Arhivi Kategorije: Zadnje objave

Boj za ohranitev ogroženih slovenskih semen: naredili prvi korak, je to dovolj?

Objava na spletni strani www.24ur.com, 09.01.2022, 12:47

novinarka Anja Kralj 

Iz objave članka:” Prehranska varnost se prične z  zdravimi semeni, prilagojenimi našemu okolju, torej od semena do krožnika, poudarjajo v Eko civilni iniciativi Slovenije. Potem ko so skoraj dve leti državo opozarjali, kako pomembno je ohraniti semenarski center (SPC PTUJ), kjer ohranjajo avtohtona semena, a je ta prešel v roke tujega lastnika, je država storila prvi korak za njegov odkup. 

Eko civilni iniciativi Slovenije (Ekoci), kjer so si prizadevali, da bi država odkupila Semenarski center Ptuj, ki ima izredno strateško vrednost za državo, saj tam ohranjajo avtohtona semena. Za to so potrebna primerna polja, prostori, oprema in znanje, ki pa je omejeno na zelo majhno število ljudi v Sloveniji. Ekipa ljudi na Ptuju obvlada svoje delo in brez njih je semenska pridelava teh sort nemogoča, gre za državi neprecenljivo naložbo, pojasnjujejo v Ekoci..Prehranska varnost se prične z  zdravimi semeni, prilagojenimi našemu okolju, torej od semena do krožnika, poudarjajo v Ekoci in med drugim predlagajo, da mora država takoj pristopiti k povečanju blagovnih rezerv na področju prehranske varnosti,  prav tako je potrebno zagotoviti semena v blagovnih rezervah, so prepričani.  Prehranska varnost se prične z  zdravimi semeni, prilagojenimi našemu okolju, torej od semena do krožnika, poudarjajo v Ekoci in med drugim predlagajo, da mora država takoj pristopiti k povečanju blagovnih rezerv na področju prehranske varnosti, prav tako je potrebno zagotoviti semena v blagovnih rezervah, so prepričani. Kot dodajajo, je treba subvencionirati tudi kmete,  ki bodo sejali avtohtona semena, jih ohranjali in s sonaravno  pridelavo hrane čimprej pripomogli k uresničitvi cilja  EU kmetijske politike 25 odstotkov ekoloških kmetij. 

Je ta zmaga zaključek boja za slovenska semena? 

Je torej prenos SPC na državo res zmaga za slovenska semena in prehransko varnost v prihodnosti? Kot odgovarja Rotarjeva, so v načrtu Skupne kmetijske politike sicer začrtane poti trajnostnega kmetijstva, vendar jih je v izvedbenih ukrepih zelo malo: “Dokler ne bo v državi celovitega pristopa vse od semena do krožnika, se nam slabo piše. Dokler kmetje ne bodo spoznali, da bodo sejali slovenska semena in zato tudi ustrezno plačani, dokler  bodo kmetijsko svetovalne službe navduševale kmete, naj sadijo tuja hibridna semena in kmetujejo intenzivno, vsako leto kupujejo nova semena in kemijo, ki omogoča obljubljen hektarski donos in tako povečali  vhodne stroške kmetom, ki si jih lahko privoščijo le največji in z nižjimi cenami tekmujejo na svetovnem trgu – je to slaba popotnica. Dokler ne bo ponovno  aktivnost po vsej Sloveniji  do odkupa preko Zadružne  zveze, dokler ne bo v trgovinah zadrug slovenskih semen in dokler ne bodo v teh vseh teh trgovinah imeli na policah pridelkov svojih članov zadrug, je slovenska prehranska varnost na slabi poti.” 

Nadaljevanje članka lahko preberete v spodnjem dokumentu.

Prehranska varnost, dobrina ali strateško orožje?

Na robu velike lakote

Članek v reviji Jana 28.12.2021, novinarka Biba Jamnik

 »Globalne razmere kažejo, da postaja hrana ključna geostrateška surovina in bo skupaj z vodo usmerjala prihodnost sveta. V pričakovanih negotovih razmerah nestabilne oskrbe s hrano na globalni ravni postaja vprašanje lokalne, regionalne in državne samooskrbe s hrano zelo pomembno. Znano je, da slovenska pridelava ne pokriva naših potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Zastavlja se vprašanje, kako povečati prehransko varnost in tudi, ali jo je potrebno zapisati v našo Ustavo, kot smo to storili 2016 v primeru pravice do zdrave pitne vode.«  S temi besedami je je državni svetnik Branko Tomažič 17.decembra v Državnem svetu otvoril posvet o prehranski varnosti kot strateški dobrini. 

Medtem, ko so sodelujoči večinoma razpravljali o že znanih dejstvih, sta Sanja Lončar, ki od leta 2005 vodi največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave in Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci), zelo nazorno opisali kaj se nam dogaja in kako malo časa nam je še ostalo do trenutka, ko bodo ljudje lačni. »Ne vem, če se zavedate kako zelo se mudi. Situacija s prehransko varnostjo ni teoretična in vse procedure, ki jih država namerava speljati so prepočasne za potrebe današnjega časa. Ali lahko pride do velike lakote? Ja, zelo na robu smo,« je svoj govor začela Lončarjeva. Rotarjeva pa se sprašuje, ali bi v primeru daljšega električnega mrka in kakšne večje ujme bila država sposobna poskrbeti za prehransko varnost in ali je takšna skrb naša ustavna pravica? Zadnji čas je, pove Rotarjeva, da se ljudje začnejo ukvarjati z vprašanji kaj morajo narediti, da ne bodo ostali lačni. »60% hrane, ki pride v naše trgovine je uvožene Za koliko dni hrane imate doma in kaj se bo zgodilo, če mesec dni ne boste mogli v trgovino? Se kdaj vprašate ali je država napolnila državne zaloge živil in osnovnih potrebščin, semen, hrane za živali in sanitetnega materiala? Kdor ima hrano ta ima oblast, so vedeli že od nekdaj. Vsa suženjstva se začnejo in končajo z dostopom do hrane in večina vojn je bila izgubljena prav zaradi hrane. Kaj če se nam zgodi, da čez noč ostanemo brez? Danes je na svetu 823 milijonov ljudi lačnih, 230 tisoč Slovencev že živi pod pragom revščine.«

Nevladne organizacije so zaskrbljene

Ekoci: »Nevladniki sicer podpiramo pobudo vpisa do prehranske varnosti v ustavo, hkrati pa nas skrbi, kako bomo to sploh izvedli, saj razen pobude, predlogov, kako naj bi to uresničili na posvetu nismo slišali. Kljub skrbi, ki jo vodilni naslavljajo, pogrešamo vzpodbude za večjo samooskrbo. Strokovne službe KGZS še vedno ne vzpodbujajo trajnostnega kmetijstva, niti slovenskih semen, prednost še vedno dajejo tujim hibridnim sortam.« 

Več  info preberite s klikom na dokument:

Samooskrba brez semen? Misija nemogoče!

(iz objave na spletni strani zazdravje.net)

avtorica: Irena Rotar

Kaj bomo sejali v prihodnosti? Prehranska in okoljska kriza je pred vrati, brez semen, prilagojenih našemu okolju, pa ne bo pridelka. Pridelava uradno potrjenih semen je v Sloveniji upadla za več kot 50 odstotkov: z 2500 hektarjev leta 2000 na 1410 hektarjev letu 2019. Najnižja je bila leta 2017 (1084 hektarjev).

Genska banka, ki deluje v okviru Kmetijskega inštituta, ohranja 5400 vrst semen, vendar ta niso v obtoku – namenjena so le žlahtniteljem in raziskovalcem. Kmetje in nevladne organizacije do njih nimamo dostopa.

Dogajanje v zvezi z ohranitvijo Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj (SPC Ptuj) ima že vse značilnosti turške nadaljevanke. Spremljamo ga že več kot leto dni, vendar mu še ni videti konca.

Naj vas spomnimo: SPC Ptuj bi bil že pred časom prodan, in sicer v paketu s Semenarno (če še ne veste, ta ni več v slovenski lasti). Če nevladne organizacije na čelu z EKOCI ne bi zagnale vika in krika ter dosegle, da so SPC Ptuj v zadnjem hipu izvzeli iz pogodbe, je vprašanje, ali bi s tujim kupcem sploh stekli postopki in pogovori o tem, naj se SPC Ptuj odkupi nazaj, kar naj bi se zgodilo do 31. junija lani. Toda postopki še kar trajajo. Roki za odkup se vedno znova podaljšujejo, kupnina pa, zanimivo, kar sama od sebe raste …

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je v svojem zadnjem pismu odgovorilo, da bo potreben še en sklep Vlade RS, češ da zdajšnja zakonodaja ne omogoča prenosa neposredno na državo. Toda zanimivo je, da imamo zelo dober poslovni model, ki deluje v državnem okviru – gensko banko na Kmetijskem inštitutu Ljubljana (enota Jable). Težko je verjeti, da mora Slovenski državni holding (SDH) za prenos SPC Ptuj ustanoviti novo podjetje. Kot obljubljajo, naj bi bil prenos izpeljan do konca leta, do stvarnega prenosa pravic pa naj bi prišlo šele do naslednjega junija.

Kronologija birokracije

Prelaganje odgovornosti z ene ustanove na drugo (različna ministrstva, Vlada RS, SDH, zunanje agencije) traja že leto dni. Številni že mesece prejemajo plačo samo za to, da ugotavljajo, česa vse ni mogoče doseči, medtem pa se kupnina povečuje.

Vlada RS je s sklepom številka 47607-19/2020/5 z dne 11. junija 2020 predlagala SDH, naj v skladu z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14) izpelje postopke za odplačni prenos SPC Ptuj na Republiko Slovenijo.

Na predlog SDH sta Semenarna Ljubljana in Deželna banka Slovenije 17. februarja 2021 sklenili Aneks k pogodbi o ustanovitvi nakupne opcije za obrat SPC Ptuj, s katerim se je veljavnost nakupne opcije podaljšala do 31. julija 2021.

SDH je preučil različne opcije odkupa SPC Ptuj, tudi v zvezi z načelnim dogovorom med Ministrstvom za finance RS in MKGP z dne 3. decembra 2021, da SDH namesto prenosa obrata SPC Ptuj na KIS poskuša sklep Vlade RS uresničiti z ustanovitvijo gospodarske družbe, ki bi odkupila obrat SPC Ptuj. SDH je z ugotovitvami seznanil Ministrstvo za finance RS in MKGP.

Iz mnenja SDH, ki ga je ministrstvo prejelo 2. julija 2021, izhaja, da:
– SDH lahko pridobi kapitalsko naložbo, če je ta ekonomsko upravičena;
– je analiza finančnega svetovalca P&S Capital pokazala, da je ustanovitev gospodarske družbe, ki bi imela v lasti obrat SPC Ptuj, v obstoječih okoliščinah ekonomsko nesmiselna. Družba naj bi na daljši rok poslovala z izgubo ter se tudi v primeru naprednega scenarija spoprijemala s številnimi omejitvenimi dejavniki in visokimi tveganji;
– SDH nima pravne osnove za ustanavljanje gospodarske družbe ali kake druge entitete, ki bi opravljala dejavnost javne službe za vzdrževanje selekcije semen, saj bi moral za to predhodno obstajati zakon.

SPC Ptuj je strateškega pomena, saj upravlja rastlinske genske vire ter je izjemnega pomena za trajnostni razvoj slovenskega semenarstva in kmetijstva, zato bo SDH predlagal Semenarni Ljubljana in Deželni banki Slovenije, naj skleneta nov Aneks k pogodbi o ustanovitvi nakupne opcije za obrat SPC Ptuj, s katerim se bo veljavnost nakupne opcije podaljšala do 31. decembra 2021. Vlada RS bo v tem času pripravila pravno osnovo za prenos obrata SPC Ptuj na primernega upravljavca.

Zatem so datum za rešitev zadeve prestavili na junij 2022. Toda narave ne moreš zamrzniti. To, kar ni bilo posajeno letos, naslednje leto ne bo semenilo. Če pa bomo začeli sejati naslednje poletje, bomo lahko prva nova semena pobirali šele leta 2023. Vseeno je, ali se nam to dogaja zaradi zarote ali neumnosti. Z velikimi koraki se približujemo popolni odvisnosti od uvoženega semenskega materiala, tako da bomo prisiljeni sejati to, kar bomo lahko, in po ceni, ki nam jo bodo določili drugi.

Ste s tem zadovoljni? Mislite. da lahko počakamo še do poletja, ko se bo morda izcimila kaka rešitev? Kdaj bodo kooperanti sejali nova semena? Avgusta in septembra 2022?

Ne pozabite, da nas vmes čakajo še volitve in vse, kar bodo prinesle …

Semena ljudstvu

Ko smo spremljali boj Vandane Shiva in indijskih kmetov za svobodo semen, se nam je ta zgodba morda zdela daleč. Bližje je, kot si mislite. Zato združimo moči in ohranimo zaklade, na katerih je slonelo preživetje naših prednikov.

Kooperativa Amarant, Združenje Ekoci, Društvo Ognjič in Društvo Samooskrbni.net združujemo svoje moči v želji, da bi zagotovili prehransko varnost zase in za prihodnje rodove.

Decembra in januarja bomo organizirali izobraževanje Od semena do semena po programu organizacij Foundation pour une Terre Humaine, Forum Civique Européen in Europäische Burgerinnen Forum/Longo mai.

Pridobite znanje, vključite se v mrežo ohranjevalcev semen, pomagajte v svojem okolju prenašati znanje naprej. Za več informacij pišite na info@samooskrbni.net.

SEMENARSKI CENTER PTUJ – ROK ZA PRENOS NA DRŽAVO SE PONOVNO PODALJŠUJE

Spoštovani, 

v okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen si že dolgo prizadevamo, da ohranimo vsaj še tistih 20% avtohtonih semen, ki so ostala, medtem ko smo jih 80% že izgubili. Pri tem je velikega pomena Ptujski semenarski center, ki opravlja službo žlahtnjenja in selekcionarja semen, ki pa je bil skupaj s Semenarno Ljubljano prodan tujemu kupcu. Prizadevanje, da se Ptujski semenarski center izloči iz pogodbe in se prenese na državo, pa še kar trajajo.

Sporočamo, da po tem, ko je Vlada že trikrat podaljšala termin za prenos Ptujskega semenarskega centra – zadnji rok je bil 30.12.2021 je sprejela sklep (v tekstu spodaj).

Le kako si ga razlagati?

Kdaj bodo začeli v Ptuju sejati? Ali bo sestavni del prenosa tudi 44 ha polj okrog Semenarskega centra Ptuj? 

Kakšna bo cena? Prvotna je bila 545.000 EUR. V lanskem letu je narasla že na milijon. Ali bomo v Sloveniji še sejali slovenska semena, ki so prilagojena našemu okolju?

V času nestabilne prehranske varnosti je to pomembno vprašanje.

Več o tem lahko pogledate v oddaji Točka preloma na povezavi SLOVENSKA SEMENA RTV 365 (rtvslo.si) arhiv/tocka-preloma/174765427, kronologija dogodkov pa na povezavi: www.ekoci.si

SKLEP VLADE :

https://www.gov.si/novice/2021-11-25-odlocitve-s-104-seje-vlade-s-podrocja-kmetijstva-gozdarstva-in-prehrane/

Sklep o ustanovitvi začasne namenske družbe za odkup Selekcijsko poskusnega centra Ptuj

Vlada Republike Slovenije predlaga Slovenskemu državnemu holdingu, d. d., da v imenu in za račun Republike Slovenije izvede postopke za ustanovitev začasne namenske družbe, ki odkupi Selekcijsko poskusni center Ptuj.

Zaradi ohranjanja in trajnostne rabe lokalnih rastlinskih genskih virov in ohranjanja znanja na tem področju, je interes Republike Slovenije, da v svojo last pridobi Selekcijsko poskusni center Ptuj (SPC Ptuj). Gre za javni interes, da bi dolgoročno ohranili čim več avtohtonega rastlinskega genskega materiala, tako z okrepljenimi dejavnostmi javnih služb v rastlinski proizvodnji, ki so povezane s področjem semenarstva in ohranjanja rastlinskih genskih virov, kot z vzdrževanjem lokalnih sort in krepitvijo slovenskega semenarstva za zagotavljanje lokalnih sort na trgu in v kmetijski pridelavi, s čimer bi prispevali k samooskrbi, prehranski varnosti in ohranjanju genskih virov.

Vlada je 11. 6. 2020 sprejela sklep, s katerim je Slovenskemu državnemu holdingu, d. d (SDH). predlagala, da v skladu s predpisi izvede postopek za odplačni prenos SPC Ptuj na Republiko Slovenijo. Vlada z današnjim sklepom predlaga SDH, da namesto postopkov za odplačni prenos, v imenu in za račun Republike Slovenije izvede postopke za ustanovitev začasne namenske družbe, ki odkupi SPC Ptuj, svoje celotno premoženje pa nato v prvi polovici leta 2022 prenese v last Republike Slovenije.

Glede na navedeno mora Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, do 31. marca 2022 v vladno obravnavo predloži gradivo, s katerim bo določen primeren strokovno usposobljen upravljavec stvarnega premoženja države po prenosu tega premoženja iz začasne namenske družbe na državo in pripraviti ustrezne pravne podlage za prenos delavcev iz začasne namenske družbe na primernega upravljavca.

Zanimiva vprašanja je tudi,  zakaj je potrebno ustanavljati posebno gospodarsko družbo – za prenos centra – v domeni SDH – ali se potem to ne more več čez leta prodati?

V Sloveniji že imamo mnogo dobrih praks: Kis Jable, genske banke na Inšitutu Žalec, Biotehnični fakulteti v Mariboru…

Kdaj bomo v Sloveniji samooskrbni s semeni in kdaj bodo slovenska semena kot narodno bogastvo sestavni del državnih rezerv? 

Brez semen ni hrane. Sploh takšnih, ki so prilagojena našemu okolju in zrastejo večinoma brez dodajanja kemičnih pripravkov. Kaj je glavni razlog za pomankanje interesa za ohranjanje slovenskih sort semen in zakaj v slovenskih kmetijskih trgovinah načeloma skoraj nikjer nimajo slovenskih sort krompirja, kot je npr. KIS?

Zakaj sredstva za ohranjanja vrst dobijo le žlahtnitelji in selekcionarji, kmetje, ki bi jih sejali na svojih poljih, pa ne? Ali so zato krive pospeševalne aktivnosti in promocije tujih semenarjev?

Za tlakovanje poti v trajnostno prihodnost vsako dejanje šteje.

Hvala za vaša prizadevanja.

S spoštovanjem.

Za Ekoci in somišljenike

Irena Rotar 

Semenarski center ptuj in prehranska varnost v sloveniji

Komunikacija z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, združenje za trajnostno prihodnost, si prizadevamo za samooskrbo in za ohranjane avtohtonih, domačih in tradicionalnih sort semen v okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

Zakaj so pomembna slovenska semena, je bilo posneto tudi v oddaji Točka preloma dne 1.4.2021. Zakaj je pomembno, da jih imamo in kaj bi bilo potrebno narediti, da se ohranijo? Velja pogledati na povezavo Slovenska semena: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174765427?s=tv.

Ekoci redno pošilja POBUDE IN PROŠNJE na Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrana, kako rešiti Semenarski center Ptuj in kako rešiti prehransko varnost. Več informacij o odgovorih na naše pobude in vprašanja najdete na povezavi z dne 11.5. in 7.6.2020 in MKGP z dne 8.6 2021.

Iz odgovora je razvidno, da je bilo predvideno, da če bo prenos končan do 31.6. 2021, kasneje pa je bil rok ponovno podaljšan do 31.12.2021.

Ker ni bilo zaznati nobenih premikov, so na MKGP poslale za ohranitev Semenarskega centra Ptuj za dopolnitev prošnje in pobude, na katerega smo dobili odgovor dne 4.11. 2021 – VNESI DOKUMENT

Iz dokumenta je razvidno, da naj bi bil ponoven sklep vlade za prenos lastništva, ki naj bi bil realiziran v decembru letu 2021, prenos stvarnih pravic pa naj bi bil šele do koca junija 2021. Iz tega sklepamo, da se še kar podaljšuje rok za prenos Semenarskega centra Ptuj in stvarnih pravic smo podali ponovno prošnjo za dopolnitve odgovora. Semenarski center Ptuj in prehranska varnost v Sloveniji.

Povzetek vsebine: Kljub napovedim v vašem odgovoru, nas sedaj še bolj skrbi naša prehranska varnost od semena do krožnika. Težko namreč razumemo, da je potreben ponoven Sklep Vlade za prenos na državo, ter da bo prenos stvarnih pravic šele naslednje leto. Nevladniki si seveda prizadevamo od spodaj navzgor k nakupu lokalne hrane (akcija Posvoji kmeta ipd.) ter z izobraževanjem ljudi za sonaravno pridelavo hrane. Lahko si ogledate filmčke na spodnji povezavi: https://www.facebook.com/watch/?v=163786269242058

Vsem, ki jih tematika zanima, priporočamo, da si ogledajo posnetek pogovora »ALI JE LAKOTA PRED VRATI«, posnetega v novembru 2021. Gre za predavanje Sanje Lončar, ki osvetli zgodovinski, družbeni, gospodarski in širši vidik in aktualni vidik oskrbe s hrano na način kot ga morda niste vajeni. Prispevek je dosegljiv na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=PnvBsWGckww.

Sporočamo Vam, da se zavedni ljudje po Sloveniji združujejo iščejo rešitve na področju samooskrbe – nekaj rešitve je navedenih tudi v filmu.

Ministrstvo smo naprosili, da tudi stvarni prenos premoženja in delavce prenesete na državo do 31.12.2021, ker jim, kot kaže, lahko zmanjka časa za realizacijo pred volitvami in tako rešijo rastno sezono na Ptuju in še enkrat preučijo naše predloge in pobude, ki bi lahko pomagali k izboljšanju prehranske varnosti in naredile odpornejše slovensko podeželje, kar bo pripomoglo, da ne bomo lačni mi in ne naši otroci.

DOMAČA SEMENA IN ZBIRANJE SEMEN ZA GENSKO BANKO

Ekoci, eko civilna iniciativa Slovenije si že več let prizadeva za samooskrbo in ohranjanje slovenskih semen. Sodelujemo s strokovnjaki in z institucijami in Ministrstvom za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, ki ureja tudi portal Naša super hrana. Naš doprinos je tudi spodnja objava.

Iz članka Naša super hrana Domača semena: Dandanes se vse bolj zavedamo pomena hrane – ne govorimo več le o sestavi in hranilih ampak tudi o kakovosti. Lokalno pridelana hrana je najboljša takrat, ko vsebuje vitalno energijo, ki nas ohranja, navdihuje in daje slast tudi s tistim domačim vonjem, ki smo ga dobro vajeni – saj raste v našem okolju, na katerega smo prilagojeni tudi sami. Semena so temelj vsake hrane in zelo je pomembno, kako jih izberemo. Večino semen je najbolje pobrati in shraniti takrat, ko rastlina naravno odvrže semena. Že naše babice so večino semen za pridelavo na svojih njivah ali vrtovih pridelale same. Seme so žlahtnile z izmenjavanjem in ga ohranjale iz roda v rod. Odbrana najboljša semena pa so se znašla tudi v nevestini bali. Vedno pa je veljajo tudi, da je potrebno semena shraniti za vsaj dve leti sejanja, saj se nikoli ne ve, kakšna bo prihodnja letina in če se bo iz semen sploh dalo kaj pridelati.

Avtohtona in tradicionalna semena so del naše kulturne in naravne dediščine. Prispevajo k biotski pestrosti in prehranski varnosti. Rastline so prilagojene našim pridelovalnim razmeram in so bolj odporne. Primerne so za sonaravno pridelavo. Pomembne so tudi zaradi značilnega vonja in okusa ter vitalnih lastnosti in dozorelosti plodov. Tradicionalna, udomačena semena, ki so lahko sicer tujega porekla, se že več desetletij pridelujejo tudi v Sloveniji in so že prilagojena našemu okolju. Avtohtone in tradicionalne, udomačene sorte zelenjave radi gojimo tudi zato, ker so hvaležne in manj občutljive. Primerne so za vrtičkarje začetnike in nepogrešljive v ekološkem, biodinamičnem in permakulturnem načinu pridelave hrane. Seznam avtohtonih in tradicionalnih sort semen je objavljen tudi v Programu razvoju podeželja na tej povezavi.

Predlagamo, da preberete celotni članek “Naša Super hrana – Domača semena” na tej povezavi.

V kolikor imate stara semena za katera menite, da so avtohtona in bi želeli, da se ohranijo za prihodnje rodove lahko DOMAČA SEMENA pošljete na KIS – Kmetijski inštitut Slovenije (https://www.kis.si/), kjer ga bodo preučil shranili in žlahtnili.

Priložiti je potrebno izpolnjen obrazec, ki ga najdete spodaj. Za več info pa nas lahko kontaktirate tudi na ekoci.si@gmail.com.

Obrazec v PDF obliki:

Obrazec v Wordovi obliki:

SVETOVALNI CENTER ZA SPODBUJANJE SONARAVNEGA VRTNARJENJA NA VRANSKEM

Ekipa Ekoci –  eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost sodelujemo v edinstveni operaciji, kjer bomo vzpostavili Svetovalni center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja in aktivirali prebivalce Spodnje Savinjske doline k prilagajanju na spremenjene, zdravstvene, gospodarske in okoljske spremembe s povečanje samooskrbe s  sonaravno pridelano hrano za se dni v letu.

Zaradi posledic epidemije virusa COVID-19 se bo povečalo število brezposelnih oseb zato je v tem obdobju samooskrba z sonaravno pridelano hrano ključnega pomena na ravni gospodinjstva, lokalne skupnosti in širše. Z vzpostavitvijo infrastrukture bomo zagotovili prenos znanja iz teorije v prakso za vse zainteresirane prebivalce s področja SSD. Z inovativnim pristopom bomo omogočili samooskrbo s sadikami in lokalno pridelano hrano od sadike do pridelka. V celotnem procesu bo v ospredju prilagoditev na podnebne spremembe in učinkovita uporaba naravnih virov.

Z operacijo bomo prispevali k zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov, k učinkovitejšemu ravnanju z naravnimi viri, k povečanju samooskrbe, k boljši dostopnosti do lokalno pridelane hrane, k boljšemu poznavanju podnebnih sprememb, h krepitvi pozitivnega odnosa do narave in skupnosti. Poleg tega z operacijo ustvarjamo možnosti za nove zelene zaposlitve in prispevamo k povečanju vključevanja ranljivih skupin.

Ozaveščanje prebivalcev Spodnje savinjske doline o vplivih podnebnih sprememb in o pomenu lokalno pridelane hrane v spremenjenih zdravstvenih in gospodarskih razmerah bomo aktivirali  prebivalce k povečanju samooskrbe na ravni gospodinjstva in lokalne skupnosti in k sprejemanju okolju prijaznih odločitev. Udeležencem in zainteresirani javnosti z edinstvenim prenosom znanja omogoča lažje preživetje in možnost dolgoročno poskrbeti zase in za okolje.

Operacija Strategije lokalnega razvoja na območju LAS SSD iz Evropskega sklada za regionalni razvoj  že poteka v Sadiki Vransko, izvedene so bile že prve aktivnosti. Več o projektu lahko izveste  v prispevku Savinjska TV: Na Vranskem stekel projekt Svetovalni center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja – YouTube

in v prispevkih: NOVO: SVETOVALNI CENTER ZA SPODBUJANJE SONARAVNEGA VRTNARJENJA NA VRANSKEM | Občina Vransko | MojaObčina.si (mojaobcina.si)

in https://www.mojaobcina.si/vransko/novice/najbolj-kakovostna-hrana-je-hrana-lokalnega-izvora.html?fbclid=IwAR3eRF4YZKBi7efE2hEuW8jj1GJg57ojoOuvD3LSZj30BgVNn51IdJZ2pbw

ter na Fb strani:  Svetovalni center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja | Facebook

Ekoci: Ekoci Ekološka civilna iniciativa | Facebook

Oskrbimo Slovenijo Štafeta semen : Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen | Facebook

Svetovalni center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja Vransko. OSKRBA S SONARAVNO PRIDELANO HRANO DIREKTNO IZ RASTLINJAKA Spoštujmo domačo sonaravno pridelano hrano 365 dni na leto. Da hrana vsebuje poleg fizikalnih vsebnosti tudi energijski in vitalni potencial, je pomembno, da jo zaužijete v čim krajšem možnem času, potem ko je plod ali rastlina nehala rasti – ko jo odtrgate ali odrežete. Svetovalni center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja na Vranskem ponuja edinstveno priložnost, da se oskrbite s sonaravno pridelano zelenjavo, ki je zrasla v naših rastlinjakih in na našem vrtu. Poleg jagod, paprike, paradižnika ponujamo tudi solato, ki raste v lončkih in zato ostaja dalj časa sveža. V ponudbi imamo tudi sonaravno pridelane sadike, iz katerih boste lahko sami vzgojili zelenjavo in tako postali samooskrbni.

Filmček najdete na https://www.facebook.com/195376649880/videos/1542821072746334.

SAMOOSKRBA IN TRAJNOSTNA PRIHODNOST

PROJEKT: VKLJUČEVANJE RANLJIVIH SKUPIN V PROSTOVOLJSKE AKTIVNOSTI MEDGENERACIJSKEGA CENTRA PREBOLD

Ekipa Ekoci – eko civilna iniciativa  Slovenije z veseljem sodeluje v projektu,  kjer prispeva z svojimi večletnimi izkušnjam implementacije   samooksrbe v prakso in ozaveščanja  ter organizacijo aktivnosti za trajnostno prihodnosti. Cilj projekta v Občini Prebold je ozaveščanje različnih ciljnih skupin prebivalcev pomenu samooskrbe, sonaravno pridelave hrane, trajnostni prihodnosti in aktiviranju posameznika,  kaj lahko  za svojo prihodnost in varovanje okolje naredi sam in v sodelovanju z drugimi s tem, da izvede  aktivnosti, ki bodo pomagale  posamezniku na nivoju družine, lokalne skupnosti in širše, soustvarjale blagostanje družbe ter varovale okolje za sedanje in prihodnje rodove.

Ozaveščanje in aktiviranje prebivalcev bo izvedeno z izvedbo delavnic za različne ciljne skupine prebivalcev: otrokom, šolarjem in ranljivim skupinam ter splošni javnosti, ki podpirajo realizacijo zastavljenih ciljev kot so navedeni v projektu. Seznam delavnic je združen v treh programih, ki bodo dosegli aktiviranje in razmislek vseh generacij, kaj lahko naredimo sami za samooskrbo in trajnostno prihodnost ter da bodo prebivalci Spodnje Savinjske doline pri vsakodnevnih dejavnostih na vseh področjih upoštevali dejstvo, da morajo sami poskrbeti z načinom življenja za čisto okolje in narav.

Več info o projektu na povezavi: Vključevanje ranljivih skupin v prostovoljske aktivnosti Medgeneracijskega centra Prebold – Občina Prebold

Predviden cilj projekta za katerega je bil zadolžen partner Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, združenje za trajnostno prihodnost  je bil v prvi fazi  usposobiti najmanj 3 prostovoljce za Ambasadorje trajnosti  – cilj je bil presežen za več kot 3x saj je bilo usposobljenih kar 10 prostovoljcev. Veseli smo, da bodo Ambasadorji trajnosti s pridobljenim znanjem in opolnomočenjem znali aktivnosti za povečanje samooskrbe in skrb za okolje prenašati na otroke v vrctu in šoli Prebold ter na prebivalce spodnje savinjske ke doline ter jih navduševali  s svojim znanjem, etutiziazmom in načinom življenja za trajnostno prihodnost. Preko medijev je bila posredovanja tudi informacija preko Savinjska TV.

Linki: https://www.facebook.com/195376649880/videos/163786269242058 in  https://www.facebook.com/195376649880/videos/1090335095043838

Utrinki iz delavnic:

INOVATIVNE PRAKSE IN PROIZVODI SONARAVNEGA PRIDELOVANJA NA MALIH KMETIJAH V ČASU PODNEBNIH SPREMEMB (EKOMALE)

Ekipa Ekoci –  eko civilna iniciativa  iniciativa Slovenije z veseljem sodeluje v projektu , saj je priložnost za življenje na malih kmetijah in za povečanje prehranske samooskrbe s sonaravnim  kmetovanjem  in priložnost za  implementacijo  naprednih znanja za nepredvidljive  zdravstvene gospodarske in podnebne razmere v prihodnosti. Sodelovanje petih kmetij in strokovnjakov v praksi že daje rešitve za  uresničevanje vizijo kmetom, ki so zavezani k čim bolj sonaravni pridelavi in iščejo rešitve in znanja, kako jih implementirati v prakso. V projektu je poudarek na umnem gospodarjenju z naravnimi viri, učinkoviti dostopnosti do dela in znanja ter posledično vzpostavitvi odporne in konkurenčne pridelave in predelave hrane. S tem se bo na kmetijah uredila stabilnost dohodka. Tak pristop tudi spodbuja generacijsko prenovo na kmetijah. Projekt zaznamuje dober prenos praks in znanja vsem, ki jih potrebujejo – z uvedbo ‘mentorskih kmetij’ ter prikazom na sejmih, s prikazom na kmetijah in s predavanji prek sodelujočih partnerjev ter objavami na spletni podstrani IHPS, facebooku, radiu, televiziji in člankih v strokovnih in poljudnih publikacijah.

V projektu bodo z različnimi metodami (ekološka in biodinamična pridelava, uvajanje pridelovanja medovitih zelišč) prikazani poudarki na dodajanju vrednosti pridelavi zelišč in alternativnih poljščin in s tem krepitev biotske pestrosti ter pestrosti kolobarja na slovenskih njivah. Poudarek bo tudi na ohranjanju visokodebelnih sadovnjakov in dodajanju dodane vrednosti na področju sadjarstva, dobrobiti živali, ohranjanju pasme krškopoljskega prašiča in čebele kranjske sivke, sonaravnem načinu kmetovanja (ekološki, biodinamičen, permakulturni, povezana s tradicionalnimi znanji …) ter vključevanju mladih na kmetijskem gospodarstvu, ki bodo sodelovali in se v prihodnosti morda navdušili za prevzem kmetije. Več o projektu lahko preberete na povezavi: Pilotni projekt: EKOMALE – Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (ihps.si)

Ekipa Ekoci si prizadeva v prekasti za čimbolj ozaveščenost in prenosa znanj za čim več ljudi. Testni posevki  na  sejmu Agra in prikaz dobrih praks,  ki si ga je ogledalo več tisoč ljudi in tudi ekipa Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano z Ministrom  Jožetom Podgoršek. Dobra znanja bo ponesla v Srbijo tudi ekipa , ki ji je gostila ekipa Razvojna agencija Savinja  z Stojanom Praprotnik  in dajejo zagon projektu, da se čim več dobrih znanj čimprej prenese v prakso. Naš doprinos si lahko ogledate na povezavi: 

 

INOVATIVNE EKOSISTEMSKE REŠITVE ZA PRILAGAJANJE NA PODNEBNE SPREMEMBE ZA PRIDELOVANJE ZELIŠČ NA MALIH KMETIJAH (ZELPOD)

Ekipa Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije z zadovoljstvom sodeluje v edinstvenem projektu, kjer se  implementiramo napredna znanja ekosistemskih rešitev, ki so v tujini že dokaj poznana pri nas pa se vse bolj omenjajo kot način prilagajanja podnebnim spremembam. Z ekosistemskimi pristopi, ki vključujejo varčno  rabo naravnih virov in prilagoditve na omejene pogoje  so upoštevana  nova znanja in izkušnje ter tudi tradicija in inovacije s področja trajnostnih oblik kmetovanja in prilagoditev kmetovanja glede na geografsko lego in resurse posameznega območja, kmetije, pridelovalca…Kmetije  potrebujejo  konkretne rešitve  kako izboljšati pridelavo zelišč na kmetiji, in pri tem zmanjšati vhodne stroške pridelave in kako pridelovati v sozvočju z uvajanjem novih tehnologij in pridelave določenih zelišč bodo kmetje na svojih kmetijah izboljšali lastnosti tal in s tem tudi zmanjšali potrebe po vodi oz. namakanju. Uvajanje novih vrst zelišč na kmetijah in njihova pridelava predstavlja velik tržni potencial v Sloveniji ter povečanje samooskrbe ne samo za gospodinjsko samooskrbo ampak tudi za javne zavode, šole, bolnišnice  s kvalitetnimi čaji. Več o projektu lahko preberete na povezavi:  

Pilotni projekt: ZELPOD – Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (ihps.si)

Ekoci smo si prizadevali, da čim več dobrih znanj prenesemo iz teorije v prasko. Naš doprinos je viden iz Poročila o desiminaciji.