Arhivi Kategorije: Zadnje objave

KDO BO OHRANIL NAJVEČJI SLOVENSKI VRT?

Iz članka v reviji Zarja Jana:

“ALI BOMO USPELI OHRANITI ŠE PEŠČICO SLOVENSKIH SEMEN?

Ali bodo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravočasno ukrepali, da naš največji slovenski vrt – selekcijsko žlahtniteljski center, kjer si prizadevajo ohranjati slovenska semena ne bi prešel v last tuje srbske firme? Iz članka:” Kmetje nekaterih semen, kot poročajo iz Ekoci, letos niso mogli dobiti, novi lastnik Semenarne pa prihaja iz države, kjer so gensko spremenjena semena že dovoljena, bolj kot razvoj in žlahtnjenje ga zanima trženje. Cene hrane na svetovnem trgu se dvigujejo, država pa še kar mečka s prenosom Selekcijsko-poskusnega centra na Ptuju in z ohranitvijo slovenskih sort v slovenskih rokah. Prehranska varnost v časih nepričakovanih naravnih ali družbenih sprememb in dogodkov – je sploh komu mar!? Ali državljani lahko pričakujemo, da se bodo slovenska semena ponovno uvrstila tudi v blagovne rezerve in si bomo tako zagotovili dolgoročno prehransko varnost? Februarja smo v naši reviji pisali o tem, da leto dni po prodaji Semenarne Ljubljana podjetju Villager iz srbske agroživilske skupine Agromarket naši državi še vedno ni uspelo odkupiti Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj (SPC Ptuj). Gre za obrat Semenarne, v katerem se ukvarjajo z ohranjanjem rastlinskih genskih virov in semenarjenjem lokalnih sort kmetijskih rastlin, ki so za prehransko varnost naše države izrednega pomena.Prof. dr. Darja Kocjan Ačko, predavateljica na biotehnični fakulteti in strokovnjakinja za vse vrste poljščin in njihovo pridelavo ter avtorica številnih knjig in priročnikov s področja ekološkega kmetovanja in pridelkov, je prepričana, da če izgubimo 46 ha velik semenarski center SPC Ptuj, ki poleg kmetijskih površin zajema žlahtnjenje in ohranjevanje semen, ga ne bomo mogli več nadomestiti. Problem vidi predvsem v tem, da se delo, ki ga opravljajo v centru, ne bo moglo prenesti na nekoga drugega. »Vedno so problem kadri. Znanje namreč mora imeti kontinuiteto. Velik pomen centra pa je tudi zagotavljanje prehranske varnosti države. Žlahtniteljski viri so pomembni tako danes kot tudi v prihodnosti, še bolj pa bodo pomembni v časih nepričakovanih naravnih ali družbenih sprememb in dogodkov.«Kje se zatika? Vlada je 11. junija lani, tri mesece po prodaji podjetja Semenarna Ljubljana, sprejela sklep, da se SPC Ptuj odkupi in prenese na eno od državnih podjetij. To nalogo so zaupali Slovenskemu državnemu holdingu (SDH). Na naša vprašanja, v kateri fazi so postopki za prenos, po kakšni ceni bo država odkupila SPC Ptuj, kdaj bo do prenosa prišlo in na katero državno podjetje se bo SPC Ptuj prenesel, bo to Kmetijski inštitut, so nam iz SDH odgovorili, da so s pomočjo finančnega svetovalca preučevali možnost ustanovitve gospodarske družbe, ki bi odkupila obrat SPC Ptuj in nato opravljala semenarsko dejavnost gospodarsko, torej zaradi ustvarjanja dobička. Toda to ne bi bilo mogoče, so ugotovili, saj prihodki ne bi pokrivali stroškov, zato se za to niso odločili in so aprila letos o tem tudi obvestili ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za finance. Po njihovi oceni se semenarska dejavnost v okviru SPC Ptuj lahko dolgoročno opravlja le kot javna služba, za kar pa ni vzpostavljen ustrezen pravni okvir. Resorno ministrstvo mora torej omogočiti dolgoročno rešitev. Naših vprašanj zato ne morejo komentirati, so nam še odgovorili na SDH. Ministrstvo (MKGP) odgovornost prelaga. Za dodatna pojasnila smo se nato obrnili na službo za odnose z javnostmi in promocijo MKGP. Bo 15. julija letos Selekcijsko-poskusni center Ptuj končno prešel v državne roke, prenos centra je bil namreč že drugič preložen? Na ministrstvu pravijo, da možnosti za to intenzivno preučujejo, obrat bi v tem primeru prenesli na Kmetijski inštitut Slovenije, ki opravlja javno službo na področju ohranjanja rastlinskih genskih virov, žlahtnjenja in selekcije. Podrobnejše informacije pa ima, dodajajo, le SDH; nakupna opcija je sicer podaljšana do konca julija.Če izgubimo SPC Ptuj, kjer se ukvarjajo z žlahtnjenjem in selekcijo avtohtonih semen, ljudje, ki delajo v njem pa imajo ogromno znanja o semenarstvu…”

Celoten članek lahko preberete tukaj:

SLOVENSKA SEMENA IZGINJAJO

Iz članka revije Revija Misteriji:

“Ohraniti moramo domače semenarstvo, naše avtohtone sorte semen, saj so pomemben del prehranske neodvisnosti in samo skrbnosti.” V preteklosti so bila avtohtona slovenska semena vir preživetja. Sedaj so osnova za lastno vzgojo zdrave domače zelenjave mnogim Slovencem. Z avtohtonimi semeni se je pred stopetnajstimi leti, leta 1906 začela zgodba največje in edine semenarske hiše v Sloveniji Semenarna Ljubljana. A država je marca lani mirno dopustila, da smo to največjo slovensko semenarsko hišo prodali tujemu kupcu. Zdaj je v državi očitno veliko težava izvesti vnaprej dogovorjeni odkup obrata za Selekcijsko poskusnega centra Ptuj , obrata Semenarne, .V njem se ukvarjajo z ohranjevanjem rastlinskih genskih virov in semenarjenjem lokalnih sort kmetijskih rastlin katerih ponudba je v Sloveniji zelo omejena.”

Rok za prenos pa se izteče konec julija, če prenosa ne bo – ali bomo še sejali slovenska semena?

Vabljeni k branju zadnje številke revije Misteriji ali pa ga preberite tukaj:

Prihodnost je v sobivansjkih sKupnostih

Veseli nas, da gibanje za sobivanjske skupnosti dobiva čedalje več zanimanja in da se že zelo veliko dogaja na tem področju v Sloveniji. Zbrane informacije so objavljen strani Facebook strani SOBSS – Sobivanjske skupnosti Slovenije na povezavi https://www.facebook.com/SOSS-Sobivanjske-skupnosti-Slovenije-109423161231729.

Vabljeni k branju članka iz revije Zarja Jana “Prihodnost je v sobivanjskih skupnostih”

Iz članka:« V Sloveniji je veliko praznih nepremičnin, v mnogih prevelikih hišah pa živi samo en človek. V prihodnosti nas čakajo nizke pokojnine in višji življenjski stroški, zato bo treba začeti razmišljati drugače, kot smo bili vajeni. Zakaj ne bi v eni veliki hiši živeli trije prijatelji ali pet prijateljic, vsaka v svoji bivalni enoti: mini kuhinja, soba in kopalnica. Drugi prostori bi bili skupni. Na to zakonodaja še ni pripravljena, tako da je za zdaj treba samostojno pljuniti v roke in se organizirati, predvsem pa se povezovati. Irena Rotar in Sanja Lončar, aktivistki z vizijo, sta prepričani, da je treba začeti z gibanjem za sobivanjske skupnosti. Domovi, kot jih poznamo, niso več rešitev – ker niso narejeni po meri ljudi.”

Članek najdete tukaj: https://revijazarja.si/clanek/zgodbe/608675ebcf387/prihodnost-je-v-sobivanjskih-skupnostih?fbclid=IwAR1_D7PwSZqvGkVG5DLgvLGHs69mjdR5zKrSSSZJ44sa6VQbx5Hi7_R2Bxw.

Lahko pa ga preberete tudi tukaj:

PONOVNE POBUDE: SEMENARSKI CENTER PTUJ – OSKRBOVALNICA – POSVOJI KMETA

Na Ministstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo naslovili pobude kot opomnik na tiste, ki smo jih že posredovali:

“Ponovno vas naprošamo, da vzpodbudite aktivnosti, za katere pobude smo vam že poslali: POBUDE K UKREPOM ZA PREPREČEVANJA POSLEDIC COVID 19 | Ekoci-Eko civilna iniciativa Slovenije ter ste nam nanje tudi načelno odgovorili, sedaj pa sigurno imate že direktne odgovore. Zato vas vljudno naprošamo, da nam odgovorite ali so kakšni premiki v smeri podanih pobud in kdaj lahko pričakujemo realizacijo in kaj od predlaganega boste zmogli uresničiti:

A) do kdaj lahko pričakujemo, da bo urejen prenos ptujskega semenarskega centra na Kis,

B) ali še bo možno ujeti letošnje sezono semenarstva z  žlahtnjenjem lastnih semen razširjene kolekcije semen in pridelave semen za trg  in izkoristit priložnost Slovenije kot  gastronomske regije od semena do krožnika,

C) ali boste uspeli vključiti subvencije vzpodbud za NOVE in ne samo mlade kmete za prevzem kmetij 45.000€ tudi v luči Corona ukrepov in oživljanja podeželja in ohranjanja kmetij,  

D) ali boste uspeli ustanoviti vzajemni sklad ali odkup kmetij, ki ne bodo zmogle  več financirati dejavnosti na Sklad kmetijskih zemljišč, ki bo oddal kmetijo v najem najemniku, ki bo naprej kmetoval. Vsak dan vidimo kako vidno propadajo kmetje  in ne zmorejo več financiranja dejavnosti, več v članku: Vsak dan propadejo tri kmetije – Slovenske novice

E) ali boste uspeli pravočasno sprejeti zaščito kmetijskih zemljišč in kmetij – (sedanja zakonodajna  zaščita ne bo zadoščala) iz primerov iz tujine, kjer je Bill Gates največji kmetijski posestnik lahko vidimo kaj se lahko zgodi tudi pri nas. Bill Gates potihoma kupoval in postal največji lastnik kmetijskih zemljišč v ZDA – Svet kapitala (delo.si). Prodaja kmetijske zemlje je tudi razprodaja države in suverenosti.

F)  ali boste uspeli s pravilnimi ukrepi povezovanja v Ministrstvom za delo vzpodbuditi tudi politiko zaposlovanja ljudi, ki bodo ostali brez služb lahko k zaposlitvi na kmetiji

G) ali boste uspeli vzpodbuditi tudi trajnostno pridelavo – s kakšnim težavami se srečujejo mladi in ekološki kmetovalci in da v nobenem razpisu ne morejo konkurirati ekološki in manjši kmetje lahko preberete v članku na tej povezavi. https://mmjevnikar.kmeckiglas.com/post/578176/nismo-enakovredni-kmetje-bi-pa-morali-biti-saj-smo-mladi-snovalci-kmetij?fbclid=IwAR3721e9oWQJuxu3HOi0RCF4qJy4p0XnanUCqM0jFbglrQJSD5TyydZz4Mo

POSVOJI KMETA – OSKRBOVALNICA

Sporočamo vam, da si tudi  somišljeniki Ekoci prizadevamo, da bi rešili kakšno kmetijo  in pomagali ekološkim kmetom, saj je to tudi nenazadnje strategija ministrstva in trajnostni razvoj pa usmeritev EU, ki ga bo potrebno uresničiti v praksi. Organiziramo aktivnosti POSVOJI KMETA – OSKRBOVALNICA, kjer povezujemo direktno ekološke in male kmete ter kupce. S tem pomagamo že kar nekaj kmetom. Ker bo informacija kmalu v medijih, je prav, da zanjo tudi vi  izveste. Več info na povezavi: OSKRBOVALNICA – SKUPINSKO NAROČANJE LOKALNE HRANE – POSVOJI KMETA | Ekoci-Eko civilna iniciativa Slovenije. Vsako dejanje šteje, je še naprej naš moto.

Spoštovani g. minister Jože Podgoršek in ekipa, vemo, da vse te problematike poznate vendar časi v katerem živimo potrebujejo nujno in učinkovito  ter hitro ukrepanje.

Verjamemo, da bi tudi  z realizacijo zgornjih pobud veliko pripomogli k povečanju samooskrbe in rešili veliko težav. Nujno vas naprošamo za čimprejšnjo realizacijo prenosa lastništva Ptujskega centra  in za odgovore na vprašanja.

Še naprej Vam želimo mnogo uspehov.

S spoštovanjem,

 Za somišljenike Ekoci, Irena Rotar  

Žalec, 22.1.2021″

SREČNO 2021!

Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije deluje že skoraj dve desetletji. Kako naprej? Na področju samooskrbe, ohranjanja semen in sonaravno pridelane hrane, sobivanjskih skupnosti, trajnostnega razvoja’ in pravične ekononomije? Aktivirajmo se! Kako?

Za ideje in informacije velja prisluhniti intervjuju z Ireno Rotar na Radio Prlek z voditeljem Boštjan Najžer:

Si želite boljšo kmetijsko politiko? Predlagajte ukrepe!

Izpolnite anketo in povejte, kaj bi spremenili/dodali vi!

BI RADI BOLJŠO KMETIJSKO POLITIKO? AKTIVIRAJTE SE!

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v letu 2020 pristopilo k pripravi novega »Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 (ANEK)«. In vabijo širšo (zainteresirano) javnost k sodelovanju s predlogi.

Izpolnite anketo na povezavi: https://www.1ka.si/a/311024 in povejte, kaj bi spremenili/dodali vi!

Kliknite in predlagajte vse, za kar menite, da ni vključeno. Ekoci – Ekološka civilna iniciativa Slovenije je na primer predlagala sledeče:

  • spodbude za nove kmete, ki bodo tudi po 40. letu našli priložnost na kmetiji,
  • sobivanjske in samooskrbne skupnosti na podeželju in manj birokracije,
  • poleg uvedbe ekološkega kmetijstva še uvedbo biodinamičnega in permakulturnega kmetijstva – naj Slovenija postane eko vrt Evrope in tako doseže višjo ceno pridelkov in je manj obremenitev za okolje,
  • odkup hrane od vrtičkarjev in malih kmetov,
  • manj birokracije,
  • prilagoditev na podnebne spremembe z ekosistemskimi rešitvami v skladu z naravo,
  • varovanje kmetijskih zemljišč,
  • pomoč kmetijam, ki ne bodo mogle same odplačevati kreditov zaradi krize,
  • krepitev odkupnih verig,
  • povečanje samooskrbe,
  • biokrožno gospodarstvo,
  • izkoristek potenciala industrijske konoplje za tekstil,
  • sejanje in setev tradicionalnih sort semen, ki so prilagojena našemu okolju,
  • manj plastike v kmetijstvu,
  • varovanje okolja…

Kaj pa vi predlagate?

Odgovorite na anketo, dopišite svoje predloge in sodelujte v načrtovanju, kako do več ekološke hrane!

Objava je tudi na strani: https://www.zazdravje.net/samooskrba/si-zelite-boljso-kmetijsko-politiko-predlagajte-ukrepe/?fbclid=IwAR2ULgN0uiLPCoBtA9_97rsy9Us_Xg8uwBifKPRSQJpDtT63tHP5RYXcBkg.

Projekt EKO MALE KMETIJE

Veseli smo, da Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost sodeluje skupaj s partnerji v projektu EKOMALE – Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb (EKOMALE)

Prenos znanja iz teorije v prasko je nujen, zato si partnerji čimbolj prizadevamo, da nova znanja prikazujemo tudi s prikazi dobrih praks, kot sledi iz poročila Poročilo o desiminacijskih aktivnostih v projektu ‘Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb’ (EKOMALE).

Podrobnejše informacije o projektu najdete na povezavi http://www.ihps.si/pilotni-projekt-ekomale/.

Na kratko o projektu:

Projekt zaznamuje dober prenos praks in znanja vsem, ki jih potrebujejo – z uvedbo ‘mentorskih kmetij’ ter prikazom na sejmih, s prikazom na kmetijah in s predavanji prek sodelujočih partnerjev ter objavami na spletni podstrani IHPS, facebooku, radiu, televiziji in člankih v strokovnih in poljudnih publikacijah.

V času podnebnih sprememb potrebujemo nujne, hitre in učinkovite ukrepe, ki jih bo mogoče implementirati v praksi, kar bo zelo učinkovito prikazano v tem projektu. Potrebni so ukrepi, ki na eni strani zmanjšujejo posledice podnebnih sprememb, na drugi strani pa so potrebni ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam. V projektu bomo prikazali povezovanje in učinke stroke, tehnične podpore, kmetijske politike in implementacijo v praksi na kmetijah, ki ta znanja potrebujejo. To pomeni uvajati nove tehnološke postopke gospodarjenja na kmetiji v sožitju z naravo, geografsko lego kmetije in z resursi ter znanji, ki jih že imajo na kmetiji ter te nadgraditi z novimi tehnološkimi znanji in inovativnimi pristopi. Kmetije potrebujejo konkretne rešitve, kako izboljšati ekonomiko na kmetiji, ki jo s konvencionalnim kmetovanjem, ki je bolj primerno za kmetije večjega obsega, niso dosegli. Zato je potrebno vpeljati rešitve za vizijo kmetom, ki so zavezani k čim bolj sonaravni pridelavi in iščejo rešitve in znanja, kako jih implementirati v prakso. V projektu je poudarek na umnem gospodarjenju z naravnimi viri, učinkoviti dostopnosti do dela in znanja ter posledično vzpostavitvi odporne in konkurenčne pridelave in predelave hrane. S tem se bo na kmetijah uredila stabilnost dohodka. Tak pristop tudi spodbuja generacijsko prenovo na kmetijah. Spremenile so se tudi tržne razmere, saj kupci želijo imeti zdravo hrano. Slovenski kmetje težko konkurirajo tujim večjim pridelovalcem, zato je potrebno razviti nov in učinkovit model, ki bo zajemal vsa pomembna področja sodobnega kmetijstva, vse do okoljskih, agrotehničnih in tržnih vidikov. V projektu bomo prikazali povezovanje in učinke stroke, tehnične podpore, kmetijske politike in implementacijo v praksi na kmetijah, ki ta znanja potrebujejo. Prav tako nove proizvode potrebuje trg oz. potrošniki. Za sodobno kmetijsko gospodarstvo je nujen nov način razmišljanja in konkretni učni primeri, kar jih ta projekt na kar 4 različnih primerih – kmetijah pokaže v praksi.

Projekt zaznamuje dober prenos praks in znanja vsem, ki jih potrebujejo – z uvedbo ‘mentorskih kmetij’ ter prikazom na sejmih, s prikazom na kmetijah in s predavanji prek sodelujočih partnerjev ter objavami na spletni podstrani IHPS, facebooku, radiu, televiziji in člankih v strokovnih in poljudnih publikacijah.

POBUDE K UKREPOM ZA PREPREČEVANJA POSLEDIC COVID 19

Somišljeniki Ekoci smo na Ministrstvo za kmetijstvo​, gozdarstvo in prehrano naslovili POBUDE K UKREPOM ZA PREPREČEVANJA POSLEDIC COVID 19: PREDLOGI​ UKREPOV ZA OŽIVITEV PODEŽELJA obstoječim in novim interesentov za trajnostno pridelavo hrane, povečanje samooskrbe ter prilagoditev podnebnim gospodarskim in socialnim razmeram.

V njih smo predlagali:

  • KAKO IZ RESUSROV, KI SO NAM NA VOLJO, POSKRBETI ZA NOVE TRŽNE PRILOŽNOSTI NA PODEŽELJU, GA OŽIVITI IN POSKRBETI ZA MEDGENARACIJSKO SOŽITJE IN BLAGOSTANJE NARODA, trajnostno kmetovanje, poleg ekološkega kmetovanj vključiti tudi biodanimičen in permakulturni način pridelave hrane v vključitev ekosistemskih rešitev v preprečevanje posledic podnebnih sprememb organizacija samooskrbnih in so bivanjskih skupnosti,
  • kako širiti znanje preko mentorskih kmetij, kako poskrbeti za starejše na podeželju in kako vzpodbuditi avtohtona semena, saj brez kvalitetnih, okolju prilagojenih semen, ki zrastejo večinoma brez kemije, ni kvalitetne hrane.
  • Predlagali smo, kako do kmetijske zemlje in zapuščenih domačij, kako pripraviti pogoje za oživitev podeželja v času, ko bodo zaradi posledic CV mnogi izgubili službo in bi jo mogoče nove priložnosti našli na podeželju, če bi država našla prav vzpodbude. Zato bi bilo potrebno okrepiti moč zadrug in slovenskih odkupnih verig ter na novo vzpostavili živilsko predelovalno panogo malih pridelovalcev, ki bi bila v slovenski lasti, kar bi zmanjšalo odvisnost od uvoza.
  • V gasilskih domovi bi lahko organizirali »mini podjetniške inkubatorje, ki bi omogočali delo od doma čim bližje lokalnemu okolju, ob sobotah pa lahko imeli lokalno izmenjavalnico lokalne hrane in dobrin ter tako krepili življenje v lokalni skupnosti.

Več o predlogih si lahko preberete v tem dokumentu:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v novembru podalo sledeč odgovor:

PROGRAM POSVETOV SEJEM aLTERMED – OD 20. DO 22.11.2020

Glede na okoliščine zaradi ukrepov CV Bodo sejem Altermed potekal preko spleta. Predstavljena bodo pomembna znanja in informacije, ki jih potrebujemo sedaj in za prihodnost, posvete bo vodila voditeljica. Na podrobnosti organizacije še čakamo.

Petek, 20.11.2020 ob 13.00 uri: Kaj bomo pa jutri jedli?

Kako poskrbeti za večjo prehransko varnost, zdravo hrano povečano samooskrbo, kaj lahko naredi posameznik, kaj družba, kaj kmetijska politika in kaj država, kaj institucije znanja in kje so možnosti za oživitev podeželja

Vabljeni častni gostje:

  • minister Jože Podgoršek , minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano
  • Bojan Cizej, direktor IHPS Žalec -potrjeno
  • Borut Florjančič, direktor Zadružne zveze Slovenije
  • Irena Rotar, Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, združenje za trajnostno prihodnost

Sobota 21.11.2020 ob 9.00 urI: Posvet PRIHODNOST BREZ ODPADKOV – KAKO LAHKO POSTANEJO ODPADNI DELI RASTLIN kot je hmeljevina vhodna SUROVINA ZA BIOPLASTIKO – primer Life biothop projekt  

Na posvetu bo predstavljen projekt LIFE BioTHOP in s strokovnjaki bomo iskali odgovore na vprašanja kako iz odpadne hmeljevine pridobiti vhodno surovino za bioplastiko, kakšne so prednosti le-te in kako jo in kako ustvarjajo nove izdelke iz bioplastike v Tecosu. Primer bio krožnega gospodarstva, kjer že na začetku poti razvoja izdelka poskrbimo za naravne surovine, ki se potem ko izdelek postane odpadek razgradijo v naravi. Kaj pomeni bioplastika v kmetijstvu in kako z industrijskimi rastlinami lahko oživimo kmetijsko panogo in razvijemo nove panoge bio krožnega gospodarstva, hmeljevina, industrijska konoplja ipd.

Vabljeni častni gostje:

  • dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije,
  • dr. Vesna Žepič Bogataj, Tecos Celje

Nedelja 22.11.2020 ob 9.00 uri: EKOSISTEMSKE REŠITVE

Kako na sonaraven način in z manj stroški poskrbeti za poplave, suše, plazove… Kako poskrbeti za več sonaravno pridelane hrane brez kemije, kako plemeniti zemljo na sonaraven način in pomen zdravilnih rastlin. Kako z ekosistemskimi rešitvami pomagati ljudem  in okolju?

Vabljeni častni gostje:

  • ddr. Ana Vovk Korže, predavanje ddr. Ana Vovk Korže, Inštitut za promocijo varovanja okolja (IPVO),
  • mag. Nataša Ferant, IHPS Vrt zdravilnih in aromatičnih zelišč Žalec

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite!