Arhivi Kategorije: Zadnje objave

Kokoši ne damo!

Po večletnem spodbujanju k samooskrbi so se evropski birokrati sedaj na vrat na nos odločili: vse kokoši, tudi tiste, ki jih imamo za domačo rabo, da nam ni treba kupovati jajc, bodo morale biti prijavljene in označene.

Če boste želeli še naprej imeti kokoši, boste morali, kot kaže, najprej na izobraževanje za rejo perutnine! “Kokoši ne damo!”, so soglasni rejci in somišljeniki Ekoci.

Več o tej tematiki si preberite v spodnjem članku, objavljenem v reviji Jana.

Predlog EU uredbe – kokoši in male živali

Opis uredbe : Pravila o registraciji in odobritvi obratov, ki gojijo kopenske živali (tj. živino), tako določena v delu IV Pravila o zdravju živali, da se zaščiti zdravje živali.

EU Uredba, ki določa registracijo kokoši na domačem dvorišču, četudi je na dvorišču ena sama kokoš je za Slovenijo nesprejemljiva. Zaradi prehranske varnosti, zaradi tradicije reje kokoši v vseh preteklih obdobjih naših prednikov na naših tleh, na slovenskem podeželju. Kokoši so del kulturne dediščine, tradicije, svatbenega obredja , pisanic in osnova prehranske varnosti še v tako hudih časih. Kokoši domačega dvorišča zagotavljajo zaključen krogotok sonaravne pridelave hrane na malih kmetijah in del izmenjave dobrin – domačih jajčk med sorodniki in prijatelji.

Ali gre za zdravje -saj je v manjših jatah tveganje za zdravje neznantno, ali samo za kokoši, ali pa gre za odvzem pravice do svobodne pridelave hrane? 

Ekoci eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost, bomo v imenu somišljenikov poslali na Ministrovo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in na Vlado RS ter vsem evropskim poslancem Pobudo da Slovenija uredbe – Ares(2022)3169381…https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12486-Zdravje-zivali-prostori-za-gojenje-zivine-kopenske-zivali-dodatna-pravila_sl?fbclid=IwAR2Q1rCexyssIRn9pPkwUeudlMMg_7DSovOKfHVQi18fJkGONCB2snGnMqQ ne podpre, v kolikor pa bo kljub temu prišlo do sprejetja pa naj ta NE implementira v slovensko zakonodajo.

Peticijo, ki so ki so jih na to uredbo objavili na portalu EU –https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12486-Zdravje-zivali-prostori-za-gojenje-zivine-kopenske-zivali-dodatna-pravila/feedback_sl?p_id=30700536&page=23, »Povej svoje mnenje« povedalo veliko ljudi iz Slovenije in Evrope na skoraj 200 straneh.

Proti uredbi pa si s svojimi aktivnostmi prizadevajo tudi člani društev malih živali po celi Sloveniji. Predstavili bomo tudi argumente somišljenikov, ki smo jih zbrali po Sloveniji , ki so mnenja, da so področja rejcev obratov že opredeljena v ostali zakonodaji in je že ostalimi predpisi zagotovljena sledljivost in pogoji za dobrobit ter zdravje živali in ljudi.

Ali gre tukaj za poseg in nadzor pridelave hrane na domačih dvoriščih? Vsaka država ima namreč pravico, da izzvame nadzor nad obrati, kjer je neznatno tveganje. Predlagamo, da je meja od 50 kokoši oz do 100 živali (rac, kokoši, zajcev ipd.), saj so te manjše jate pod nadzorom rejca in predstvaljajo neznantno tveganje za zdravje.

Vzreja kokoši in malih živali je del slovenske tradicije, del svatbenih in žalnih slovesnosti, del verskega obredja za veliko noč, izdelave pisanic, tradicionalnega obdarovanje manjših daril na podeželju, kjer živi več kot polovica državljanov Slovenije. V luči trajnostne zelene prihodnpoti in aktualnih razmer je poskrbeti za preprečevanje odpadkov – kokoši pojedo ostanke od mize – ter poskrbeti za in naravni krogotok na ohišnicah, domačijah, malih kmetijah, saj so kokoši in perjad ter zajci dobri pomočniki pri sonarvni pridelave hrane, imajo izvrsten gnoj za humus, s katerim se prideluje zelenjava in sadje.

Podajamo pobudo, da se kokoši, race, kunci in ostala mele živali ohranijo brez nadzora za gospodinjsko samooskrbo – za blaženje prehranske krize, kot je bilo to v naši Slovenije že iz roda v rod in pomagalo preživeti tudi marsikateri revni družini na podeželju. Ter da se jate do 100 živali izzvamejo in nadzora in evidenc. 

Originalni predlog uredbe najdete spodaj. 

PITNA VODA, KVALITETNA ZELIŠČA IN ENERGIJSKI POTENCIAL HRANE

Celje, 22.5.2022: Na Celjskem sejmu Green Vita so bili predstavljeni zanimivi inovativni izdelki, ki nam omogočajo, da lahko zajemamo in pijemo prečiščeno vodo takoj, ko jo damo v stekleničko, tudi v naravi. Da hrana niso samo lastnostni, ki jih lahko merimo ampak je njen vpliv na telo odvisen tudi od tega na kakšen način je bila pridelana, kar s svojimi izdelki iz zelišč, dokazuje tudi biodinamični pristop zeliščne kmetije Majnika. Hrana pa naj ima tudi energijski potencial. In telo nam bo hvaležno. 

Več informacij najdete spodaj.

Sporočilo za javnost: SAMOOSKRBA – KAKO NA MAJHNIH POVRšinah pridelati več

21.5. 2022.  Celjski sejem Green Vita:  Predstavljene so bile zanimive rešitve kako bolje poskrbeti za samooskrbo – na nivoju gospodinjstva, na balkonih, zelenicah, vrtičkih in  kako na malih kmetijah, za zagotovitev samooskrbe v lokalnih skupnostih in širše.  Kako  povečati samooskrbo s sadjem z borovnicami haskap, ki je tudi razvojna priložnost in kako se  samoiniciativno aktivirajo ljudje za povečanje samooskrbe širom Slovenije preko Samooskrbni net. Center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja Vransko s svojimi ekološki in tradicionalno priljubljenimi rastlinami daje priložnost  pridelave od sadik do pridelka. Gibanje Oskrbimo Slovenij-štafeta semen  in Ajda Štajerska je v čast Svetovnemu dnevu čebel in za povečanje samooskrbe podarjalo  in izmenjavalo semena. Prikazane so bile dobre prakse na malih kmetijah, razil kmalu a de sonaravno pridelavo hrane- ekološko, biodinamično, permakulturno  in kako povečati samooskrbo z  intenzivno pridelavo hrane  s predstavitvijo akvaponike – pridelava zelenjave s pomočjo rib. Da bomo vedeli kaj jemo, kaj kupujemo je potrebno vedeti prednosti in pomanjkljivosti posameznih metod pridelave hrane.

Uvodoma je Irena Rotar Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije predstavila pomen dobrih praks  pridelovanja hrane na  manjših površinah in permakulturna načela, ki nam lahko pri tem pomagajo. Opisane so tudi v priporočniku Samooskrba v praksi – manj površin več pridelka.  Predstavila je tudi dobre prakse pridelave na malih  kmetijah, ki je lahko perspektivna razvojna pot  v prihodnost zelene Slovenije za povečanje lokalne in državne samooskrbe.

Jože Meh  pa je predstavil akvaponično Satilu Shape, enoto, ki je namenjena za pridelavo  zekenjave, sadja in vzrejo rib. Mesečno je možno pridelati okoli 420 pridelkov (listnata zelenjava, začimbnice, zdravilne rastline, jagode,…) in okoli 25 kg rib. Z dodajanjem kanalov je mogoče na zelo enostaven in hiter način podvojiti kapacitete in kasneje z dodajanjem enot pa se lahko lotite komercialne pridelave zelenjave in rib.

Akvaponika sodi med intenzivno kmetijstvo. Ekoci s somišljeniki pa si prizadevamo za čim več sonaravno pridelane hrane, vendar je potrebno poznati vse metode v nepredeljivi prihodnosti. V realnosti  podnebnih sprememb, pa je lahko morda to za nekatere ena izmed možnosti pridelave hrane.

Primer dobrih praks za povečanje samooskrbe je viden tudi v sklopu projekta Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb z različnimi metodami (ekološka, biodinamična, permakulturna pridelava, uvajanje pridelovanja medovitih zelišč) in poudarkom na dodajanju vrednosti pridelavi zelišč in alternativnih poljščin izboljšujemo ekonomiko na kmetiji. Povečujemo biotsko pestrost ter pestrost kolobarja na partnerskih kmetijah. Poudarek je tudi na ohranjanju visokodebelnih sadovnjakov in dodajanju dodane vrednosti na področju sadjarstva, ohranjanju pasme krškopoljskega prašiča in čebele kranjske sivke, sonaravnem načinu kmetovanja ter vključevanju mladih na kmetijskem gospodarstvu, ki bodo sodelovali in se v prihodnosti morda navdušili za prevzem kmetije.

Inovativne ekosistemske rešitve za prilagajanje na podnebne spremembe za pridelovanje zelišč na malih kmetijah

V pilotnem projektu na štirih partnerskih kmetijah vpeljujejo ekosistemsko pridelavo zelišč kot pristop prilagoditve podnebnim spremembam. V ta namen bomo na osnovi poznavanja geografske lege posamezne kmetije pripravili nove ekosistemske pristope za pridelavo zelišč. Dodana vrednost je v ekosistemskem pristopu za zagotovitev samo regeneracijskih možnosti zemlje, da vodo zadrži, da se hranila vključujejo v tla ter da so rastline preskrbljene z anorganskimi in organskimi hranili po naravni poti, kar je v sušnih pogojih panonske Slovenije zelo pomembno. Uvajajo  pridelavo zelišč, povezane  z dodatnimi možnostmi uporabe le teh, od kulinarike do naravne fitofarmacevtske rabe ter kot podporo rastlinam za rast v obliki naravnih gnojil, kar je v luči nujnosti oživljanja zemlje izredno pomembno.

Glavna sprememba glede na dosedanje prakse je, da  se vgradijo v pridelovalne pristope ekosistemske rešitve, zaradi katerih bodo kmetje zemljo manj fizično obdelovali in jo manj tehnično spreminjali, kar pomeni velik doprinos prilagoditvam na spremenjeno podnebje in istočasno skrb za življenje v tleh, ki je temelj dobre rodovitnost. To je posebej pomembno zaradi izumiranja biodiverzitete in kot podpora samooskrbi kot varnostnemu stebru vsake države. S prilagajanjem podnebju je potrebno slediti izboru takih vrst rastlin, ki prenašajo visoke temperature, ne potrebujejo veliko vode in dopolnjujejo samooskrbo Slovenije. Med take sodijo zelišča za čaje in dišavnice za kulinariko, ki jih Slovenija večinoma uvaža, imamo pa prav v Prekmurju odlične pogoje za njihovo pridelavo. Zato bomo v projektu našli del rešitve za povečanje oskrbe s čaji na slovenskem trgu. S tem je povezana tudi izboljšana ekonomika na kmetiji, saj lahko kmetje izdelajo nove produkte in jih tržijo je povezala dobre prakse, ki jih koordinira in vodi mag. Nataša Ferant, vodja projektov na IHPS Žalec.

Dober primer aktivacije naprednih ljudi, ki se zavedajo, nove realnosti na področju prehranske ne-varnosti je društvo Samooskrbni.net: “Oskrbljeni namesto zaskrbljeni”, so podali izjavo, je njihov moto. Cene hrane se dvigujejo in zanimanje za lastno pridelovanje hrane in zelišč je vse večje. A marsikdo je ob tem ugotovil, da samooskrba ni tako preprosta, kot je morda videti na prvi pogled. Brez ustreznega znanja, izkušenj, časa, materiala … preprosto ne gre, vsega tega pa se ne da pridobiti čez noč. Rešitev je v povezovanju, deljenju izkušenj in znanja, skupinskem delu, skupinskih nabavah… In vse to združujejo v Društvu za celostno samooskrbo Samooskrbni.net. Skoraj 600 naših aktivnih članov iz vse Slovenije se tedensko srečuje preko spleta (spletna predavanja, dogovori za skupinske nabave, zaprta FB skupina, spletni forum), znotraj 44 posameznih lokalnih timov pa potekajo skupne delovne akcije, izmenjave sadik, skupno spoznavanje in nabiranje užitnih divje raslih rastlin ipd. Povezani zmoremo več, hitreje in bolje. To dokazujejo mnogi  člani, ki so se v nekaj mesecih sodelovanja prelevili iz popolnih začetnikov v uspešne vrtičkarje. In to je tudi naš cilj – da pomagamo vsakomur, ki se odloči za samooskrbo, to tudi čim prej udejanjiti, in to s čim manj spodrsljajev, sporočajo iz Društva Samooksrbni net.

Da bomo lahko čimbolj in čimprej oskrbljeni s sadjem so čudovita priložnost borovnice Haskap.  Haskap, d.o.o. je trenutno največji svetovni pridelovalec eko haskap jagodičja ( Lonicera caerulea). Vse pridelajo  in predelajo  v Sloveniji in delno na Hrvaškem. Poznamo mnogo zdravilnih učinkov jagodičja, za haskap pa velja, da ima odlične prehranske prednosti, kar je tudi znanstveno dokazano. Haskap prispeva k uravnavanju krvnega tlaka, pozitivnemu delovanju možganov, vsebuje snovi, ki pomagajo preprečevati okužbe sečil, deluje protivnetno, prispeva k dobremu vidu, preprečuje možnost obolelosti za rakom, je bogat z antioksidanti. Iz haskap jagodičja izdelujejo  različne izdelke, ki so svetovna inovacija. Na Celjskem sejmu Altermed predstavljajo dva specifična izdelka: Matični sok iz haskap borovnic in haskap prah. Oba izdelka sta eko certificirana. Sok in prašek, ki  imata različne lastnosti, čeprav sta narejena iz sitih  sadežev, brez dodatkov. Brez vode, brez sladkorja, nič … samo 100% HASKAP SOK ima obsežnejšo paleto prehranskih koristi, medtem ko je prah  bolj osredotočen na skupni vidik obeh izdelkov… čemur pravimo “močni trio” antocianin – polifenol – bioflavonoid, zaradi česar je izdelek poseben. V Sloveniji je zasajenih na poljih kooperantov več  že več 10 hektarov nasadov borovnic haskap, pospešeno pa prave sorte sadijo tudi vrtičkarji saj sadež obilno odi in ima življenjsko dobo kar 50 let, zato je dobičkonosen tudi za male kmetije.

Da bomo lahko čimbolj in čimprej oskrbljeni s sadjem so čudovita priložnost borovnice Haskap.  Haskap, d.o.o. je trenutno največji svetovni pridelovalec eko haskap jagodičja (Lonicera caerulea). Vse pridelajo  in predelajo  v Sloveniji in delno na Hrvaškem. Poznamo mnogo zdravilnih učinkov jagodičja, za haskap pa velja, da ima odlične prehranske prednosti, kar je tudi znanstveno dokazano. Haskap prispeva k uravnavanju krvnega tlaka, pozitivnemu delovanju možganov, vsebuje snovi, ki pomagajo preprečevati okužbe sečil, deluje protivnetno, prispeva k dobremu vidu, preprečuje možnost obolelosti za rakom, je bogat z antioksidanti. Iz haskap jagodičja izdelujejo  različne izdelke, ki so svetovna inovacija. Na Celjskem sejmu Altermed predstavljajo dva specifična izdelka : Matični sok iz haskap borovnic in haskap prah. Oba izdelka sta eko certificirana. Sok in prašek, ki  imata različne lastnosti, čeprav sta narejena iz sitih  sadežev, brez dodatkov. Brez vode, brez sladkorja, nič … samo 100% HASKAP ! SOK ima obsežnejšo paleto prehranskih koristi, medtem ko je prah  bolj osredotočen na skupni vidik obeh izdelkov… čemur pravimo “močni trio” antocianin – polifenol – bioflavonoid, zaradi česar je izdelek poseben. V Sloveniji je zasajenih na poljih kooperantov več  že več 10 hektarov nasadov borovnic haskap, pospešeno pa prave sorte sadijo tudi vrtičkarji saj sadež obilno odi in ima življenjsko dobo kar 50 let, zato je dobičkonosen tudi za male kmetije.

Velik doprinos samooskrbi s Savinski dolini in širše  je doprinesel   Svetovalni  center  za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja Vransko, katerega namen je  prispevati k ohranjanju in izboljšanju stanja narave preko ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe in zmanjševanje negativnih posledic le teh. k povečanju samooskrbe, k izboljšanju dostopa do lokalno pridelane hrane da lahko dobijo ekološke in domače ter priljubljene sadike, nato pa tudi hrano , ki raste v rastlinjaku iz teh sadik-sveže nabrano in utrgano, skozi vse leto: solato, paradižnik, papriko ipd. Z aktivnostmi projekta prispevamo k zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov, k učinkovitejšemu ravnanju z naravnimi viri, lokalno pridelane hrane, k boljšemu poznavanju podnebnih sprememb in posledično k spreminjanju navad prebivalcev, h krepitvi pozitivnega odnosa do narave in skupnosti ter prispevali k ohranjanju pestrosti in razgibanosti podeželja ter aktiviranju ranljivih skupin prebivalcev, da bodo lažje poskrbeli zase in za okolje.   Svetovalni center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja je nastal na pobudo vrtnarije Sadika iz Vranskega, kjer že od leta 1995 poteka vzgoja rastlin in pridelava hrane v tesnem odnosu z naravo in okoljem. V projektu sodelujejo tudi Zavod za kulturo in turizem Vransko in Savinjska televizija, pri izvajanju aktivnosti pa sodeluje  tudi Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Ekoci – eko civilna Iniciativa Slovenija v gibanju Oskrbimo Slovenijo Štafeta semen sodeluje tudi z Ajdo Štajerska, kjer  po biodinamičnih metodah – na način,  da stara avtohtona semena sama poskrbijo za svoje  seme pridelujejo semena za se, nekaj pa jih izmenjajo in podarijo. Gibanje   Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen se že od leta 2012 deluje na način. da : »Najmanj 11 zrnc semen posejete, 11 zrnc semen podarite in najmanj 11 zrnc semen shranite za naslednje leto.« Se sprašujete, zakaj je to pomembno? Zaradi ohranjanja kulturne dediščine in starih običajev. izmenjave seme, ki je ohranjala naše prednike in skrbela zato, da niso bile generacije ljudi lačnih, saj so pridelovali slovenska semena, ki so prilagojena našemu okolju in zrastejo načeloma brez kemije.Da bomo znali  njihova znanja ohraniti in nadgraditi je so potrebna konkretna dejanja. Za vzpodbudo, za povečanje samooskrbe in v podporo praznovanja Svetovnem dnevu čebel so podarili več tisoč semen obiskovalcem sejma.

Zato, da ne letos ne prihodnje leto ne bomo lačni. Zato da ohranjam dediščino naših prednikov in jo čuvamo za prihodnje rodove.

Celotno sporočilo lahko preberete spodaj:

Sporočilo za javnost: SLOVENSKI ČAJI IN ZELIŠČA – NUJNOST ALI ČUDOVITA POSLOVNA PRILOŽNOST

Celje, 20.5.2022: Sejem Green Altermed – Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije je organizirala zanimiv posvet – Slovenski čaji in zelišča – nujnost ali čudovita poslovna priložnost, kjer so podajali izhodišča kako nadgraditi kvalitetno slovensko zeliščarstvo ter ga dvigniti iz nivoja samooskrbe na način, da bomo v slovenskih lokalih, domovih, vrtcih in bolnicah pili kvaliteten slovenski čaj in ne uvoženega ter si z inovativnim izdelki iz zelišč krepili zdravje in uživali v kulinaričnih specialitetah. Zelišča postajajo sestavni del pomoči pri sonaravnih načinih pridelave hrane, ki se ga v času podnebnih sprememb čedalje ter zagotavljanju kvalitetne paše za čebele in opraševalce ter k rešitvi zdravja ljudi živali in revitalizacijo okolja.

Posveta se je udeležil tudi državni sekretar mag. Aleš Irgolič, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Mateja Rotar iz Ekoci je vodila posvet. Kot je v uvodniku poudarila, da bi bilo dobro najti možnost krovnih vzpodbud iz nivoja uporabnikov javnih zavodov šol in vrtcev ter gostincev. lokalov ter kako ozavestiti starše, upokojence, turiste, da uporabljajo slovenski čaj in zelišča in kako vzpodburiti prepoznavo vrhunske vrednost zdravilnih rastlin, ki zrastejo v Sloveniji?

Državni sekretar mag. Aleš Irgolič, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pozdravil prizadevanja Ekoci in somišljenikov za pobudo kako povečati potrošnjo slovenskih čajev ter podal povzetek dosedanjih ukrepov za vzpodbujanje zeliščarstva ter podal izhodišča za nadgradnjo panoge, ki bodo še bolj vzpodbujali povezovanje pridelovalcev. Podprl je prizadevanja predvsem mladih kmetov, ki so našli tržne niše in izdelujejo vrhunske proizvode iz zelišč in z veseljem prisluhnil pobudam, ki so bile podane na posvetu. Obljubil je da jih bodo na Mnistrovo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano preučili ter podali odgovore in jih po možnosti vključili v ukrepe.

Irena Rotar Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije je poudarila veliko dobrih zeliščarskih praks širom Slovenije, ki pa so glede trženja razdrobljene in povezane z veliki stroški nabiranja, sušenja, pakiranja, izdelave hidratov. Povzela je pobude somišljenikov, ki predlagajo da se čim prej uvede v sklopu javnih naročil, da morajo javni zavodi nabaviti najmanj 60 % lokalne hrane vključno z zelišči ter da znesek nabav ni omejen, kot do sedaj. Poznamo mnogo dobrih zeliščarskih praks in uspešnih zeliščarjev ter projektov, za katere predlagajo, da se rezultati vseh projektov iz razpisov povežejo ba skupno platformo na MKGP. Prišel je čas ko potrebujemo krovno pomoč MKGP, da se v osnov ločijo ukrepi in vzpodbude za intenzivno kmetijstvo, ki potrebuje velike vhodne stroške mineralnih gnojil, semen in FFS in tekmuje na svetovnem trgu z nizkimi cenami pridelkov, na drugi strani pa sonaravno (ekološko, biodinamično, permakultura), ki pri pridelavi hrane uporablja tudi potencial zdravilnih rastlin in zelišč ter je je lahko čudovita poslovna priložnost za oživljanje podeželje in zahteva manj v vhodnih stroškov. Da bi stvar zaživela (sedaj vemo, da eko kmetje vse kar pridelajo prodajo lahko kar doma) predlagamo in ponovno podajamo pobudo da MKGP in Slovenija razglasi SLOVENIJO ZA EKO VRT EVROPE, ki bi zagotavljala višje odkupne in prodajne cene in celostni pristop k zdravju in prehrani in turizmu z začetkom na zeliščih…

 Foto arhiv Ekoci: Posveta je je udeležil mag. Aleš Irgolič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Nataša Ferant, IHPS Vrt zdravilnih in aromatičnih zelišč Žalec, Milan Kalan zeliščarska kmetija Kalan in Zadruga za zelišča v ustanavljanju, mag. Tatjana Buzeti, Vidov brejg in Irena Rotar Ekoci ter zainteresirani obiskovalci..

Mag. Nataša Ferant Ihps Žalec je poudarila, da se IHPS ukvarja z zdravilnimi in aromatičnimi rastlinami in zelišči že od l.1976. Glavni namen je raziskovalno, strokovno, svetovalno in izobraževalno delo. Glavni objekt je Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin v katerem imamo zbranih preko 200 različnih vrst zelišč s celega sveta, ki jih proučujemo kako rastejo v naših razmerah. Glavni pridelek tega vrta je seme, ki ga uporabljajo za vzgojo eko sadik, ki so na voljo za prodajo. Določene rastline, ki so pred desetletji prišle v njihov vrt so se adaptirale na naše okolje in uspešno rastejo.

V vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin vzgajajo sadike, ki jih praktično ne najdete v vrtnarijah npr. ajbiš, baldrijan, ožepek, rman, kolmež….Predvsem bi morali organizirati odkup potencialnih pridelovalcev zelišč in tudi sistem javnih naročil.

Vloga IHPS ja je predvsem strokovna pomoč pridelovalcem zelišč z oskrbo kvalitetnega sadilnega materiala, načrtovanje in postavitev pridelovalne površine, strokovna pomoč pri spravilu in skladiščenju. Poleg tega pa tudi kontrola kvalitete pridelanih zelišč v kemijskem laboratoriju.

Mag. Tatjana Buzeti je poudarila pomen pridelave zelišč na ekoloških kmetijah v luči izboljšane ekonomike na kmetiji ter medsebojnega povezovanja s ciljem lažjega trženja in izboljšane strokovne neučinkovitosti pri predelavi zelišč. Izkušnje Vidovega Brejga, pa kažejo, da je zeliščarstvo mogoče učinkovito razviti v inovativne turistične produkte in izdelke iz zelišč, z višjo dodano vrednostjo, na osnovi trajnostnih konceptov, ki ohranjajo naravno okolje in kulturno dediščino in omogočajo zaposlitev tudi na malih kmetijah.

Milan Kalan je poudaril: Slovenija je dežela z bogato zeliščarsko tradicijo.. Slovenija ima raznolike pedoklimatske pogoje za pridelavo vrhunske kvalitete zdravilnih zelišč.

Tudi tukaj imamo na malem področju, kot nikjer v svetu, alpske, panonske, sredozemske in celinske pogoje, kateri omogočajo raznoliko pridelavo zdravilnih rastlin. V naši bogati naravni dediščini imamo možnost še vedno iz narave pridobiti prenekatera semena zdravilnih zelišč. Kljub vsemu je žal še vedno 100% zelišč na trgovskih policah iz uvoza. Vzrokov za to je več. Geografska razgibanost naše pokrajine, majhnost in razdrobljenost. Da bi lahko otroci vsaj v vrtcih in šolah pili čaj iz zelišč pridelanih v Sloveniji, moramo v zalo kratkem času povečati pridelovalne površine.

Kot je poudarila Irena Rotar Ekoci. Dogovorili so se, da bodo poslali iz posveta obravnavane predloge in pobude ter se še naprej prizadevali za razvoj razvojne panoge zeliščarstva kot priložnost Slovenije v Eko vrtu Evrope na področju zeliščarstva in sonaravno pridelane hrane na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in naprednim medijem v vednost. Državni sekretar mag. Aleš Irgolič pa je obljubil njihovo preučitev možnosti implementacije. Sedaj je za spremembe, ki jih zmorejo narediti zavzeti ljudje. Te in še mnoge druge pobude bodo poslali v preučitev kot Pobude iz posveta na Ministrstvo na kmetijstvo naknadno.

Foto arhiv Ekoci: Po posvetu si je sejem in razstavni prostor Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije Združenje za trajnostno prihodnost s partnerji ogledal tudi Državni sekretar mag. Aleš Irgolič, Ministrstvo za kmetijstvo podporo samooskrbi zelišči in sonaravno pridelano hrano pa izrazilo tudi vodstvo Celjskega sejma.

Kot je poudarila Irena Rotar, Ekoci, prikazujejo kar nekaj dobrih praks uspešnega zeliščarstva in aktivacije za povečanje samooskrbe tudi na sejmu: Kmetija Vidov Brejg, Zeliščna kmetija Majnika, IHPS Žalec, Haskap borovnice, Center za vzpodbujanje sonaravnega vrtnarjenja Vransko, Samooskrbni.net, Gibanje Oskrbimo Slovenija – Štafeta semen, Ekoci in Ajda Štajerska ter Water to go ter energijski potencial hrane.

Vabilo na predstavitev na sejmu Green vita – altermed in flora (celjski sejem, 20.-22.5.2022)

GREEN VITA – ALTERMED IN FLORA

zeleni sejem za samooskrbo in zdrav način življenja od  20. do 22.5.2022 v Celju

SAMOOSKRBA, SEMENA, ZELIŠČA – SLOVENIJA EKO VRT  EVROPE

Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, združenje za trajnostno prihodnost  na Celjskem sejmu Green Vita Altermed Flora  predstavlja  dobre prakse in pobude za povečanje samooskrbe, za več zdravja in trajnostno prihodnost. Čas, ki prihaja prinaša nove izzive na področju prehranske  varnosti, podnebnih sprememb, pristopa do zdravja in spreminja naša življenja. Kako se pripraviti na prihodnost?

Hrana, semena in zdravje  postajajo čedalje večja vrednota  in bolj dragocena . Na posvetu  Slovenski čaji – nujnost  ali poslovna priložnost, v petek 20.5. 2022 ob 13.00 uri  kjer bo častni gost mag. Aleš Irgolič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  bomo iskali odgovore na vprašanja ali  se bomo zadovoljili  s čaji v filter vrečkah v lokalu medtem,  ko živimo v raju, kjer zrastejo na sonaraven način čudovite zdravilne rastline in čaji? Kaj lahko stori država, da se  bo razvila nova celostna panoga zeliščarstva kot priložnost za male kmetije? Ali lahko razglasimo Slovenijo kot eko vrt Evrope, ki bo dala priložnost za višjo dodano vrednost sonaravno pridelane hrane in zelišč?

 Ali  lahko na majhnih površinah pridelamo več in kako? Odgovori bodo podani na predavanju v soboto ob 13.15  uri.  Kje  najti rešitve , da v prihodnosti ne  bomo lačni? V intenzivnem kmetijstvu, akvaponiki, hidroponiki ali v sonaravni pridelavi, vrtičkarju ali na malih kmetijah? Prikazan bo tudi kupolasti rastlinjak ter dobre prakse v projekt Eko male- in Zelpod Možno se bo oskrbeti z  ekološkimi in priljubljenimi slovenskimi   sadikami Centra za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja Vransko.

Kako si lahko do več zdravja pomagamo  tudi z borovnicami haskap in kako lahko postanejo haskap borovnice  tudi razvojna priložnost  bo predstavilo podjetje, ki je  trenutno največji svetovni proizvajalec eko haskap borovnic, Haskap d.o.o.  Kako delujejo z inovativnim pristopom do naravne in kulturne dediščine,  s zdravilnimi čaji in zelišči ter inovativnimi izdelki v sozvočju z naravo bodo prikazali iz kmetije Vidov Brejg. Zeliščni vrt Majnika pa bo prikazal zdravilna učinkovine in razvojni priložnost biodinamične  pridelave zelišč.

Kako si lahko natočimo v naravi  vodo brez skrbi za zdravje, bo videno s  predstavitvijo izdelkov Water-to-go.  Izmenjevalnica semen in znanja bo potekala v okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo –  Štafeta semen, Ekoci in Ajda Štajerska, kjer bo izmenjano in podarjeno s ciljem povečanjem samooskrbe in prispevek k svetovnemu dnevu čebel več tisoč slovenskih semen.

Kako živi aktivni pristop k samooskrbi, bo predstavilo društvo Samooskrbni.net ,tudi z uporabno literaturo za povečanje samooskrbe. Prikazani pa bodo tudi zanimivi pristopi, kako aktivirati energijski in celostni pristop na področju prehrane, življenja in bivanja. Dobrodošli!

Podroben pregled programa najdete spodaj.

Novost – sadike iz avtohtonih, ekoloških in starih sort semen, da v prihodnosti ne bomo lačni

Center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja Vransko. Kaj bomo sejali in kaj bomo jedli v času, ki prihaja? Koliko je to odvisno od podnebnih spremembe, nepredvidenih gospodarskih političnih in zdravstvenih razmer? Največ lahko naredimo sami.

Preživeli bodo prilagojeni ljudje in prilagojene rastline – tiste, ki so na tem koščku raja, naši Sloveniji, prisotni že stoletja in se sproti prilagajajo. Zato je edinstvena novost kako naučiti ljudi samooskrbe od semen do sadike in do pridelka vse od vzgoje sadik iz avtohtonih semen in ekoloških semen, ki jih predelovalci semen predelujejo v Sloveniji za Amarant v Centru za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja na Vranskem hvale vredna.

Interes udeležencev za pridobitev novih znanj za predavanje in praktično delavnico: Samooskrba »Kar bomo posejali, to bomo jedli« s Sanjo Lončar, Društvo za celostno samooskrbo www.samooskrbni.net, najprej na predavanju, nato pa na delavnici je bil zelo velik.

Torej gre za takojšnji prenos znanja iz teorije v prakso je izrazilo toliko ljudi, da niso mogli sprejeti vseh zainteresiranih udeležencev. Udeleženci so najprej prisluhnili predavanju, nato pa s ov rastlinjaku Centra za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja Sadika Vransko pod strokovnim vodstvom Sanje Lončar spoznavali semena. Pričeli so se sejanjem avtohtonih semen solate sorte, Bistra, Posavka, Leda, Ljubljanska ledenka, Ptujske rdeče čebule in Belokranjke.

Poučili so se o pravilnem postopku in temperaturah ter s sabo na koncu odnesli mini vrtiček posejanih semen. O semenih jih je poučila tudi Fanči Perdih Amarant., ki skrbi za semenjene slovenskih sort semen s predelovalci v Sloveniji.

Irena Rotar, Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, ki skrbi tudi za organizacijo tega izobraževanja, je izrazila zadovoljstvo, da so se ljudje obvestili o pomen samooskrbe in pomeni avtohtonih in tradicionalnih sort semen, ki so prilagojene našemu okolju in zrastejo večinoma brez kemije.

»Veseli nas, da bodo ljudje na Vranskem lahko kupili tudi semena avtohtonih in tradicionalnih sort semen in jih ponesli domov, česar ne bodo posejali sami ali nimajo teh možnosti doma. Hrana raste tudi na okenskih policah, balkonih, zelenicah, če o posejemo in posadimo. Pomembna novost tudi ta, da iz Vranskega lahko že sedaj ponesete domov že tudi solato v lončku in »živo« odtrgate tik preden jo postrežete in tako zaužijte še energetski potencial rastline.«

Naslednje predavanje in delavnica bo že v 19.2.2022 od 9.30 uri z naslovom »Samooskrba od semena do sadike in pridelka vsak dan v letu«, kjer bodo govorili o pomenu samooskrbe na ravni gospodinjstva in lokalne skupnosti od semena do pridelka za čim več dni v letu, sukcesivni setvi ipd.

Vzpodbujanje prebivalcev spodnje Savinjske doline k povečanju samooskrbe pa je sicer tudi Projekt LASS spodnje Savinjske doline, ki ga vodi Razvojna agencija Savinja, kjer sodeluje Občina Vransko, Center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja Vransko in Savinjska televizija, ki skrbi za prenos znanja, za aktivacijo ljudi in za izvedbo izobraževanja pa kot partner Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije. Izjemen interes udeležencev kaže, da so na pravi poti. Samooskrba na osebni, gospodinjski in lokalni ravni se širi.

SEMENARSTVO V SLOVENIJI – SORTNA LISTA SEMEN zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2021

Brez semen ni hrane. Tudi zato si Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije že več kot desetletja prizadeva za ohranjaje, izmenjavo in sajenje semen avtohtonih tradicionalnih in domačih sort semen.

Predlagamo, da si prenesete sortno listo (Seznam – SORTNA LISTA poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2021), ki jo najdete na povezavi https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/UVHVVR/Rastlinski-semenski-material/Publikacija-Sortna-lista/SL_2021_splet.pdf.

SORTNA LISTA POLJŠČIN IN ZELENJADNIC

V sortni listi so vse sorte, ki izpolnjujejo predpisane zahteve za vpis v sortno listo po Zakonu o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05-UPB, 41/09, 32/12, 90/12- ZdZPVHVVR in 22/18; v nadaljevanju: ZSMKR).

Najpomembnejše lastnosti sort so pri posameznih vrstah navedene v opombah. Prav tako so v opombah posebej označene ohranjevalne sorte in vrtičkarske sorte zelenjadnic. Pri ohranjevalnih sortah je v opombah navedena tudi regija porekla, to je območje v katerem se sorta lahko prideluje in trži.

SORTNA LISTA ZA TRTO

Sortna lista za trto je spisek sort trte (Vitis sp.), ki so bile v skladu z ZSMKR vpisane v sortno listo kot vinske ali namizne sorte ali sorte podlag. Pri imenih sort je kot soznačnica navedeno tudi originalno ime sorte ali tuje ime za sorte, ki so razširjene tudi v sosednjih državah. Pri tujih sortah, kjer ni navedena soznačnica, uporabljamo v Sloveniji originalno ime sorte. Pri vinskih sortah je v opombah navedena barva vina in zgodnost sorte. Posebej so označene tudi ohranjevalne sorte.

SORTNA LISTA SADNIH RASTLIN

Zaradi sprememb v evropski zakonodaji smo ponovno uvedli sortno listo sadnih rastlin, v katero so vpisane pretežno stare sorte, ki izpolnjujejo pogoje iz 55. člena ZSMKR in so se pridelovale ter tržile na območju Republike Slovenije pred 30. septembrom 2012. Registrska številka: enoznačna oznaka za sorto, ki je sestavljena iz kode za vrsto in iz zaporedne številke. Datum vpisa: datum izdaje odločbe o vpisu sorte v sortno listo. Vzdrževalec: številska koda vzdrževalca sorte. Pooblaščenec vzdrževalca: številska koda pooblaščenca vzdrževalca sorte.

Opombe: kratice za posamezne lastnosti in posebnosti sort, navedene so v seznamu opomb na strani 10. 2 REGISTER ZAVAROVANIH SORT RASTLIN V registru zavarovanih sort rastlin so vse sorte, ki izpolnjujejo predpisane zahteve za zavarovanje sorte po Zakonu o varstvu novih sort rastlin (Uradni list RS, št. 113/06 – uradno prečiščeno besedilo in 90/12 – ZdZPVHVVR; v nadaljevanju: ZVNSR). Od 1. maja 2004 dalje so v Sloveniji zavarovane tudi vse sorte, ki so v Evropski uniji (v nadaljevanju: EU) zavarovane po sistemu varstva sort EU. Enotni postopek varstva sort EU vodi Urad skupnosti za rastlinske sorte (CPVO) s sedežem v Angersu v Franciji. Seznam sort, ki so v EU zavarovane ali v postopku varstva, je dosegljiv na spletnem naslovu: http://www.cpvo.europa.eu.

  • Registrska številka: enoznačna oznaka za sorto, enaka kot v sortni listi. Datum podelitve varstva: datum izdaje odločbe o zavarovanju sorte v Republiki Sloveniji.
  • Trajanje varstva: datum, do katerega velja varstvo sorte v Republiki Sloveniji. Sortna lista 2021 / National list of Varieties 2021.
  • Imetnik žlahtniteljske pravice: imetnik, ki mu je bila po zakonu podeljena žlahtniteljska pravica.

Publikacija Sortna lista poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2021 je dostopna tudi na spletni strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/teme/sortna-lista-in-skupni-katalogi-sort/.

V ta namen je dobro poznati slovensko zakonodajo, ki ureja to področja, ki jo najdete na povezavah:

Želimo vam, da čim več semen lepo zraste.

Ekoci – Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen

Priročnik za semena poljščin in krmnih rastlin

Kaj pa bomo v prihodnje jedli? Pomembno je vedeti ,kaj zraste na naših poljih. Zato je opis sort in način pridelave dobro poznati.

Iz vsebine priročnika: Obdelovalnih zemljišč, primernih za pridelavo hrane, ni v neomejenih količinah in jih je vsako leto manj. V prihodnje bo eden glavnih bioloških in ekonomskih izzivov zagotoviti zadostno pridelavo hrane za povečano število prebivalstva. Rastline so sistemi, ki omogočajo življenje na Zemlji. So primarni izvor energije, osnovni element prehrane in gradbeni elementi celic za mnoge druge žive organizme. Hrana je osnovni predpogoj, da človek obdrži svoj obstoj v času in prostoru, zato je nujno potrebno, da se vse bolj ravnamo po zakonitostih narave. V tem pogledu je pomen kmetijske pridelave in pridelave semena izjemno velik. Kar 95 % hrane se pridela iz rastlin, ki se razmnožujejo s semenom (Milošević, 2011).”

“Pridelava semena ima v svetu tudi velik ekonomski pomen. Letna vrednost semenske pridelave se ocenjuje na 32 milijard USD (27 milijard EUR). Največje izvoznice pa so Nizozemska, ZDA, Francija in Nemčija. Pridelava semena zaposluje tudi druge dejavnosti, kot so transport, kemijska industrija, proizvodnja embalaže, tiskarstvo in druge. Semenarstvo kot dejavnost obsega pridelavo semena, dodelavo in trženje. Osnovna definicija semenarstva je: »Semenarstvo je del kmetijske znanosti, stroke in proizvodnje, ki na organiziran način zagotavlja množično razmnoževanje semena kmetijskih rastlin in ob tem maksimalno ohranja sortno čistost in kakovost semena« (Miloševič, 2011).”

Namen semenarstva je zagotavljanje zadostnih količin zdravega in kakovostnega semena preverjenih/preizkušenih sort, ki dajejo velike in kakovostne pridelke. Ob vpisu nove sorte v sortno listo je semena malo in še ni namenjeno trženju, ampak za nadaljnje razmnoževanje. Cilj žlahtniteljev in semenarjev pa je, da so dobre sorte čim prej na voljo pridelovalcem. S ciljnim trženjem in širjenjem sorte je treba semena razmnožiti v zadostnih količinah za
pridelavo.

Prenesite si je priročnik o zakonodaji sortah semen in pomembnih podatkih : pridelava-semena-poljscin-in-krmnih-rastlin (skp.si)

ali si ga oglejte spodaj:

PTUJ – SLOVENSKO SEMENARSTVO NA NOVI POTI – CENTER ZA AVTOHTONE SORTE SEMEN

Večletna prizadevanja tudi somišljenikov Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, ko smo skoraj tri leta vztrajali in prosili Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, naj naredi vse, da se izloči iz prodajne pogodbe Semenarne Ljubljana, potem, ko je bila v kompletu prodana srbskemu kupcu Villinger, je Semenarski center Ptuj so končno obrodila sadove. Tu se je izvajalo ohranjanje in žlahtnenje ter selekcija avtohtonih sort semen in pridelovalo matično semen teh sort. In, kot kaže, smo s prizadevanji uspeli.

Kot je v zahvali zapisal vodja Darko Vernik in sodelavci iz Selekcijsko poskusnega centra Ptuj:

“V imenu sodelavcev in mojem imenu bi se iskreno zahvalil za vsa vaša prizadevanja in trud, ki ste ga vložili v projekt prenosa lastništva Selekcijsko poskusnega centra na Ptuju v državno last.

Četrtek 20. januar 2022 je za nas datum preloma. Dan, ko se je končalo skoraj tri letno obdobje negotovosti in živčne napetosti, obenem pa dan novih začetkov, izzivov in novih zmag. Omenjeni četrtek, v jutranjih urah, nas je naš novi direktor g. Blaž Germšek razveselil z novico, da je bil v sredo 19. januarja zadnji dan našega službovanja v Semenarni Ljubljana in da smo od četrtka 20. Januarja 2022 zaposleni v na novo ustanovljenem podjetju Center za avtohtone sorte semen d.o.o.

Dan 20. januar 2022 je ena največjih prelomnic v zgodovini delovanja Selekcijskega centra na Ptuju. Vaš in naš trud ni bil zaman. Dolgotrajna prizadevanja tistih najbolj vztrajnih je dosegel svoj cilj. Pot do cilja je bila res dolga in zelo nepredvidljiva. Zdaj uspešen zaključek odtehta vse vzpone in padce, ki smo jih prestajali med tem obdobjem.

Naša naloga v prihodnje pa je, da bomo opravičili vaše zaupanje in opravljali poslanstvo ohranjevalne selekcije slovenskih sort kmetijskih rastlin in semenarstva še bolje, kot do sedaj. Seveda se tudi v prihodnje veselimo sodelovaja z vami, saj si uspešnega dela brez sodelovanja ne moremo predstavljati.”

Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste kakor koli prispevali k naši skupni zmagi.