VABLJENI K SODELOVANJU V VSESLOVENSKEM GIBANJU ZA POVEČANJE SAMOOSKRBE IN OHRANITEV SLOVENSKIH SEMEN TER TRAJNOSTNO PRIHODNOST – OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN 2025

I.                PRIJAVITE SE K SODELOVANJU!

Vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, ki ga organizira Ekoci že od leta 2012, vabi k sodelovanju za leto 2025. S svojimi aktivnostmi, pri katerih lahko sodeluje vsak, ki želi prispevati k povečanju samooskrbe, ohranjanju semen, povečanju biotske pestrosti in soustvarjanju trajnostne prihodnosti s svojimi znanji in izkušnjami. Mnogo dodatnih znanj pa lahko udeleženci pridobijo tudi pri soorganizatorju aktivnosti Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, Samooskrbni.net.

Navdihujoče so zgodbe sodelujočih otrok, mentorjev, invalidov, institucij, naprednih strokovnjakov, društev in posameznikov, ki s svojimi dejanji skrbijo za sejanje semen, izdelavo semenskih kroglic ter ohranjanje in izmenjavo semen ter prenos znanj navdihujejo vsako leto znova. Zaradi teh aktivnosti vznikne na tisoče novih semen. Samooskrba in vrtičkarstvo sta postala moderna, ozaveščeni ljudje pa se čedalje bolj zavedamo pomena avtohtonih semen in sonaravno pridelane hrane. Organizatorji sodelujočim poleg dosedanjih aktivnosti zbiranja in izmenjave semen ter vključevanja v samooskrbne aktivnosti posebej še izdelavo semenskih kroglic z medovitimi rastlinami, sončnicami in koščicami avtohtonega sadnega drevja, da ohranimo čebele in druge opraševalce, krepimo biotsko pestrost ter povečamo oskrbo s sadjem.

V času nepredvidljivih razmer glede prehranske varnosti zaradi podnebnih, geopolitičnih in gospodarskih razmer ter predvidenega sprejetja EU zakonodaje o NGT – novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranju semen, je pomembno, da čim bolj okrepimo znanja o sonaravni pridelavi in uporabi naših avtohtonih rastlin, ki so jih znali sonaravno pridelati že naši predniki in so ključne za samooskrbo. Letos bo poseben poudarek na tem, da se zopet naučimo sejati in jesti slovenske sorte fižola, boba, graha in soje. Nepogrešljiva sta tudi čebula, šalotka in domači česen, med začimbnicami pa peteršilj, zelena, timijan in rožmarin. Seveda pa brez kamilic, ognjiča in mete ne gre. Zato bo s posebnim poudarkom letošnja štafeta semen namenjena prav tem rastlinam.

Seveda pa šteje vsako posejano seme ter narejena in posajena semenska kroglica, iz katere zraste seme tudi tam, kjer je zemlja osiromašena, kot so požarišča, erozijska in poplavna območja. Posejmo Slovenijo ponovno s čim več avtohtonimi rastlinami.

Kakšna semena uporabiti in kako izdelati semenske kroglice ter dodatne informacije bodo prijavljeni udeleženci prejeli že v februarju.

Sodelovanje v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen je brezplačno. Prijavljeni udeleženci na željo prejmejo priznanje za sodelovanje, če bodo v poročilu organizatorju opisali izvedene aktivnosti in tudi tako izmenjali znanje in izkušnje.

Sodelujočim bodo v podporo in pomoč pri izvedbi aktivnosti mesečna sporočila Štafete semen kot baza znanja iz področja samooskrbe na Samooskrbni.net, na Facebook strani Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen in Ekoci ter spletni strani www.ekoci.si.

Aktivno sodeluje tudi Društvo Samooskrbni.net s svojo dragoceno Bazo znanja, del bogatih predavanj – video vsebin,  ki nudi sodelujočim nekatere pomembne brezplačne vsebine: kako od semen do sonaravno pridelane hrane in krožnika. Vsebine, ki so bile na voljo v lanskem letu za Štafeto semen, lahko kliknete na: https://www.samooskrbni.net/blog/stafeta-semen-2024.

II.             DOKUMENTACIJA

1.     PRIJAVNICA ZA SODELOVANJE V GIBANJU OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN

Ste se odločili sodelovati z dejanji v vseslovenskem gibanju za ohranjanje semen? Želite širiti znanje o tem, kako povečati samooskrbo s sonaravno pridelano hrano, zelišči, sadjem, sejati semena, izdelovati semenske kroglice, ustvarjati svoje ali skupnostne vrtove, saditi sadna drevesa, pridelovati sonaravno, organizirati Izmenjevalnice semen, sadik, se družiti s somišljeniki ali celo sodelovati pri samooskrbi s sonaravno pridelano hrano? Kar od tega izberete, je vaša odločitev. Če svoje izkušnje in dejanja podelite z ostalimi sodelujočimi, bomo skupaj soustvarjali trajnostno blagostanja polno deželo za nas in za prihodnje rodove. Če želite tudi vi poskrbeti za večjo biotsko pestrost, povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen, se prijavite na povezavi: : PRIJAVNICA ZA SODELOVANJE V OSKRBIMO SLOVENIJA – ŠTAFETA SEMEN 2024 (google.com) do 25 1.2025.

Za več informacij lahko poiščete objave o aktivnostih iz prejšnjih let na spletni strani: www.ekoci.si; ali nas kontaktirate na elektronski naslov ekoci.si@gmail.com.

2.     POROČILO O IZVEDENIH AKTIVNOSTIH

OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN 2025 IN PRIZNANJA ZA SODELOVANJE

Sodelujoči, ki boste izvajali aktivnosti v okviru vseslovenskega  gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen 2025,  ste naprošeni, da boste po izvedbi aktivnosti poslali organizatorjem tudi Poročilo o izvedenih aktivnostih v roku treh do petih dni po opravljeni aktivnosti. Poročilu priložite vsaj eno fotografijo.

V poročilu nam tudi sporočite, na kakšen način želite prejeti priznanje za sodelovanje: po elektronski pošti ali na javni podelitvi. Povezava do Poročila o izvedenem dogodku je na povezavi: POROČILO O IZVEDENI AKTIVNOSTI OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN ali pa nam podatke pošljite na elektronski naslov: ekoci.si@gmail.com.

III. ZAKAJ  IN KAKO BI SODELOVALI TUDI VI?

Ker le skupaj zmoremo več. V vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen sodelujejo zavzeti napredni ljudje, ki jim je mar za prihodnost sedanjih in prihodnjih rodov. Spoštujejo tradicijo in jo nadgrajujejo s sodobnimi znanji. Zavedamo se pomena prehranske varnosti za sedanje in prihodnje rodove, ohranjanja slovenskih semen ter naravnih danosti Slovenije. Skupaj na pozitivni način in s konkretnimi dejanji soustvarjamo trajnostno prihodnost.

Dober razlog  za sodelovanje je samooskrba in sooskrba s sonaravno  pridelano hrano. Kot je poznano je Slovenija le za nekaj dni samooskrbna v izrednih razmerah  le za nekaj dni , večina  hrane se uvozi. V trgovinah ni označb razen za ekološko hrano, da bi vedeli, na kakšen način je bila pridelana hrana. 

Zaradi novih genomskih   tehnik  pridelave rastlin  pa je na tehtnici ohranjanje biotske pestrosti   Več  tem lahko preberete v člankih :« Kakšno hrano bomo jedli v prihodnosti?«  na:  https://ekoci.si/zadnje/kaksno-hrano-bomo-jedli-v-prihodnosti/ in  :« Ali veste, da brez semen ni hrane««  na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/ali-veste-da-brez-semen-ni-hrane/.

PREDLAGAMO, DA KLIKNETE NA SPODNJO POVEZAVO, ————

KJER BOSTE  IZVEDELI ŠE VSEBINE:

DOGODKI

IZMENJEVALNICE SEMEN IN ZNANJA

SOOSKRBOVALNICA DESETINKA

SAMOOSKRBA IN SOOSKRBA

SEMENSKE KROGLICE – KAKO SODELUJOČI SPREMINJAJO SVET NA BOLJE

 KAKO DELUJE VSESLOVENSKO GIBANJE OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN

POSVETI –  EKSKURZIJE- AKTIVNO  DRŽAVLJANSTVO- POZITIVNE POBUDE ODLOČEVALCEM  ZA VKLJUČITEV V ZAKONODAJO

Spoštovani. V gibanju sodelujejo društva posamezniki, šole, vrtci, institucije, otroci, invalidi, mentorji , napredni strokovnjaki in napredni mediji Vsak na svoj način s svojimi dejanji. Vsakdo nekaj zna in zmore in skupaj zmoremo veliko.

 S pozitivnimi dejanji v sedanjosti soustvarjamo trajnostno prihodnost. Dobrodošli pri soustvarjanju!

V okviru aktivnosti Ekoci, s partnerji društvo Samooskrbni.net in drugimi ter vseslovenskega gibanja za povečanje samooskrbe ohranja slovenskih semen in trajnostno prihodnost smo v letu 2024 organizirali tudi posvete, kamor smo povabili predstavnike odločevalce, stroke in nevladnike ter pristojnih institucij. Na posvetih smo lahko prisluhnili odgovorom odločevalcem, vsi preučijo argumente in zbirajo dobre predloge in pobude za izboljšanje zakonodaje na tem področju, ki jih nato pošiljajo odločevalcem. V letu 2024 sta bila organizirana dva odmevna posveta na temo “Ali bomo v prihodnje jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano?” ter poslali predlog pobud odločevalcem: https://ekoci.si/wp-content/uploads/2024/03/POBUDE-IZ-POSVETA-ALI-BOMO-V-PRIHODNJE-JEDLI-GENSKO-SPREMENJENO-ALI-SONARAVNO-PRIDELANO-HRANO-EKOCI.pdf.

V septembru je bil organiziran posvet “Tržne priložnosti samooskrbe semenarstva, zeliščarstva in rokodelstva”, https://ekoci.si/zadnje/iz-posveta-trzne-priloznosti-semenarstva-samooskrbe-in-rokodelstva/.

Za sodelujoče, ki jih zanima rešitve slovenskega semenarstva pa je bila organizirana ekskurzija Dan slovenskih sort: na ptujski infrastrukturni center Kmetijskega inštituta Slovenije, kjer opravljajo žlahtnjenje semen Dan slovenskih sort: https://ekoci.si/zadnje/dan-slovenskih-sort-semen-na-ptuju-kako-do-slovenskih-semen-za-prihodnost/. Zainteresirani so obiskali tudi Semenjalnico, kjer se ukvarjajo z ekološkim slovenskim semenarstvom na https://semenjalnica.si/

Na podlagi teh dogodkov so organizatorji skupaj s strokovnjaki in okrepljeni z znanjem sodelujočih v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, somišljenikov Ekoci in Samooskrbni.net, za Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obsežen dokument: Pobude za smernice oživitve slovenskega semenarstva. https://ekoci.si/zadnje/predlog-izhodisc-smernic-za-razvoj-ohranitev-in-ozivitev-panoge-slovenskega-semenarstva/

Dne smo prejeli Iz Ministrstva za  gozdarstvo in prehrano dopis številka: 092-199/2023/7, z datumo 19.12.2024 in vsebino:

»Zadeva: Predlog izhodišč smernic za slovensko semenarstvo

 Spoštovani,

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) je prejelo vaš dopis s prošnjo za proučitev pobud glede slovenskega semenarstva. Na podlagi tega ste nam posredovali naslednje predloge ciljev:

1. cilj: Slovensko semenarstvo uvrstiti kot strateško dejavnost hrambe semen po načinu »in vivo« v državne rezerve.

2. cilj: Pospešiti ohranjanje in pomladitev slovenskih semen v genski banki.

3. cilj: Vzpostavitev panoge semenarstva in ustanovitev javne službe slovenskega semenarstva.

4. cilj: Prenos znanja o strateški semenski panogi.

5. cilj: Vzpostavitev blagovne znamke Slovenska semena, vzpostavitev verige od semena do krožnika ter povečanje samooskrbe in oskrbe javnih zavodov s trajnostno pridelano hrano iz slovenskih semen.

6. cilj: Ozaveščanje javnosti o slovenskih semenih.

7. cilj: Inovativni aktivni marketinški pristopi in nadgradnja aktivnosti »Ekološko in lokalno je idealno – pridelano iz slovenskih semen«

8. cilj: Zaščita slovenskih semen v genski banki.

V nadaljevanju nam Ministrstvo MKGP pošilja naslednje pojasnitve:

Glede na to, da na vse pobude ni bilo dogovora, smo naprosili z novim dopisom

PROŠNJA ZA DOPOLNITEV ODGOVORA: Stvari, ki ste jih napisali v odgovoru, že poznamo in opisujejo trenutno stanje trenutnih ukrepov SKP in ANEK. Kot nam je vsem poznano, so dosedanji ukrepi preteklih kmetijskih politik privedli do stanja, da smo čedalje bolj odvisni od uvoza hrane in semen. Kot smo napisali v predlogu, potrebujemo celovito rešitev. To ste v odgovoru poudarili tudi sami. Mi smo v predlogih napisali celovite rešitve od semena do krožnika, kar smo vam tudi napisali v naših predlogih na 24 straneh. Kljub preučevanju vaših odgovorov ne znamo odgovoriti našim podpornikom pobud, kaj od njihovih predlogov, kjer opisujemo celovit pristop k vzpostavitvi slovenskega semenarstva od semena do krožnika, boste vsaj preučili, upoštevali in kaj od predlaganega se vam ne zdi smiselno. Kot smo vam že omenili, smo predloge različnih ciljnih zainteresiranih javnosti dolgo zbirali, ljudi navduševali k aktivnemu državljanstvu, da sodelujejo s predlogi, povezali še ostale nevladnike in del stroke, zato imajo pravico, da dobijo odgovore na svoje predloge, mi pa dolžnost, da jim odgovore transparentno  posredujemo.

 Zato vas naprošamo za dopolnitev odgovorov in sicer:

1.   Kot ste napisali, ste nam poslali odgovor in ponovno pojasnili, da je bilo v letu 2023 pojasnjeno in odločeno, da semen ne boste vključili v državne rezerve ter da je potrebno ločiti sistem državnih rezerv in vzdrževanje avtohtonih sort. Glede na to, da ste na MKGP v prezentaciji “Prehranska varnost v kriznih razmerah” ugotovili, da EU sistem trga v kriznih razmerah ne bi deloval (na kar nevladniki že dolgo opozarjamo) in da bo pomanjkanje FFS, smo predlagali novo rešitev, da bi vsaj najnujnejša odporna avtohtona semena, ki so nujna za prehransko varnost, vzpostavili v rezerve na način “in vivo”, da rastejo na kmetijah. Prosimo za pojasnitev, če ste ta spremenjeni predlog in vaše nove ugotovitve v letu 2024, ki jih omenjate tudi sami v prezentaciji glede zagotovitve semen v kriznih razmerah, ponovno preučili, saj so sedaj nastopila nova dejstva, spremenile so se geopolitične in gospodarske razmere. Prosimo za pojasnilo, če še vztrajate pri vaši odločitvi iz leta 2023, oziroma če boste o zadevo še enkrat preučili in ali so predvideni kakšni drugi ukrepi in kateri za zagotovitev semen v izrednih razmerah.

2.   Naprošamo za pojasnitev, ali boste sploh katerega izmed naših predlogov, opisanih na 24 straneh “Predloga smernic za oživitev slovenskega semenarstva”, upoštevali in preučili, ter katerega, da bomo znali pojasniti predlagateljem in sodelujočim, ali se splača pisati pobude in aktivirati ljudi v vašo pomoč in preučitev ter se aktivno vključevati ali ne.

3.   Naprošamo tudi za vaše stališče glede nadaljnjih aktivnosti v zvezi z NGT, patentiranjem semen, označevanjem hrane in dokumenta “Vzpostavitev slovenskega semenarstva”. Glede na prejšnje odgovore naših poslanih pobud, kjer pojasnjujete, da hrana glede na trenutno zakonodajo ne more in ne sme biti dodatno označena, kot bi si želeli ozaveščeni ljudje glede na način pridelave (ali je zrastla v zemlji ali v hidroponiki, akvaponiki…), smo vam v pobudah poslali nov predlog. Kot vemo, je na vrata potrkala nova zakonodaja o NGT tehnikah pridelave rastlin in patentiranju semen, zato smo predlagali, da glede na vse okoliščine vzpostavite celosten sistem in izdelate dokument “Vzpostavitev slovenskega semenarstva“. Zanima nas, ali boste to storili v posebnem dokumentu, organizirali javno službo semenarstva ali boste semenarstvo le vključili v spodbujanje ekološkega kmetijstva, kot je to doslej, in nadgrajevali iz sedanjih ukrepov SKP in ANEKA.

Poudarjamo, da v kolikor ne bo celostnega pristopa od semena do krožnika, kot vam predlagamo, ne bo željenih rezultatov, kot kaže tudi dosedanja praksa. Kot rečeno, le ekološko semenarstvo zagotavlja, da je hrana iz ekoloških semen zagotovilo, da je ekološka hrana zrastla v zemlji in da semena niso gensko spremenjena. Vemo, da lahko sedaj tudi ekološki kmetje uporabljajo konvencionalna semena, če ni na razpolago ekoloških. V primeru, ko bo začela veljati zakonodaja o NGT tehnikah in patentiranju semen, po novem semena ne bodo več označena. Zanima nas, ali bo MKGP še naprej vzdrževalo previdnostno načelo v primeru uvedbe NGT ali boste zaprosili za morebitno izvzetje uredbe EU za Slovenijo, ali morda uporabo v zaprtih prostorih dokler se ne ugotovijo dejstva, da ni nevarnosti za biotsko raznovrstnost in za zdravje ljudi ter živali s pridelavo rastlin z NGT tehnikami. Prosimo za pojasnilo v kolikor bo zakonodaj sprejeta – kako boste zagotovili, da ekološki kmetje ne bodo sejali NGT spremenjenih semen, v primeru, da ekoloških semen ne bi bilo na razpolago?

 Upajmo, da bomo odgovor prejeli čimprej..

 da ga bomo lahko posredovali sodelujočim pri pripravi pobud in širši javnosti.

 Priloge: Prvotne podane pobude – Predlog izhodišč smernic

 Prezentacija MKGP – Prehranska varnost v izrednih razmerah

Z veseljem smo zaznali novico, da je planinski dom Planika, ki je bil naprodaj, kupila Občina Postojna, kot smo izvedeli iz medijev. Povezava do članka: https://www.24ur.com/novice/slovenija/dolgovi-poplacani-priljubljena-planinska-koca-v-roke-obcini-postojna.html

Zahvaljujemo se somišljenikom in predlagateljem, zavednim planincem predvsem  pa naprednim predstavnikom medijev, ki so tematiki namenili pozornost in ozavšečali javnost o problematiki o prodaje planinskih domov, ki veliko ljudem ogromno pomenijo.Hvala  Občini Postojna, da je kupila planinski dom, ki bo naprej služil namenu kot je do sedaj..

Predvsem zato, ker so planinski domovi kot kritična infrastruktura zelo pomembni, sploh v času spremenjenih geopolitičnih in podnebnih sprememb, ter so ključni za reševanje v gorah. So del kulturne dediščine, edinstvena stavbna dediščina ter ponazarjajo delo udejanjenih vrednot, sodelovanja in spoštovanja do narave in gora.Zato je pomembno, da planinski domovi ostanejo v naši državni, občinski, skupni lasti, ki jih sicer upravljajo planinska društva kot lastniki. Na ta način imamo državljani večjo možnost, da so vrata planinskih domov odprta za vse državljane Slovenije.

Ekoci s predlagatelji in somišljeniki smo  dne 30. 10. 2024 poslali v preučitev pobudo za ohranitev planinskih domov vodstvu Planinske zveze in javnostII.  https://ekoci.si/zadnje/sporocilo-za-javnost-pobude-ohranimo-in-zascitimo-planinske-domove-za-sedanje-in-prihodnje-rodove/

 Na naše pobude so iz strani PZS odgovorili 2. 12. 2024 z vsebino:»Hvala za skrb in podane pobude! Kot ste verjetno zapazili, je bilo v zadnjem mesecu kar nekaj prispevkov v medijih, ki so se obračali na nas z vprašanji, ki jih tudi vi naslavljate v pobudah. Poskušali smo objektivno odgovoriti na situacijo, težave in prihodnje izzive. Eden pomembnejših znotraj lastne organizacije je, da opravimo analizo in opredelimo strategijo planinskih koč v prihodnje.«

Dne 9.1.2025 smo poslali  Ekoci s predlagatelji poslali  ponoven dopisna PZS ter jih poprosili za dopolnitev odgovorov. 

Zahvaljujemo se za odgovor, ki ste ga poslali na naše podane pobude. Vendar iz odgovora ni mogoče razbrati, ali ste pobude preučili in kaj boste upoštevali  v bodoče ali  morda vključili v strategijo, ki jo omenjate ter kaj ne. Zato vas naprošamo za dopolnitev odgovora.Glede na to, da smo predlagatelji res podali veliko konstruktivnih predlogov, smo skrbno preučili odgovor PZS. Pričakovali smo konstruktivne odgovore na podane pobude. Kot piše v vašem odgovoru, naj preučimo vaše izjave in medije, smo preučili  objave v medijih ki jih navajamo v dopisu. Po preučitvi in iskanju odgovorov, ki ste jih navedli smo ugotovili, da je iz  medijskih objav možno razbrati, da vodstvo PZS večinoma pojasnjuje, zakaj stvari ne gredo in zakaj ne delujejo. Kako pa bo PZS pomagala ohraniti planinske domove na način delovanja, kot jih poznamo danes, pa nismo nikjer zasledili.

Prav tako nismo našli odgovora na naše pozitivno naravnane predloge o tem, kako situacijo rešiti, da bi o njih razpravljali.  Nismo mogli ugotoviti ali  sploh razmišljate o njih. Poslali smo vam jih dobronamerno zato, da bi morda pomagali najti pozitivne rešitve, Nikjer  niti nismo zasledili, katere vaše  predloge in aktivnosti načrtuje PZS,  ki naj bi pomagali rešiti planinske domove in kaj naj bi  bilo  vključeno  v strategijo. Zato vam v priloženem dopisu pošiljamo vprašanja za katera vas prosimo za dopolnitev vaših odgovoriv.

Naša naloga je , da  delujemo  transparetno  do tisth somišljenikov in predlagateljev, ki so podali pobude, zato  potrebujemo dodatne vaše odgovore, da bomo znali pojasniti,  če ste kaj od navednih pobud upoštevali ali kaj ne ali pa ste morda sami našli kakšne druge boljše rešitve in katere, da se ohranijo planinski domovi kot prosto dostopna  vrednota kot so sedaj. 

Prosimo za ponovno preučitev pobud, ki smo vam jih že poslali. Odgovore na zgornja vprašanja in na pobude pričakujemo čim prej, da bomo lahko obvestili somišljenike, predlagatelje pobud in javnost o tej pomembni tematiki.

Uspešno naprej vam želimo in se nadejamo, da boste našli način, da bo slovenska zastava še naprej vihrala iz vrha Triglava in drugih planinskih domov. Slovenci pa bomo še naprej uživali v obiskovanju prosto dostopnih gora in planinskih domov.

S spoštovanjem,

Za Ekoci predlagatelje in somišljenike,

Irena  Rotar preds.

Del objave iz članka objavljen na Med.over.net.

Celovit sistemski pristop k strategiji kmetijstva

V času, ko smo priča spremembi prehranskih sistemov, spremenjenim geopolitičnim razmeram in podnebnim spremembam, postopku sprejema evropske zakonodaje o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranja semen, težavam v kmetijski panogi, ponudbi hrane, ki ni več pridelana v zemlji, ampak tudi v vodi ali v laboratorijih, potrebujemo celovit sistemski pristop k strategiji kmetijstva. Potrebujemo nadgradnjo organizacije kmetijstva, strategijo prehranske varnosti in ohranjanja naravnih virov, zemlje in avtohtonih semen (ki smo jih izgubili že 80 %!) ter vrednot, ki so ohranjale naš rod čez stoletja. Zato potrebujmo celovit pristop k strategiji razvoja Slovenije.

Kaj potrebujemo v Sloveniji, da bi ohranili dostop do hrane

Ekoci in partnerji si aktivno prizadevajo, da bi razvili in okrepili povečanje samooskrbe, ohranjanje semen, razvijali izmenjevalnico semen in ohranjali tradicionalna znanja, da bi ohranili našo deželo za nas in prihodnje rodove.

“Nova zakonodaja o NGT (novih genomskih tehnikah pridelave rastlin) in patentiranju semen, ki bo urejala področje semenarstva, je na pragu sprejetja. Eksplicitno bo prepovedovala, da se na izdelkih označuje, da so bili pridelani z novimi genomskimi tehnikami – NGT. Dejansko bo potrošnik prikrajšan za informacije ob nakupu. Enako bo veljalo tudi pri semenskem materialu in sadikah, ki se bodo, četudi bodo NGT, tretirale kot konvencionalne, takšne kot jih poznamo danes. Edini način je, da ljudje, ki ne želijo posegati po NGT, uporabljajo le ekološko seme in ekološki pridelek. To zagotavlja, da je bila rastlina vzgojena in pridelana brez novih genomskih tehnik.
Predlagamo, da Slovenija v primeru sprejetja zakonodaje o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranju semen, to uredbo izvzame za implementacijo pri nas vsaj za toliko časa, dokler ne bo v daljšem časovnem obdobju ugotovljeno, kaj to pomeni za zdravje ljudi, čebel in biotsko pestrost z upoštevanjem vseh načel etike, ekologije in ekonomije in nedotakljivost naravnih virov brez možne kontaminacije,” opozarja Irena Rotar, predsednica Ekoci

Celoten članek najdete na https://med.over.net/kaksno-hrano-bomo-jedli-v-prihodnosti/.

• Čestitke prejemnikom drugega dela podelitve priznanj in zahval Oskrbimo Slovenijo- Štafeta semen
• Skupna prizadevanja za oživljanje slovenskih semen in ganske banke ter slovenske semenarske panoge – poslan je bil osnutek smernic odločevalcem
• Čestitke ob Tednu slovenske hrane in tradicionalnem slovenskem zajtrku

Nov. 2024. Aktivnosti v okviru vseslovenskega gibanja z povečanje samooskrbe za ohranjanje slovenskih semen Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen so res intenzivne. Sodelujoči izvajajo predavanja in se aktivirajo na različnih področjih, v septembru je bil izveden posvet na Celjskem sejmu, kjer je potekala tudi podelitev drugega dela priznanj in pohval za prizadevanja in inovativne rešitve na področju povečanja samooskrbe in ohranjanje semen. Organiziran je bil operativni sestanek, kjer so sodelovali poleg sodelujočih v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semena tudi člani društev Samooskrbni.net in Ajda, strokovnjaki in zainteresirana javnost za ohranjanje semen kot temelja prehranske varnosti z lokalno pridelano hrano. Na podlagi tega so nastale pobude in smernice za ohranitev in oživitev slovenskega semenarstva, ki so bile poslane odločevalcem v času Tedna slovenske hrane, ki je zaživel na pobude Čebelarske zveze. Letos je sprejela pobudo tudi država in uvedla Teden slovenske hrane. Sopodpisniki pobude smo s svojimi prizadevanji tudi v gibanju Oskrbimo Slovenije – Štafeta semen in Združenje Ekoci s partnerji. Navdihujejo dobre prakse. Čestitamo.

Več informacij najdete v spodnjem dokumentu.

Združenje Ekoci s partnerji v  sklopu aktivnosti vseslovenskega gibanja za povečanje samooskrbe in ohranjanja slovenskih semen Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen  in društev Samooskrbni.net, Ognjič ter Zavoda za celostno samooskrbo ter v sodelovanju z ekološkimi pridelovalci semenskega materiala Semenjalnica in Amarant, in nekaterimi naprednimi zavzetimi strokovnjaki ter na podlagi javno dostopnih informacij MKGP, UVHVVR in strokovnjakov KIS z dodatnimi pojasnili vam pošiljamo  nadgradnjo naših pobud..S tem dopisom dopolnjujemo predhodno poslane PREDLOGE ZA OHRANITEV IN OŽIVITEV PANOGE SLOVENSKEGA SEMENARSTVA,  ki smo vam ga poslali dne 15.10.2024. Na poslane Pobude, na katere ste odgovorili –  dr. Ana Frelih Larsen in nas je pozvali, da naj dopolnimo dopis. oz predloge. 

Naslavljamo ukrepe, za katere menimo, da jih je potrebno izvesti s strani MKGP, da bo mogoče čimprej uresničiti SKP, ANEK na področju ekološkega semenarstva, kako ohraniti in pomladiti slovensko gensko banko semen in predlog ukrepov, ki bodo zaščitili slovenska semena v izogib posledicam sprejema nove zakonodaje o NGT in patentiranju semen, predvsem pa povečanje prehransko varnost v času morebitnih izrednih razmer. Vključujejo predloge za izvedbo ukrepov, kako čim več semen posejati, kako poskrbeti za ohranjanje naše dediščine s semeni, ki se bodo prilagajala na podnebne spremembe in bodo prilagojena našemu okolju ter ukrepe, ki bodo omogočili ohranjanje naše tradicije in genske zapuščine naših prednikov: ohranili prvinska semena s sprotnim prilagajanjem na podnebne spremembe po naravni poti brez uporabe NGT (novih genomskih tehnik).

Poudarjamo nujnost ukrepov za zagotovitev »živih elitnih semen« za 50 najpomembnejših rastlinskih vrst in sort, ki bodo kot »žive državne rezerve« temelj prehranske varnosti in bodo zagotavljala osnovno prehrano državljanom tudi v času nepredvidenih podnebnih in geopolitičnih razmer. 

 S predlaganimi izhodišči za pripravo smernic za razvoj ohranjanje in  oživitve semenarske panoge v Sloveniji menimo, da bi bilo potrebno zasledovati naslednje:

·        Vizija: Povečati odpornost na morebitne izredne razmere s povečanjem prehranske varnosti prebivalstva. V času spremenjenih geopolitičnih in podnebnih spremembe je to še posebej pomembno. Ohraniti  je  potrebno genski material slovenskih semen za sedanje in prihodnje rodove, uveljaviti panogo semenarstva kot del nacionalne strategije. Za  preživetje majhnih kmeti, krepitve podeželja, ki je ohranjal rodove v tej deželi stoletja in jih prilagoditi na sodobni čas. Poskrbeti je potrebno za prenos pomembnih znanj in doseči, da postane samooskrba od semena do krožnika spet »moderna«. Potrebno je krepiti dejavnosti, ki imajo večjo dodano vrednost kot so semenarstvo, rokodelstvo in razvoj panog, ki ustvarjajo delavna mesta na podeželju.

·        Poslanstvo: Dosegati implementacijo ciljev zapisanih v ANEK, SKP in ukrepov FAO  in prihodnje kmetijske politike in razvoja države v poudarkom na trajnostnem vidiku in dolgoročno zagotoviti povečanje prehranske varnosti: od semena dalje. Pomembno je oživiti preskrbo s semeni vsaj za 50 najpomembnejših zelenjadnic in poljščin slovenskega porekla za prehransko varnost. Zagotoviti dolgoročno ohranjanje genskih virov slovenskega sadilnega materiala za sedanje rodove  in zaščititi genske vire za uporabo prihodnjim rodovom. Z vključevanjem nevladnikov lahko ojačamo potencial pridelave ter tako prispevamo k prenosu znanja ter ohranjanja dediščine naših prednikov. K ozaveščanju o pomenu hrane od semena do krožnika je potrebno vključiti vse ciljne javnosti in povečati pridelavo in porabo ekološko pridelane hrane.

Da bi lahko uresničili vizijo in poslanstvo, smo opredelili osem strateških in izvedbenih ciljev ter dopisali ukrepe, za katere predlagatelji Ekoci, Samooskrbni.net ter sodelujoči strokovnjaki menimo, da bi jih bilo potrebno izvesti, da se s celostnim pristopom vzpostavi panoga slovenskega semenarstva.

1. cilj: Slovensko semenarstvo uvrstiti kot strateško dejavnost in hrambe semen po načinu »in vivo« v državne rezerve.
2. cilj: Pospešiti ohranjanje in pomladitev slovenskih semen v genski banki.
3. cilj: Vzpostavitev panoge semenarstva in ustanovitev javne službe slovenskega semenarstva.
4. cilj: Prenos znanja o strateški semenski panogi.
5. cilj: Vzpostavitev blagovne znamke Slovenska semena, vzpostavitev verige od semena do krožnika ter povečanje samooskrbe ter oskrbe javnih zavodov z trajnostno pridelano hrano iz slovenskih semen.
6. cilj: Ozaveščanje javnosti o slovenskih semenih.
7. cilj: Inovativni aktivni marketinški pristopi in nadgradnja aktivnosti  »Ekološko in lokalno je idealno – pridelano iz slovenskih semen«
8. cilj: Zaščita slovenskih semen v genski banki.

Celoten pobude najdete v spodnjem dokumentu.

S spoštovanjem.

Za Združenje Ekoci s partnerji in gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen – Irena Rotar, preds. in Mateja Rotar, namestnica predsednice

Za Društvo za celostno samooskrbo, Samooskrbni.net – Sanja Lončar in Alenka Šoštarič, sopredsednici

Za društvo Ognjič – Katja Podergajs, predsednica

Za Semenjalnico – dr. Maja Kolar, strokovna vodja.

Za Amarant – Fanči Perdih

Žalec, dne 11.11. 2024.

Poslano:

• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Dne, 18.9. 2024: MOS Celjski sejem: Na zanimivem posvetu so udeleženci s častnimi gosti osvetlili načine ali bo res zakonodaja o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin ter patentiranju semen bistveno vplivala na prenovo prehranskih sistemov, odvisnost od prehranske varnosti od korporacij in kaj lahko posameznik in družba storimo za lastno samooskrbo in večjo prehransko varnost. Izmenjevali so stališča, kaj pomeni odvisnost od uvoženih semen za kmetijstvo, kaj za biotsko pestrost in raziskovali poti, kako lahko ohranimo slovenska semena. Skupaj s častnimi gosti so ugotovili, da je nujno angažiranje vseh deležnikov, da se oživi in ohrani slovensko semenarstvo kot temelje prehranske varnosti. Iz posveta bodo organizatorji poslali pobude odločevalcem  s ključnimi poudarki posveta. Na posvetu pa so podelili tudi zahvale in priznanja zavzetim sodelujočim v vseslovenskem  gibanju Oskrbimo Slovenija – štafeta semen, gibanju za ohranjanje  slovenskih semen in povečanje samooskrbe ter tečajnikom Nove strategije samooskrbe. Celoten  posnetek posveta je na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=Ek-0iInOm3k

Posveta so se udeležili častni gostje posveta: mag. Dejan Židan – Ministrstvo za gospodarstvo, turizem, šport, Marko Slavič, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, OZS, mag. Davor Vučkovski – Ekonomska fakulteta Ljubljana, dr. Peter Dolničar in dr. Vladimir Meglič – KIS Kmetijski inštitut Slovenije – Maja Kolar, Semenjalnica in Demeter EU, Stojan Praprotnik, Razvojna agencija Savinja, Sanja Lončar in Rosemary Koren – Društvo Samooskrbni. net, Irena Rotar in Združenje Ekoci Mateja Rotar – Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

ZA SLOVENSKA SEMENA GRE! KAKO SE AKTIVIRATI V PRAKSI? Semena so bogastvo dežele, naroda in rodov, ki ji pripadajo. Po posvetu in podelitvi priznanj je potekala Izmenjevalnica semen  in znanja, ter srečanje zainteresiranih članov za vzpostavitev ohranjanja slovenskih semen po različnih krajih Slovenije.  Izgubili smo že 80 odstotkov slovenskih semen, zato je nujno ukrepati, da ohranimo semena, ki so prilagojena našemu okolju. Predstavljeni so bili načini kako bi lahko tudi zavzeti ljudje sodelovali pri ohranjanju semen.

Podeljena pa so bila tudi priznanja za izvedene aktivnosti sejanja semenskih kroglic, povečanja samooskrbe z  inovativnimi  projekti v vseslovenskem gibanju  Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen.

30.10.2024. Združenje za trajnostno prihodnost Ekoci, Eko civilna iniciativa Slovenija, s somišljeniki je podala odločevalcem in Planinski zvezi pobude v preučitev kako bi lahko zaščitili in ohranili planinske domove. Izražajo zaskrbljenost zaradi napovedi prodaje nekaterih planinskih domov kot so Tičarjev dom na Vršiču. V prihodnosti se naj bi prodajala tudi Ribniška koča na Pohorju in nekaterih druge. Planinski domovi so kritična infrastruktura in pomembni pri zaščiti in reševanju v gorah in pomemben del naše kulturne dediščine. Prost dostop do planinskih koč pri obiskovanju naših gora pa vrednota, ki jo ceni veliko prebivalcev Slovenije.

Zaskrbljeni so, da bi v primeru prodaje zasebnikom planinski domovi postali privatni objekti zaprtega tipa, splošni javnosti pa nedostopni po namembnosti planinskega doma. V preučitev predlagajo pobude, da se planinske koče registrirajo kot kulturna dediščina, muzeji na prostem, da država zaščiti zemljišča in financira zaposlitev skrbnikov planinskih koč.

Za obnovitev se lahko angažirajo vsi zavzeti planinci in zavedni državljani Slovenije. Planinska zveza in društva se lahko organizirajo tudi v zadruge ali pridobivajo sredstva tudi preko množičnega financiranja in najdejo druge vrste pomoči za obnovo planinskih domov, ker tega ne zmorejo same, kot navajajo.

Čas je, da se spodbudi in oživi tudi nesnovna dediščina naših prednikov prostovoljstvo. Z vrednotami spoštovanja do dela, do medsebojnega sodelovanja in spoštovanja do narave in domoljubja so uspeli naši predniki zgraditi večino planinskih domov. Ali lahko oživimo prostovoljstvo in aktivno državljanstvo preko obnove planinskih domov tudi v sedanjem času? Menijo, da bi s spodbujanjem prostovoljnega dela ter donacij za obnovo in angažiranjem planincev, z vključitvijo mladih, morda tudi s spodbujanjem prostovoljstva preko bonitetnih točk,  bi lahko tudi sedaj dolgoročno obnovili planinske domove. Ter seveda vključitvijo vseh pristojnih institucij stroke in politike.

Aktivno državljanstvo in sodelovanje vseh deležnikov so ključni za ohranitev planinskih koč, da bodo dostopna lahko širši javnosti po namembnosti kot jo poznamo sedaj. V primeru, da bodo planinske koče prodane zasebnikom, pa je ta dostop vprašljiv. Se spomnimo zakaj je Jakob Aljaž kupil vrh Triglava? In kako smo ponosni zrli v zastavo, ki je vihrala iz Vrha Triglava ob osamosvojitvi Slovenije?

Slovenija je naša; ali zmore sedanji rod stopiti skupaj in narediti, da takšna ostane tudi za prihodnje rodove?

Celotne pobude, kako bi lahko zaščitili in ohranili slovenske planinske rodove so bile poslane odločevalcem ter Planinski zvezi Slovenije. Preko sporočila za javnost pa preko naprednih medijev in CVNOS pa pozivamo k angažiranju zavedne planince in ostalo ozaveščene prebivalce, da se angažirajo in razmislijo, kako lahko vsak pomaga na svoj način, da ohranimo naše planinske domove.

Celotne pobude so objavljene tukaj:

Foto: zajem iz filma Janeza Brojana.

Vir: članek Siol na https://siol.net/novice/slovenija/tajna-misija-na-triglav-posnetki-dogodka-ki-je-povezal-slovenijo-video-501055

Žalec, dne 15.10. 2024 je bil poslan na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in na Kmetijski inštitut Slovenije – slovensko gensko banko dopis z vsebino: ” 

Dne 13.8 2024 smo vam poslali dopis s strani  Združenja Ekoci s partnerji, vseslovenskega  gibanja za ohranjanje slovenskih semen in povečanje samooskrbe Oskrbimo Slovenije  – Štafeta  semen in društev Samooskrbni. net,  Ognjič  ter Zavoda za celostno samooskrbo  z naslovom: » Kako pospešiti ohranitev slovenskih semen s spodbujanjem aktivnega državljanstva ob pomoči strokovnjakov KIS IN MKGP«.

Odgovorov še nismo dobili, zato na vas naslavljamo ta dopis: »  DOPOLNITEV  POBUD ZA POSPEŠITEV  OHRANJANJA  IN SEJANJA SLOVENSKIH SEMEN.«  Da bi bili čimbolj učinkoviti, smo zbrali vse pobude z več srečanj v zadnjih štirih mesecih, ki so se dogajala po različnih krajih v Sloveniji in so vključena v ta dopis. Naslavljajo ukrepe,  kako čimprej  uresničiti SKP  ANEK na področju ekološkega semenarstva, kako ohraniti in pomladiti slovensko  gensko banko semen in predlaga ukrepe, ki bodo zaščitili slovenska semena  v izogib  posledicam  sprejema nove zakonodaje  o NGT in patentiranju semen . Vključujejo predloge za izvedbo ukrepov, kako  čim več semen posejati, kako poskrbeti  za ohranjanje naše dediščine s semeni, ki bodo sproti prilagojena na podnebne spremembe in prilagojena našemu okolju ter ukrepe, ki bodo omogočili ohranjanje naše tradicije in dediščine.

Pošiljamo vam pobude za sprejem  ukrepov  za zagotovitev » živih elitnih semen« za 50 najpomembnejših rastlin, ki  bodo kot  » žive državne rezerve«   temelj prehranske varnosti  in bodo  zagotavljala osnovno prehrano državljanom  tudi v času nepredvidenih  podnebnih in geopolitičnih razmer.

Pobude podajajo tudi  smernice kako istočasno razviti tudi  panogo semenarstva in poskrbeti za večjo prehransko varnost – kar pa zahteva celostni pristop k panogi semenarstva v Sloveniji. Da ohranimo vsaj tistih  20 odstotkov semen, ki jih še imamo je dolžnost naših predstavnikov na državni ravni, zadolženih institucij in odgovornost naprednih zavzetih posameznikov, da se ohrani  tradicija  in dediščina naših prednikov in naše pokrajine,  ki je pomagala ohraniti  in prehraniti mnogo preteklih rodov v naši deželi. Čas je, da prevzamemo vsak svoj del odgovornosti in aktivnosti, da to poslanstvo zaživi v praksi.

Vljudno vas naprošamo, da vaše strokovne službe in Kmetijski  inštitut Slovenije čimprej preučite ta dopis.

CELOTNE POBUDE SO OBJAVLJENE NA POVEZAVI: WWW.EKOCI.SI

Čas hitro teče, določena semena pa je potrebno posejati že jeseni.Na tak način bi lahko tudi čimprej pomagali pri uresničevanju ciljev Aneka. 

Naprošamo Vas  za preučitve pobud in za  vaš odgovor in pristop k realizaciji.

Verjamemo, da boste še lažje sprejeti določene  ukrepe, če se srečamo na sestanku.

Vabilo pričakujemo  do konca oktobra 2024.

Za vaše sodelovanje, prizadevanja in aktivnosti se vam najlepše zahvaljujemo.

S spoštovanjem.

Za Združenje Ekoci s partnerji  in  gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen – Irena Rotar, preds. in Mateja Rotar, namestnica predsednice

Za Društvo za celostno samooskrbo, Samooskrbni.net – Sanja Lončar in Alenka Šoštarič, sopredsednici

Za društvo Ognjič  –  Katja Podergajs, predsednica

Za Semenjalnico   –   dr. Maja Kolar, strokovna vodja.

Za Amarant – Fanči Perdih, Amarant

Strokovnjaki in sodelujoča povezana društva  ter  predstavniki ekoloških kmetov

Žalec, dne 11.8. 2024 , dopolnitev dne 15.oktober 2024.

V vednost:

·        Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

·        Kmetijski inštitut Slovenije

·        Spletne komunikacije predlagateljev ter SZJ – mediji