na delo. Čeprav jim na koncu ne ostane nič časa in še manj denarja, so neskončno hvaležni, da službo sploh imajo. »Kam plovemo, kje smo zdaj in kaj smo se iz zgodovine naučili?« se ob tem nesmiselnem poganjanju hrčkovega kolesa sprašuje naša sogovornica.
V rajski deželi lačni?
Slovenija je rodovitna in vodnata dežela. Kmetije z intenzivno klasično pridelavo sicer dajejo večji hektarski donos, vendar ima tako kmetovanje daljnosežne ekološke posledice. Zbita in gola tla so izjemno občutljiva na erozijo humusne plasti zaradi vetra in pogostih nalivov ter dolgotrajno sušo na drugi strani. Borna so tudi z mikroorganizmi in deževniki. Industrializacija kmetijstva, politika subvencioniranja in vedno večji vpliv multinacionalk so kmete marsikje po svetu povsem stisnili v kot.
»Zaradi kreditov, odvisnosti od semen in kemičnih sredstev ter dragih strojev v Franciji vsak dan stori samomor en kmet. Tudi pri nas je kmetij vse manj,« razlaga Irena Rotar. »K sreči se na drugi strani povpraševanje po ekološki hrani povečuje in daje kmetom priložnost, da se lahko odločajo za trajnostne načine pridelave hrane.«
V Sloveniji imamo:
864 kvadratnih metrov kmetijskih površin na prebivalca
380 kvadratnih metrov trgovskih površin na tisoč prebivalcev
Več pridelka na majhnih površinah
Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije je na kmetijsko ministrstvo v zadnjih letih podalo celo vrsto predlogov za povečanje samooskrbe, za promocijo vrtičkarstva in za trajnostno kmetijstvo ter oživljanje podeželja. »Kar nekaj predlogov je ministrstvo tudi sprejelo in podprlo. Zelo smo se razveselili državne kampanje za promocijo vrtičkarstva, ki spodbuja ljudi k pridelavi hrane za samooskrbo.« Pod taktirko Sanje Lončar bodo Rotarjeva in številni drugi strokovnjaki v naslednjih dneh med bralcev pospremili novo knjig Samooskrba v praksi – manj površin več pridelka. »To bo gotovo izvrsten pripomoček, ki bo tudi tistim, ki se tega prvič lotevajo, na majhnih površinah pomagal veliko pridelati.«
V prihodnje bo veliko odvisno od tega, koliko bo pristojno ministrstvo pripravljeno podpreti nove in bolj raznolike dejavnosti na kmetijah. Mi pa moramo razmisliti, kaj lahko storimo sami. »Smo dovolj zreli in modri, premoremo dovolj strpnosti in empatije, da bi lahko morda živeli v isti hiši s starši? Če živimo v mestu ali bi lahko živeli tudi v bivanjski skupnosti z ostalimi ljudmi, kjer bi si medsebojno pomagali in znižali življenjske stroške? Si lahko najdemo službo, ki jo bomo lahko opravljali od doma? Bi lahko v večino časa praznih gasilskih in kulturnih domovih ustvarili manjša podjetniška središča oziroma podjetniške inkubatorje? Bi centri za socialno delo lahko povezali na primer mamico samohranilko in starejšo gospo, ki živi sama v preveliki hiši, da bi si medsebojno pomagali?« Irena Rotar naniza le nekaj zanimivih vprašanj.
Po starem ali še bolj po starem?
Kot pravi Rotarjeva, bodo kmetje morali krmariti med zakonitostmi narave in zakonitostmi trga. »Na globalnem trgu lahko s cenami tekmujejo le konvencionalni kmetje z velikimi površinami in strojno obdelavo. Če se zdi, da smo v Sloveniji samooskrbni vsaj z govejim mesom, to v resnici ne drži. Brez uvoženih krmil bi bili primorani precej zmanjšati živinorejo. Najbolje bi jo bilo prilagoditi virom hrane, ki je pridelana pri nas. Pridelek koruze na primer je zaradi podnebnih sprememb in posledične suše vedno manjši.« Namesto koruze bi lahko k živinski krmi dodajali industrijsko konopljo. Ta ima izjemne rastne in uporabne lastnosti, a se na naših njivah še ni zares prijela. »Zelo verjetno se bodo kmetje, ki imajo z družinskimi kmetijami dolgoročne načrte preusmerili v trajnostno, ekološko, biodinamično ali permakulturno kmetijstvo. Pridelek bo količinsko nekoliko manjši, a bo na trgu dosegal višje cene.« Tovrstna pridelava je še posebej primerna za manjše kmetije, ki jih je v Sloveniji največ. »Za oskrbo štiričlanske družine bi pri pridelavi na permakulturni način zadoščal poldrugi hektar zemljišča. To sicer ni nič novega. Naši dedki in babice so bili že na manjši ohišnici večinoma samooskrbni.« Pri odločitvi za eno ali drugo usmeritev bo gotovo pomembna tudi evropska kmetijska politika. Že zdaj pa je jasno, da bo po odhodu Velike Britanije iz skupine sredstev zanjo manj.
Semena, zemlja in voda
Verjeli smo, da bo družbeni razvoj lakoto počasi izkoreninil. Projekcije žal kažejo, da tudi prehranska varnost razvitega sveta ni samoumevna. Rodovitna zemlja, semena in voda postajajo strateško vse bolj pomembne. Vsaj kar zadeva semena, se v Sloveniji obnašamo precej brezbrižno. »Zelo smo zaskrbljeni, ker smo v Sloveniji izgubili že 80 odstotkov avtohtonih semen, ki so našemu okolju najbolj prilagojena. Zdaj so prodali še Semenarno Ljubljana, vključno z največjim vrtom semenarskega centra na Ptuju, kjer so semena žlahtnili. Kupil jih je srbski lastnik, v Srbiji pa so gensko spremenjena semena že dovoljena. Le upamo lahko, da se kaj takega nikoli ne bo zgodilo z vodnimi viri. Požari v Avstraliji so dosegli tudi zaradi tega katastrofične razsežnosti tudi zaradi tega, ker so vodni vir tam marsikje privatizirani.«
Glede na podnebne spremembe se bomo morali prilagoditi tudi v pridelavi hrane v rastlinjakih. Ti so vse pogosteje tarča močnih viharjev in neurij. »Razmišljati moramo o tako imenovanih vkopanih rastlinjakih, ki za termoregulacijo izkoriščajo moč naravnih virov zemlje. Taki rastlinjaki so primerni predvsem za manjše hribovske kmetije, v njih pa lahko hrano pridelujemo celo leto. »Več o teh rastlinjakih je opisano v knjigi Sveža zelenjava z domačega vrta 365 dni na leto.. Vesela sem, da se to uveljavlja tudi na naših balkonih in terasah.« V prvih dneh maja bo izšel priročnik tudi na to temo. V tujini se v mestih vse bolj uveljavlja tudi pridelava hrane z akvaponiko in hidroponiko
»Kaj pomeni odvisnost od tujega uvoza, se učimo ravno v času pandemije. Ker nimamo več lastne semenarne s somišljeniki gibanja Oskrbimo Slovenijo –Štafeta semen, pozivam0 odločevalce, da poskrbijo, da ptujski center semenarne v Ptuju postane del genske banke semen Slovenije in da se državne zaloge nemudoma dopolnijo s semeni. Glede na odvisnost od tujine smo tu najbolj ranljivi.«
Ko se koristi množijo in stroški delijo
Rotarjeva se skupaj s somišljeniki Ekoci sprašuje, če bo politika znala poskrbeti za uravnotežen regionalni razvoj ter vzdržno razmerje med ekologijo, etiko in ekonomijo. Pri tem je pomembno, da vsak posameznik ne samo preživi, ampak živi človeka vredno življenje. »Vsak od nas mora razmisliti, s kakšnimi viri razpolaga, s kom bi lahko sodeloval, si izmenjal hrano ali dobrine, skupno uporabljal kmetijske stroje ali avtomobile, kje in kakšno hrano bo kupil, kje živel. Vprašati se moramo, ali bomo otroke v glavnem prepuščali , da jih bodo vzgajali drugi , medtem ko bomo mi služili denar, bomo za starše skrbeli sami ali bodo živeli v stanovanjski skupnosti, se bomo kljub tehnologiji, ki omogoča delo na daljavo vsi tlačili v mestih, medtem ko bodo idilične vasi propadale in še mnogo drugega.« V eko civilni iniciativi Slovenije so prepričani, da lahko delež vrtičkarskih površin toliko povečamo, da bomo znatno okrepili samooskrbo. »Morda bomo nekoč sistem uspeli nadgraditi tudi na način, da bodo viške lahko tudi vrtičkarji prodali,« še dodaja sogovornica. Na tem principu že zdaj delujejo Izmenjevalnice semen in dobrin ter Zelemenjave. Morda bomo naše gasilske domove kdaj res spremenili tudi v sobotne izmenjevalnice lokalne hrane. »Luštno bi znalo biti in vsako pozitivno dejanje šteje. Slovenci smo v zgodovini vedno našli način, kako preživeti in ne dvomim, da bo tako tudi v prihodnje.«
ALI BI NAMESTO NABORNIŠTVA RAJŠI OKREPILI NNNP? Je čas, da znova obudimo akcijo iz socialističnih časov NNNP, ki nas je združevala in veliko naučila, čeprav smo se včasih iz nje tudi norčevali? Ekoci – predlog za drugačno vojsko: Kaj pa, če bi imeli mladi do 30. leta obveznost usposabljanja za teritorialno obrambo pred sodobnimi katastrofami? Fantje bi imeli usposabljanje šest mesecev v petih letih, vendar tri mesece v enem kosu v vojašnici, druge tri mesece pa razpršeno v okviru delovanja civilne zaščite in gasilcev, dekleta pa samo tri mesece. V (samo)obrambni sistem bi bili vključeni do 65. leta starosti. Zadnje čase nam je jasno, da se ni treba na smrt bati atomskega orožja, skrbno varovanega v arzenalih velesil, ampak maščevalne narave – v zelo kratkem času nas lahko pošljejo na oni svet potresi in vulkanski izbruhi, vreme in kužne bolezni. Žled, ki je pred leti ohromil del Slovenije, nam je jasno pokazal, kako zelo smo nemočni brez elektrike in kako neizmerno smo odvisni od dobre organizacije, znanja in solidarnosti.
Ekoci – predlog za drugačno vojsko: Gasilska zveza Slovenije
Najbolj pri roki je naše najbolj množično in tudi zelo ugledno gibanje –slovenski gasilci. Ekoci (civilna iniciativa za trajnostno prihodnost Slovenije) ima veliko predlogov, kako preurediti izobraževanje mladih za katastrofične razmere, začeli pa bi (recimo) z ekološkimi tržnicami v gasilskih domovih, kjer bi si ljudje izmenjavali pridelano hrano, kar je zelo pomembno za obdobja, ko bi bili brez odprtih trgovin brez odprtih trgovin in za povrh še v karanteni(kar se mnogim v bližnji Italiji že dogaja). Tako bi se ljudje spoznali, sodelovali in družili, kar je tudi brez katastrof zelo pomembno.
Starih sort krompirja v Sloveniji skorajda ni več. Irena Rotar, Ekoci Ekološka civilna iniciativa Slovenija opozarja, da pri nas večinoma uvažamo tuje hibridne sorte krompirja. »Kupujejo pa jih vrtičkarji in kmetje, ki večinoma gledajo samo na velik donos, manj pa na trajnostni način pridelave hrane. Starih sort krompirja v Sloveniji skorajda ni več, razen v kakšnih izmenjevalnicah semen.« Kot svetlo točko in žarek upanja Irena omeni gensko banko KIS Slovenija, kjer so razvili naslednike starih sort krompirja, prilagojene našemu okolju. »Poimenovali so jih po imenih slovenskih rek, tako kot dozorevajo po letnih časih: KIS Sora, KIS Savinja, KIS Kokra, KIS Vipava …« Skrbi jo, ker nekatere zadruge in trgovci raje prodajajo semena tujih ponudnikov, zraven pa še gnojila in pesticide, kar posredno pomeni večji hektarski donos, a povzroča pridelovalcem vedno nove stroške za pridelavo in vsakoletno kupovanje novih semen. »Posredno to pomeni odvisnost od tujih semen in odvisnost naše prehranske varnosti od tujih korporacij,« omeni. A če se boste malce potrudili, se lahko dokopljete do slovenskega krompirja. Prodajajo ga v Poskusnem centru za krompir, ki v okviru Kmetijskega inštituta Slovenije deluje v Mostah pri Komendi. Tam so nam povedali, da njihove slovenske sorte KIS prodajajo tudi po večini kmetijskih trgovin v Sloveniji, vključno s trgovinami Kalia. Krompir kifeljčar oziroma kresnik je zadnja leta bilo mogoče kupiti tudi v trgovinah Spar pod njihovo znamko Kot nekoč. Za Spar omenjeni krompir in nekatere druge avtohtone sorte hrane pridelujejo slovenski kmetje, usmerjeni v naravi prijazno pridelavo zelenjave. Nekaj starih sort semen, cepičev starih sort in veliko znanja pa bo na voljo tudi v izmenjevalnici semen, dobrin in znanja, ki bo v okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo, štafeta semen od 13. do 15. marca 2020 potekala na sejmu Altermed v Celju.
Kaj pa bomo jutri jedli, če bi bile zaradi podnebnih ujm ali drugih težav dalj časa zaprte meje, uvoz pa onemogočen? Medtem pa trgovski centri rastejo, kmetije pa propadajo. Ali veste, da imamo v Sloveniji največ trgovskih površin kar 0,5 m2 na prebivalca in najmanj kmetijskih obdelovalnih površin na prebivalca, le 864 m2?
V članku “Če zapremo meje, ne preživimo,” objavljenega v reviji Zarja Jana marca 2020, je Irena Rotar iz Ekocija dejala: “Na teh mestih nikoli več ne bo rasla hrana. Če pride do osamitve ali večje naravne nesreče, bomo Slovenci v nekaj dneh lačni, kljub temu, da imamo največ trgovskih površin na prebivalca. Zaradi napačne kmetijske politike subvencij celo veliko kmetij ni samooskrbnih, v najteže pa se zna v prihodnosti goditi prebivalcem mest. Večina hrane in dobrin je uvožena. Z nakupi v tujih verigah podpiramo tuje pridelovalce in tuja delovna mesta, slabimo pa domače gospodarstvo, javne finance, medtem ko gredo dobički čez noč v tujino, kamor potuje tudi mnogo mladih s trebuhom za kruhom. Le kako lahko potem sploh pričakujemo blagostanje in delovna mesta?! Pa ne gre samo za hrano, kupujemo stvari, ki jih sploh ne potrebujemo, ter tako podpiramo svetovne korporacije in moderno suženjstvo. Z nakupi posredno pripomoremo k onesnaževanju planeta. Kjer so nekdaj pred mestnimi vrati pridelovale hrano kmetijske zadruge, se zdaj bohotijo tuji trgovski centri. Tam nikoli več ne bo rasla hrana, tuji trgovci pa so zraven trgovskega kompleksa kupili tudi slovensko zemljo. Koliko je sploh še imamo? In vendar je slovenski rod vedno znal preživeti. Čedalje več je vrtičkarjev, pridelovanja hrane na balkonih in zelenicah se lotevajo tudi mladi, ki želijo sebi in svojim otrokom le najboljše. Izmenjevalnice semen, znanja in dobrin se pojavlja v najrazličnejših oblikah. Vse več ljudi spoznava, da ni vedno treba na novo kupiti, kaj se da tudi popraviti. Kadar pa se odločim za nakup, kupujmo kakovostno. Razsvetljeni ljudje vedo, da kapitalizem izumira in da če bomo hoteli še naprej živeti, moramo poskrbeti najprej zase, za lokalno skupnost in državo. Nihče ne more živeti sam, zato bi bilo prav, da bi v okviru Civilne zaščite Slovenije in prostovoljnih gasilskih društev začeli razmišljati o tem, da bi bila vsako soboto v več kot 1400 gasilskih domovih po Sloveniji lokalna tržnica. Ljudje bi tako točno vedeli, kje se oskrbeti, če pride do nepredvidenih dogodkov. Za prihodnost se moramo pripravljati v sedanjosti.«
Velja prebrati celoten članek objavljen v reviji Zarja Jana.
Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije skupaj s partnerji išče rešitve za sodobni pristop k zdravju in trajnostni prihodnosti. Skupaj s strokovnjaki in predstavniki institucij in zainteresirane javnosti smo pripravili pobude za krepitev zdravja z naravo.
Somišljeniki, ki si prizadevamo za ohranjanje kmetijske zemlje in naravne vire se upravičeno sprašujemo ali ni res mogoče najti boljše rešitve..
“Ste se kdaj vprašali, zakaj država želi gradit hitro cesto do Velenja, ki bo trajala ŠEST LET (6), stala več kot 200 milijonov € več, uničila 119ha kmetijske zemlje, porušila 147 objektov od tega 43 stanovanjskih hiš, gradila 3 tunele in 11 viaduktov, dolgih več kot 800m in visokih več kot 30m, postavila 5km protihrupnih ograj in nenazadnje razselila 150 prebivalcev (40 družin)???
Namesto da bi gradila hitro cesto do Velenja, ki bi bila zgrajena v ENEM LETU in POL (1,5) , stala vsaj 200 milijonov man, uničila zgolj 13ha slabše kmetijske zemlje, porušila zgolj 3 hiše in postavila samo en viadukt in nobenega tunela?!
Z veliko bolj pametnejšo izbiro, bi Koroška prej prišla do hitre ceste, z ostankom denarja pa bi obnovili ceste kot so Andraž-Velenje, Šentrupert-Logarska dolina, Vransko-Šentrupert in še…
DEJSTVA:
Občini Polzela in Braslovče sta zahtevo na Ustavno sodišče vložili pred enim letom, ker sta ocenili, da obstajajo NEPRAVILNOSTI, KI BISTVENO VPLIVAJO NA RAZVOJ LOKALNIH SKUPNOSTI.Ustavno sodišče bi preverilo, ali je bil Državni prostorski načrt pripravljen v skladu z zakoni, ki zagotavljajo ustrezno strokovno presojo. Že večkrat se je namreč ugotovilo, da je bil IZBOR TRASE F2-2 SPOREN, ČE ŽE NE PRIREJEN. To sta storili na podlagi sklepov občinskih svetov (100% podpora).
Zakaj Združene civilne iniciative že 12 let nasprotujemo izgradnji hitre ceste na trasi Velenje – Šentrupert in ZAKAJPODPIRAMO IZBOR PO BOLJŠIH VARIANTAH (trasa F6):
3.1.
Prvotna trasa hitre ceste skozi našo dolino NE BI BILA IZBRANA, ČE BI BILO VREDNOTENJE NAREJENO PRAVILNO. To je bilo dokazano že večkrat: leta 2008 s strani civilne družbe, leta 2011 je to ugotovila tudi takratna Vlada (vladna medresorska delovna komisija), leta 2014 projektanti in leta 2015 še Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. Izbrana bi morala biti druga trasa.
3.2.
TRASA F-2-2NI OPTIMIZIRANA TRASA F2. DEJANSKO GRE ZA NOVO TRASO, ki ni bila predstavljena v študiji variant in bi zato morala biti faza načrtovanjavrnjena v fazo študije variant. PRESTAVITEV TRASE iz dolinskega prostora V POBOČJE GORE OLJKE pomeni premik trase za 1,5 km. Ta premik POVZROČI BISTVENO SPREMEMBO KONSTRUKCIJSKIH ELEMENTOV hitre ceste, DODANIH JE 11 VIADUKTOV, RUŠI SE 100 OBJEKTOV VEČ, OD TEGA 42 DOMOV…
Vse to dodatno poveča negativen vpliv v prostoru.
3.3.
Gradnja bi zatorej stala veliko več, trajala pa bi dolgo. DARS pravi, da je GEOLOGIJA ZELO ZAHTEVNA, GRADILO BI SE VELIKO VIADUKTOV IN PREDOROV. Zato bi bil to IZJEMNO ZAHTEVEN IN DRAG ODSEK. Po podatkih jamarjev je Gora Oljka KRAŠKI TEREN Z ZAZNAVNIMI VEČJIMI PODZEMNIMI JAMAMI, kjer bi način sodobne gradnje po NATM metodi prešel v klasično rudarsko zidanje iz 19.stoletja, z zelo dolgimi zastoji in izrednimi podražitvami.
3.4.
Umestitev pomeni UNIČUJOČ POSEG V PROSTOR GORE OLJKE ravno zaradi premika v pobočje in izvedbe dvo-nivojske hitre ceste v useku 22m x 20m in v naklonu 5% ter dodaten nivo gozdne ceste na HC. Zaradi zmanjšanja naklona klanca bo potrebno nasuti5mio kubikov materiala v dolžini 3km. Zaradi 5% naklona načrtovane 4 pasovne hitre ceste na Goro Oljko bo celotna turistično-kmetijska dolina v občinah Polzela, Braslovče in Šmartno ob Paki tudi MOČNO ONESNAŽENA Z IZPUŠNIMI EMISIJAMi tovornjakov in avtomobilov. Prekomerno onesnaženje z drobnimi delci, prizemnim ozonom, hlapnimi organskimi spojinami, dušikovimi oksidi, žveplovimi oksidi in benzenom. Predvideni TUNELI na območju zaprtih dolin BI POVZROČILI TRAJNE IN NEPOPRAVLJIVE EKOLOŠKE POSLEDICE, KI JIH OMILITVENI UKREPI NE MOREJO SANIRATI.
3.5.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano NI DALO SOGLASJA za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug, saj se UNIČUJEJO NAJKVALITETNEJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA V DRŽAVi (izguba 119ha zemlje, od tega 54ha najboljše kmetijske v zemlje v Sloveniji z boniteto 60-90!). ZMANJŠUJE SE PREHRANSKA VARNOST PREBIVALCEV Slovenije, ki je že tako nizka (Slovenija – 800 m2 kmetijske zemlje/ prebivalca; minimum je 2.000 m2/prebivalca).
3.6.
Trajno bi se onesnažili vodni viri in podtalnica na vodovarstvenem območju. Vplivno območje DPNja je NA ZAVAROVANIH VODOVARSTVENIH OBMOČJIH VODNEGA VIRA PODVIN (s črpalnima vrtinama Podvin in PV-1/97) v občini Polzela. V prvem odstavku 6. člena Uredbe o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, JE POSEG V OKOLJE z namenom gradnje avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste PREPOVEDAN. Navedbe v okoljskem poročilu so napačne.
3.7.
Umestitev F2 –2 pomeni DIREKTNE POSEGE V »NATURO 2000«: trajno umetno osvetljevanje; posek in GOLOSEK GOZDOV V ŠIRŠEM OBMOČJU GORE OLJKE, UNIČENJE 44HA GOZDA, tudi zaščitenih vrst. V posameznih delih gre za 1 in 2 kategorijo varovanega gozda in zaščitenih vrst. Hitra cestauničuje habitate tudi ob porečju Savinje. REKA SAVINJAJE REKA 1 KATEGORIJE S POSAMEZNIMI ZAŠČITENIMI ŽIVALSKIMI VRSTAMI.
3.8.
Na tej trasi je NAJVEČ NAPOVEDANIH RUŠITEV HIŠ IN DOMAČIJ TER KRŠITEV USTAVNIH PRAVIC.
Tisti prebivalci, ki jim želijo rušiti hiše (TUDI OBČANI OBČINE POLZELA!),niso bili obveščeni in niso imeli možnosti izraziti svoje nestrinjanje s traso, ker je bila v javni razpravi razgrnjena druga trasa. Živeči na tej trasi in ob tej trasi niso imeli možnost seznanitve s posledicami umestitve v začetni fazi, niso imeli možnosti podajanja pripomb in niso bili seznanjeni zvsemi posledicami kot tudi ne vpliva na izbor trase, ko so bile preverjane vse umestitve v različnih koridorjih.
3.9.
Gradnja te trase je v nasprotju z državno prometno politiko (Strategija razvoja prometa v RS). REKONSTRUKCIJA OBSTOJEČIH POVEZAV IMA PREDNOST pred gradnjo novih prometnic, UMEŠČANJE PROMETNE INFRASTRUKTURE V ŽE OBSTOJEČE KORIDORJE (F6) IMA PREDNOST pred umeščanjem v naravno ohranjen prostor.
3.10.
Hitra cesta NE POVEZUJE REGIJSKIH SREDIŠČ, KOT JEDOLOČENO V PROSTORSKI STRATEGIJI SLOVENIJE. Trasa F2-2 ne pokriva večjih prometnih tokov (primer: na relaciji F6 se dnevno vozi 18000 vozil, na F2-2 7000) PRIREJANJE KLJUČNIH PODATKOV PRI IZBIRI TRASE državne ceste – zmanjšanje števila prometa in zmanjšanje števila delovnih mest v študijah v korist trenutno izbrane trase.
3.11.
SPODNJA SAVINJSKA DOLINA SE RAZREŽE PO DIAGONALI. To pomeni uničenje celovitosti prostora, kar je tudi v nasprotju s spomeniško varstvenimi smernicami. Na odseku hitre ceste se bo zaradi goste poselitve in bližine naselij izvedlo 5km protihrupnih ograj. Pomeni VZDOLŽNI IN DIAGONALNI RAZREZ DOLINSKEGA PROSTORA NA DVA DELA, ki je zelo rodoviten, kmetijsko obdelan in ima izvedene namakalne sisteme financiranih s strani države in EU.
3.12.
Investicija se poveča iz 198mio za F2 na 308mio za F2-2. V to niso vštete odškodnine zaradi rušitev in uničenja zemlje ter izgube prihodka za obdobje 40 let.
3.13
Velenje v vsakem primeru dobi povezavo po severu mesta, saj je tam že sedaj umeščeni del trase, kot je razvidno na spletnem pregledovalniku DPN-jev . Dvomi o »zastojih preko centra Velenja« v primeru kakšne druge trase so neumestni.
Zavzemamo se za CENEJŠO, PROMETNO UČINKOVITO, KMETIJSTVU NEŠKODLJIVOter HITREJE IZGRAJENOPROMETNO POVEZAVO MED VELENJEM IN AVTOCESTO A1,ki bo upoštevala načela trajnostnega razvoja Slovenije, zelene destinacije Evrope.
Trajnostni razvoj je razvoj, ki zadošča današnjim potrebam, ne da pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da bodo tudi one zadostile svojim lastnim potrebam. Prinaša globalno odgovornost, medgeneracijska pravičnost, integracijo gospodarskih, družbenih in okoljskih ciljev, previdnostno načelo in načelo sodelovanja (javnosti pri odločanju).
Seveda nobena trasa ne prinaša zgolj pozitivnih učinkov,na vsaki trasi je morda nekdo prizadet, a lahko se potrudimo, da je škode za življenje prebivalcev, države in narave vsaj čim manj.
CENA DEGRADACIJE DOLINE, RAZSELITEV 150 LJUDI ZAVOLJO DOBRIH 13 KM CESTE IN PREPLAČANA INVESTICIJA, JE PREVISOKA. Narave nismo dobili od naših prednikov v dar, sposodili smo si jo od naših vnukov.
Zato je skrajni čas, da ravnamo po zdravi pameti. Na betonu ne vzklije nobeno seme, poti nazaj ne bo.
POBUDA – IZMENJEVALNICA LOKALNE HRANE V GASILSKIH DOMOVIH
Ali ste že kdaj pomislili da se lahko zgodi da nekaj dni ne boste mogli po nakupih? Kaj če tri dni ni elektrike ali zaradi poplav in vremenskim ujm ne bodo delovale trgovine, bankomati? Kako do hrane, če so zaradi poplav, snega, viharjev ceste neprevozne? Kdo nam bo pomagal in na koga se obrniti v takšnih primerih? Na Gasilce! Kako pa do lokalno pridelane hrane?
Ekoci civilna iniciativa Slovenije, ki se izmenjuje mnenja v skupinah; »Nič nas ne sme presenetiti bodimo pripravljeni in Umetnost preživetja v omejenem okolju ter Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen imajo zanimiv predlog. Kot nam je znano so gasilci najbolje organizirana nevladna organizacija v Sloveniji. Kar 130.00 jih je. Deluje v več sto gasilskih domovih, ki imajo infrastrukturo, dostop, parkirišča.. Pomagajo nam v vremenskim in drugih težavah Kje je ovira da ne bi enkrat na teden se v njihovih domovih pojavili tudi Lokalno pridelana hrana, ki bi jo lokalni prebivalci lahko izmenjali med seboj, vsi iz mest pa bi vedeli kje se oglasiti, da si lahko nabavijo najnujnejše in kjer jim bodo pomagali tudi na tak način.
ter Oskrbimo Slovenijo Štafeto semen –https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen?fref=ts
V jesenskem in zimskem času , kjer ponudniki domače hrane prezebajo na tržnicah tako pa bi lahko bili v zavetju in na toplem, gasilci bi morda še kaj zaslužili in začele bi se snovati močne samooskrbne skupnosti v povezavi z ljudmi iz mest, ki bi se oskrbovali direktno pri kmetih v gasilskih domovih-in vsi bi vedel kej se dobi kvalitetna hrana – na tak način najprej pokrijemo celo Slovenijo. V veliko mestih imajo tržnice z lokalno hrano ampak ponudniki prezebajo v neugodnih vremenskih razmerah, veter odnaša izdelka, vsi so mokri, pozimi tržnice prav zaradi tega ne delujejo.
Od nekdaj dokazujejo gasilci z organizacijo z svojim delovanjem z svojimi uspehi nesebičnim prostovoljnim delom. Zakaj ne bi zaslužili še kakšen cekin z oddajanjem prostorov za pokrite tržnice lokalno pridelane hrane?
GASILSKI DOMOVI – SREDIŠČA DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA – ALI ZMOREMO NA OSNOVI TEH JEDER ZGRADITI MOČNA SAMOOKRBNA DELUJOČA SREDIŠČA?
Že od nekdaj dokazujejo gasilci z organizacijo z svojim delovanjem z svojimi uspehi nesebičnim prostovoljnim delom. Zakaj ne bi zaslužili še kakšen cekin z oddajanjem prostorov za pokrite tržnice lokalno pridelane hrane ?
Velikokrat pozabljamo kakšne okus ima domača hrana. Velikokrat pogrešamo v času ko govorimo o zadružništvu da bi kmetje lahko ponudili svoje pridelek k kar v svojih zadružnih trgovinah, kar velikokrat ni praksa. S tem bi učvrstili lokalno gospodarstvo ustvarili harmonizacijo v družbi in znali preživeti v ekstremnih okoljih. Teh pa bo čedalje več..
Čas je da Slovenci začnemo razmišljati o samoorganizaciji. Kako bomo preživeli, kako se bomo povezovali, kako bomo živeli skupaj, kajti drugače nas v naslednjih 30 letih ne bo več.To je prava priložnost.
Pobuda Ekoci o Izmenjevalnici lokalno pridelane hrane je bila predstavljena tudi širši javnosti z objava reviji Zarja dne 19.10 2015.V članku: »EKO Tržnica v vsak Gasilski dom.«
Ko stopimo skupaj nam bo uspelo, smo prepričani somišljeniki Ekoci. Vsak kmet bo lahko ob sobotah kupoval od kmeta v bližini, saj bosta skupaj prinesla v gasilski dom in vsak meščan bo vedel kam iskati lokalno pridelano hrano vsako soboto. Če pa pride do nepredvidenih razmer kot je izpad elektrike za tri dni ko trgovine ne bi delovale bomo pa že vajeni ustaljenih poti v najbližji gasilski dom, kjer nas pričakuje lokalno pridelana hrana. Spoznali bomo pridelovalca in se družili plemenitimi gasilci, ki so že večkrat dokazali kaj vse zmorejo.. In skupaj bomo gradili močno samooskrbno skupnost!
Vsako dejanje šteje!
Ekipa Ekoci: Irena, Marjan, Maja, Peter, Edita , Mateja, Vesna, Dejan, Lara, Tomaž, Igor.., in številni drugi somišljeniki, ki želijo aktivno soustvarjati prihodnost!
Ekoci: dne 19.10. 2015
Oj – Osti Jarej –bodi mlad pomlajen bodi močan!”Slovenka – Slovenec« kjerkoli si; tu je tvoj temelj, osnova, od tu je tvoje seme – izvor, bistvo, tu je tvoje središče, od tu je tvoja energija, potenca, tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva ;« je sporočilo naših prednikov in prizadevamo si ga ohranjati naprej!