POROČILO O IZVEDBI DELAVNIC ZA OTROKE IN RANLJIVE SKUPINE TER ZAINTERESIRANO JAVNOST PROJEKT VRS MCP

Vključevanje ranljivih skupin v prostovoljske aktivnosti Medgeneracijskega centra Prebold

Koncept vseh delavnic je bil namenjen posamezni ciljni skupini, ki podpirajo realizacijo zastavljenih ciljev kot so navedeni v projektu. Seznam delavnic je združen v treh programih,katerih cilj je, da bodo prebivalci Spodnje Savinjske doline pri vsakodnevnih dejavnostih navseh področjih upoštevali dejstvo, da morajo sami poskrbeti z načinom življenja, za čisto okoljein naravo in zasleduje opisane cilje, navedene v projektu: »ozaveščanje mladih na delavnicah v vrtcih in osnovnih šolah«. V prvem delu izvedbe projekta je bilo izvedeno usposabljanje prostovoljcev Ambasadorjev trajnosti, ki so v nadaljevanju pomagali tudi pri izvedbi teh delavnic.

V tem drugem delu pa je bilo izvedeno izobraževanje in ozaveščanje otrok v vrtcu Prebold in OŠ Prebold ter po občinah Spodnje Savinjske doline: Prebold, Žalec, Braslovče, Polzela in Vransko. Organizator delavnic Ekoci – eko civilna iniciativa Združenje za trajnostno prihodnost se je zelo potrudilo da so bilo res kvalitetno izvedene vse delavnice iz teoretičnega, praktičnega in izkustvenega vidika. Z vključitvijo zunanjih predavateljev kot je dr. Barbara Čeh, mag, Nataša Ferant, Ivana Leskovar, Sanja Lončar, čebelarji, biodinamična društva smo dali vključno z organizatorji Irena Rotar in Mateja Rotar poleg strokovnega tudi ustvarjalni navdih in vzpodbudili zavedanje, da je za soustvarjanje trajnostne prihodnosti pomemben vsak korak in da vsak izmed nas nekaj zmore, kar so udeleženci tudi praktično izkusili.

Doseženi so vsi cilji projekta in nekateri so celo preseženi in sicer so zelo razveseljiva dejstva:

1. Da so v prvem delu projekta bila predvidena izobraževanja za 3 prostovoljce, izobraževanje je opravilo kar 10 prostovoljcev in pridobilo priznanje Ambasador trajnosti.

2. Da vsi Ambasadorji trajnosti, prostovoljci, še naprej vsak na svoj način delajo in prenašajo znanja v vsakdanjem življenju in v praksi na področju samooskrbe v teoriji in praksi.

3. Da smo uspeli navdušiti k samostojnemu in trajnostnemu pristopu sodelujoče in odločevalce, vzgojitelje v vrtcu, učitelje v šoli ter navdušili lokalne skupnosti ter širšo javnost.

4. Da so aktivnosti izvedene v projektu vidne tudi po končanem projektu in bodo delovale naprej. Posajene so zeliščne gredice, pred MPC Prebold v visokih gredicah raste zelenjava in zelišča, v vrtcu in šoli rastejo zelišča, ki se uporabljajo in so hkrati učni poligon za nadaljnjo izobraževanje in delo. Na javnih površinah pa si lahko prebivalci naberejo zelišče in jagod haskap, ki bodo vsako leto znova rodile nadaljnjih 50 let.

5. Da so v Osnovni šoli Prebold uvedli izbirni predmet Sodobno kmetijstvo in se je kar za tri skupine otrok prijavilo k sodelovanju in nastaja nov šolski vrt v okolici šole. Iz izvedene ankete med učenci zakaj so se prijavili k izbirnemu predmetu Sodobno kmetijstvo jih je kar 90 odstotkov povedalo, da jih je tematika zanima zato, ker so sodelovali v tem projektu.

6. Vsem delavnicam v šolah in vrtcih je bilo skupno izhodišče: spoznavanje trajnostnih in okoljskih tematik, povezanih tudi s praznovanji svetovnega dneva čebel, biodiverzitete, okolja, hrane in drugih praznikov ter pomena samooskrbe, sodelovanja in povezovanja v lokalni skupnosti in širše. Vsi cilji so bili doseženi.

7. Poudarek je na aktiviranju posameznika, kar je bilo doseženo z delom v manjših skupinah in skozi izkušnje sejanja semen tudi sodelovanja in povezovanja.

8. Delavnice za ranljive skupine in širšo aktivnosti odraslih je bil zasnovan kot spoznavanje aktivnosti in načinov, kako lahko posameznik poskrbi lažje za svojo družino in za prihodnost ter se poveže v lokalno skupnost in hkrati varuje okolje s trajnostnim pristopom.

Poročilo: Inovativne ekosistemske rešitve pri pridelavi zelišč na malih kmetijah – ZELPOD

Ekipa Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije si je prizadevala  za dobro izvedbo in organizacijo sejma Agra in spremljajočih dejavnosti skozi celo leto Veseli smo, da so uresničeni vsi Cilji projekta: V projektu bomo implementirali napredna znanja ekosistemskih rešitev, ki so v tujini že dokaj poznana pri nas pa se vse bolj omenjajo kot način prilagajanja podnebnim spremembam.
Kompetenčna izbira partnerjev je  omogočila dober prenos znanja v prakso in zajema vsa področje trajnosten prihodnosti. Na področju celostnih rešitev na področju okolje, poljedelstva, zeliščarstva, zelenjadarstva in ekonomike ter horizontalne ter vertikalne mreženje..

Z ekosistemskimi pristopi, ki vključujejo varčno  rabo naravnih virov in prilagoditve na omejene pogoje je nujno treba  upoštevati nova znanja in izkušnje ter tudi tradicijo in inovacije s področja trajnostnih oblik kmetovanja in prilagoditev kmetovanja glede na geografsko lego in resurse posameznega območja, kmetije, pridelovalca…Kmetije  potrebujejo  konkretne rešitve  kako izboljšati pridelavo zelišč na kmetiji, in pri tem zmanjšati vhodne stroške pridelave in kako pridelovati v sozvočju z naravnim danostmi, ki bodo omogočala izboljšanje ekonomike na kmetiji. Projekt je zasnovan tako, da izdelajo  na osnovi analize potreb kmetij  strokovne rešitve strokovnjaki IHPS, IPVO in KGZS.  Tako so  štiri kmetje (partnerji) dobili rešitve kako z uporabo novih metod za povečanje sonaravne pridelave in ekosistemskih rešitev prilagoditi pridelavo zelišč na kmetiji podnebnim spremembam. Glavni problem je pomanjkanje padavin in vode zlasti v Prekmurju in pojavljanje hudih suš, ki prekinejo vegetacijsko  fazo, za kar je potrebno dodatno zalivanje. Ker pa zelišča ne prenašajo dobro dodatnega zalivanja, je bolj smiselno uporabiti ekosistemske pristope za zadrževanje vlage v tleh ter za bogatenje zemlje s hranili po naravni poti.

Z uvajanjem novih tehnologij in pridelave določenih zelišč bodo kmetje na svojih kmetijah izboljšali lastnosti tal in s tem tudi zmanjšali potrebe po vodi oz. namakanju. Uvajanje novih vrst zelišč na kmetijah in njihova pridelava predstavlja velik tržni potencial v Sloveniji ter povečanje samooskrbe ne samo za gospodinjsko samooskrbo ampak tudi za javne zavode, šole, bolnišnice  s kvalitetnimi čaji..

Skupaj se  veselimo učinkov zdravilnih rastlin  in novih izdelkov, ki so nastali  in dobrih rešitev, ki so uporabne tudi na drugih kmetijah  v projektu Zelpod.

Več info na:  http://www.ihps.si/rastline-tla-in-okolje/pilotni-projekt-zelpod/.

SZJ – ZA TEDEN SLOVENSKE HRANE

16.11.2021 Brdo pri Lukovici: Z veseljem smo sodelovali na posvetu o Shemah kakovosti in podpisali pobudo kot sledi iz Sporočila za javnost Čebelarske zveze Slovenije: https://www.czs.si/objave_podrobno_czs/12768

Ob koncu novinarske konference je bila podpisana Pobuda Vladi Republike Slovenije za razširitev Dneva slovenske hrane v Teden slovenske hrane, ki se glasi:

»Spodaj podpisani, ki smo se sestali dne 16. 11. 2022 v organizaciji Čebelarske zveze Slovenije, dajemo Vladi Republike Slovenije Pobudo za razširitev Dneva slovenske hrane v Teden slovenske hrane.
V letošnjem letu poteka že 12. Tradicionalni slovenski zajtrk in 11. Dan slovenske hrane, ki iz leta v leto presegata pričakovanja organizatorjev in sodelujočih deležnikov. Želimo si, da Dan slovenske hrane preraste v Teden slovenske hrane, ki bi potekal vsak 3. teden v novembru z vrhuncem v petek, ko bi po ustaljenih smernicah potekal Tradicionalni slovenski zajtrk. Cilj Tedna slovenske hrane je, da bi v tem tednu ne le v vzgojno – izobraževalnih ustanovah, ampak v vseh javnih zavodih po Sloveniji uživali lokalno pridelana živila oziroma jedi. Menimo, da bi z aktivnostmi v okviru Tedna slovenske hrane spodbudili uživanje lokalno pridelane hrane in poznavanje tradicionalnih slovenskih jedi, zdrav prehranski slog ter nenazadnje izboljšali promocijo pridelkov in živil slovenskih pridelovalcev.«

Pobudo je podpisalo 11 inštitucij s področja kmetijstva in živilstva. Podpisnice pobude so Čebelarska zveza Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza kmetic Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajno prihodnost, Zveza sadjarskih društev Slovenije, Gibanje oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, Gibanje Rajski vrt in Konzorcij evropsko zaščitenih živilskih pridelkov in izdelkov.

DOPOLNITEV ODGOVORA MINISTRSTVA NA PODANE POBUDE ZA UVRSTITEV SEMEN V BLAGOVNE REZERVE IN VEČJO PREHRANSKO VARNOST

Z veseljem Vam objavljamo dopolnitev odgovora iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano UHVR, ki smo ga prejele 28.11.2022 in objavljamo komunikacijo z ministrstvom.

Ekoci s somišljeniki se Vam zahvaljujemo za dopolnitev odgovorov glede poslanih pobud iz posveta o prehranski varnosti, in semen: https://ekoci.si/zadnje/szj-pobude-in-vprasanja-iz-posveta-kako-si-zagotoviti-hrano-za-danes-iz-prihodnost/ in https://ekoci.si/zadnje/sporocilo-za-javnost-pobuda-vkljucitev-semen-v-drzavne-rezerve/. Zahvaljujmo se Vam za prvotni odgovor, ki smo ga že objavili na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/odgovor-ministrstva-na-podane-pobude-glede-prehranske-varnosti/.

Še bolj pa smo veseli vaše dopolnitve, kjer ste navedli konkretne korake za izboljšanje stanja. Hvala vam. Predlagatelje pobud res veseli informacija, da bo MKGP IN MGRT preučilo možnosti za uvrstitev semen v državne rezerve z naslednje obdobje. Veseli nas tudi informacija, da vidi MKGP potencial za širitve ponudbe slovenskih semen preko trgovin Zadružne zveze Slovenije, ki bi lahko bile tudi izvrstne ponudnik lokalne hrane od kmeta do potrošnika. Veseli smo informacij, da se bo na žlahtniteljskem centru na Ptuju več žlahtnilo, saj je v genski banki več kot 5000 vrst genskega material, na trgu pa le okoli 200 semen. Glede povečanja semenske proizvodnje pa je potrebno povedati, da ni vseeno, ali povečujemo ogromno površine pridelave semen le s travami in pšenico ali z zelenjadnicami, kjer imajo najmanj semen in tudi najnižjo samooskrbo s semeni in pridelki. Zahvaljujmo se vam, da podpirate našo akcijo Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, kjer želimo ozavestiti javnost o pomenu slovenskih semen, samooskrbe in da lahko vsaj izmed nas prispeva k večji prehranski varnosti s svojimi dejanji medtem, ko imamo v Sloveniji le še 800m2 kmetijske zemlje na prebivalca, od tega le šestino najbolj rodovitne in izgubimo vsak dan 5 ha kmetijske zemlje zaradi pozidav in infrastrukture ter je na svetu že milijarda ljudi lačnih. Ljudi vzpodbujamo, otroke, vrtove, šole, da tvorno sodeluje in posejejo čim več užitnih rastlin. Več info na: https://ekoci.si/zadnje/povabilo-k-sodelovanju-pri-aktivnostih-oskrbimo-slovenijo-stafeta-semen-2022-23/. Mi si prizadevamo za vrtičkarsko samooskrbo, Vam želimo čim več uspeha pri vzpodbujanje trajnostne prehranske varnosti iz strani kmetijstva.

Imamo pa še prošnjo v razmislek. Vemo, da se zaradi enotnega EU trga razume, tudi trg semen kot enotni trg, kot rečeno je tudi priznana ekvivalenca semen, kar v laičnem jeziku pomeni, da naj bi bila za tista semena, ki jim je ekvivalenca priznana bili enaki – če so pridelani v Eu, Aziji ali v Sloveniji. Sporočamo vam, da iz vrtičkarskega vidika, preko direktnih informacij in iz izkušenj preko več sto članov društva Samooskrbni.net, da semena pri sonaravni pridelavi brez uporabe FFS ne zrastejo enako na Primorskem, Dolenjskem in v Prekmurju, čeprav gre za isto sorto semen in proizvajalca. Ali je res pričakovati, da bodo rastline, ki zrastejo iz teh semen, enako rasla na Siciliji, na Nizozemskem ali v Sloveniji? In da bi zrastla brez FF? Ali si v času podnebnih sprememb ne prizadevamo za čim manj uporabe FFS? Zato vas naprošamo, da preučite možnosti, kaj lahko naredite za zaščito nacionalnih interesov in da ne bomo prehitro podlegli ponudbi modificiranih semen namenjeni za hidroponiko, akvaponiko in aeroponiko. In upamo, da se bo povečala pridelava slovenskih sort semen v Sloveniji, saj v času Semenarne Ljubljana, niso bila semena za trg pridelana v Sloveniji ampak na tujih trgih.

Ponosni smo tudi na slovenske sorte krompirja, za katere vam iz lastnih izkušnj povemo, da ga je,  razen na KIS TRŽENJE, skoraj nemogoče kupiti v Sloveniji, pa še tam niso na voljo vse vrste, ki so jih tam požlahnili. Ali bo naslednje leto kaj bolje?

Pa še v razmislek. Ali bi veljalo najti pot za uveljavitev nacionalnih interesov pred EU interesi in interesi korporacij? Ali menite, da bi moral KIS Slovenska genska banka kot priporočljive sorte Krompirja in semen PRVENSTVENO PRIPOROČATI SLOVENSKE SORTE KROMPIRJA in ali je res primerno, kot nam zatrjujejo, da so vključene tudi nizozemske in tuje sorte krompirja namesto, da bi prvenstveno vključevali lastne sorte semen. Za več informacij o tem obiščite povezavo Priporočljive sorte krompirja za leto 2022: https://www.kis.si/f/docs/Krompir/Priporocene_sorte_krompirja_v_Sloveniji_v_letu_2022.pdf

Zahvaljujmo se vam za tvorno sodelovanje. Z veseljem bomo spremljali vaše ukrepe za izboljšanje stanja na semenarskem področju, povečanju samooskrbe in prizadevanj za trajnostno pridelavo hrane.

 Mnogo uspehov še naprej Vam želimo.

S spoštovanjem,

za Ekoci In somišljenike,

Irena Rotar, predsednica združenja

ŽELITE TUDI VI SODELOVATI V VSESLOVENSKEM GIBANJU OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN 2022/23?

PRIJAVITE SE K SODELOVANJU!

Objavljamo prijavnice in vas vabimo k sodelovanju v gibanju Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen – vseslovenski akciji za povečanje samooskrbe, ohranjanje slovenskih semen in trajnostno prihodnost, ki poteka že deseto leto. Vsako dejanje šteje, ki ga lahko naredi vsakdo izmed nas. Da v prihodnosti ne bomo lačni, da ohranimo slovensko semena in biodiverziteto ter da ohranimo našo Slovenijo za prihodnje rodove. Posadimo čim več kulturnih zdravilnih medovitih, sadnih in gozdnih rastlin. Sodelujočim bodo v pomoč informacije v Bazi znanja in možnost ogleda dobrih praks, za sodelovanje lahko na željo prejmejo priznanje.

Vsi, ki se bodo odločili za sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen morajo izpolniti spletno prijavnico od 1.12.2022 do 31.12.2022: otroci, vrtci, šole, posamezniki, društva. Sodelujejo lahko tako, da sejejo semena, izdelujejo, sadijo, pridelujejo ter izmenjujejo avtohtona semena in sadike kulturnih rastlin, sadnih vrst, medovitih in zdravilnih rastli izdelujejo in sejejo semenske kroglice ter pridelujejo sonaravno ter se prijavijo kot sodelujoči v Pozitivni točki Štafeta semen. Aktivnosti izvaja v svoji organizaciji in na svojo odgovornost, z lastnimi sredstvi. Organizatorji pa koordinirajo aktivnosti, obveščajo javnost in poskrbijo za podelitev priznanja. Sodelovanje v gibanju je brezplačno. Predlagamo, da preberete celoten poziv sodelovanju na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/povabilo-k-sodelovanju-pri-aktivnostih-oskrbimo-slovenijo-stafeta-semen-2022-23/.

Sodelujočim bodo v pomoč informacije Bazi znanja, v kateri bodo našli objave in znanja nekaterih uradnih institucij ter naprednih nevladnih in strokovnih organizacij, ki delujejo na tem področju. V Sloveniji imamo tudi veliko dobrih praks, katere si bodo lahko ogledali sodelujoči v Pozitivnih točkah Štafete semen. Seznam sodelujočih v Bazi znanja in dobrih praks dopolnjujemo do 31.12.2022 in pozivamo nosilce dobrih praks, da se prijavijo in širijo svoja dragocena znanja. Prihodnost bo zelena, trajnostna ali pa je ne bo.

Navodila in priročnik za sodelovanje, vključno z informacijami in seznam sodelujočih v bazi znanja in seznam možnosti ogleda dobrih praks bo objavljen dne 2.1.2023 na spletni strani www.ekoci.si.

Vse, ki se bodo prijavili za sodelovanje v Pozitivni točki Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen ter sodelujočih v bazi znanja in dobrih praks vabimo, da 10 dni preden organizirate dogodke za širšo javnost, pošljete v Messenger Fb Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen povezavo na dogodke, ki jih boste organizirali ali pa pošljete vabilo na meil:ekoci.si@gmail.com; da bomo tudi organizatorji o izvedenih dogodkih v napovedniki dogodkov obveščali javnost.

1. PRIJAVNICA ZA SODELOVANJE V GIBANJU V OSKRBIMO SLOVENIJA – ŠTAFETA SEMEN – POZITIVNA TOČKA 2022/23

Prijavnico izpolnijo društva, šole vrtci, posamezniki in vsi, ki želijo aktivno sodelovati v Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Da bo čim več kulturnih rastlin posajenih, rastlin posajenih, da ohranimo slovenska semena, biodiverziteto in poskrbimo za prehransko varnost. Prijavite vse, ki želite npr. sejati, izdelovati semenske kroglice, saditi rastline in sadne drevesa in grmičevje, pogozdovati, organizirati dogodke… Celotno povabilo za sodelovanje najdete na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/povabilo-k-sodelovanju-pri-aktivnostih-oskrbimo-slovenijo-stafeta-semen-2022-23/.

Prosimo, da se vsi zainteresirani sodelujoči udeleženci, ki želite sodelovati v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen – Pozitivna točka, prijavite preko elektronskega obrazca, ki ga najdete na povezavi: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSckBzd2GDWnThk9taKtclVMieEXk11ZaeGXcptZLVzlVT6gjg/viewform.

2. PRIJAVNICA ZA SODELOVANJE ŠTAFETA SEMEN V BAZI ZNANJA

To prijavnico izpolnijo tisti, ki želijo sodelovati v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen in so pripravljeni posredovati znanja sodelujočim v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Npr: predavati o semenih, varovanju čebel, opraševalcev sonaravni pridelavi hrani, biodinamiki, permakulturi, zdravilnih rastlinah ipd., prikazovat dobre prakse na svoji kmetiji, organizirati delovne akcije ipd. Prijavnico izpolnijo, kmetije, združenja, institucije, mediji, ki bodo objavljali in posredovali informacije ipd.

Prosimo, da se preko spletnega obrazca prijavite za sodelovanje v Bazi znanja vsi, ki ste pripravljeni deliti znanja za trajnost prihodnost, še posebej sodelujočim v Oskrbimo Slovenijo-Štafeta semen, ki ga najdete na povezavi: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScc8HMU0Ru2mvyG_G0V9NI5qrjR6q0usoTPBFJ3-xyKMdOl8w/viewform

3. POROČILO O IZVEDENI AKTIVNOSTI NA POZITIVNI TOČKI, OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN 2022/23 – PRIZNANJA ZA SODELOVANJE

Poročilo o izvedenih aktivnostih pošljete vsi sodelujoči v Pozitivni točki – Štafeta semen in sodelujoči v Bazi znanja v roku petih dni po opravljeni aktivnosti in priložite fotografijo. V poročilo sporočite, če želite prejeti priznanje za sodelovanje ali samo po meilu v pdf obliki ali na javni podelitvi.

Za vse, ki bodo izvedli aktivnosti od 1.1.2023 do 28.2.2023 in boste poslai poročilo boste prejeli priznanja v pdf obliki po meilu ali na javni prireditvi na Celjskem sejmu. Podelitev priznanj bo potekala na spomladanskem sejmu Green – zeleni sejem, ki bo potekal od 17.3. do 19.3.2023. Za aktivnosti opravljene od 1.3.2023 do 30.6.2023, pa bodo na podlagi prejetih poril podeljena priznanja na Celjskem sejmu MOS, ki bo potekal od 13.9. do 17.9.2023.

Povezava do Poročila o izvedenem dogodku za sodelujoče v POZITIVNI TOČKI Štafeta semen in prijavljene v bazi znanja: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSclmymcWpZ9zp_DXvc8kEGJhlu8akOr-re5e_bkFOj-s95JVQ/viewform

4. OHRANJAMO STARA SEMENA.

V Sloveniji je veliko starih semen, ki prehajajo iz roda v rod. V kolikor najdete kakšno staro seme vas naprošamo, da nam sporočite na meil ekoci.si@gmail.com; in pomagali vam bomo pri postopku vpisa semena v Ohranjevalno sorto.

Uradno prijavnico najdete spodaj:

Vas zanimajo utrinki 10-letnega delovanja gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen?

Kliknite na povezavo: https://ekoci.si/zadnje/utrinki-iz-bogate-zgodovine-gibanja-oskrbimo-slovenijo-stafeta-semen-od-leta-2012-dalje/.

Samooskrba s hrano: v Sloveniji v državni rezervi niti žaklja semen

Članek v Ekodežela: https://www.ekodezela.si/eko-aktualno/samooskrba-s-hrano-v-sloveniji-v-
drzavni-rezervi-niti-zaklja-
semen/?fbclid=IwAR0FrsC2Pt7GqIcHebyIkD1CTLumDAtdB0tnTHcv_R4YieYaaVhDLfSEPpw

Aktivisti in somišljeniki Ekoci, ki si prizadevajo za prehransko varnost,
samooskrbo in ohranjanje avtohtonih semen, so na posvetu o prehranski varnosti prejšnji mesec podali pobude, da se v državne rezerve uvrstijo semena – brez njih ni hrane.
Kot so poudarili v prvi točki trenutno v Državnih rezervah nimamo niti ene vrečice semen: “Stanje na trgu ni optimistično. Brez lastnih semen ni samooskrbe.”

24.10. 2022 so podali ponovno pobudo za uvrstitev semen v državne rezerve na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na Ministrstvo za gospodarstvo, kot skrbnika državnih rezerv ter da država zagotovi v rezervah tudi dovolj hrane za ljudi in
krme za živali za čas morebitnih nepredvidenih sprememb.
Iz Državnih blagovnih rezerv so nam potrdili, da Zavod republike Slovenije za blagovne rezerve v svojih zalogah ne skladišči semen namenjenih za setveno uporabo, ob tem pa dodali, da Zavod še nikoli ni skladiščil semen za setveno uporabo. “Vsekakor bi bilo v
bodoče to dobrodošlo,” so še dodali.

Kako bo torej s predlogom in bodočo rezervo semen?
Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano je, kot povedo, pregledalo obstoječinabor blaga v blagovnih rezervah za področje živil v sedanjem programu in se strinja z vrstami in količinami živil za nov predlog Petletnega programa oblikovanja državnih rezerv za obdobje od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2028.
“Glede predloga za vključitev semena nekaterih kmetijskih rastlin v blagovne rezerve MKGP skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Zavodom RS za blagovne rezerve išče ustrezne rešitve ter možnosti za morebitno vključitev semen v predlog novega petletnega programa,” so nam še odgovorili.

UTRINKI IZ BOGATE ZGODOVINE GIBANJA OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN OD LETA 2012 DALJE

Prizadevanja za ohranja slovenskih semen sicer traja že od leta 2009 dalje, vendar smo z organiziranimi aktivnostmi pričeli v letu 2012. Objavljamo nekaj utrinkov iz bogate zgodovine kjer je v teh letih sodelovalo več tisoč ljudi, otrok, društev.. in posejanih je ogromno semen, nastalo veliko vrtičkov. Slovenija postaja vrtičkarska velesila. Vsako dejanje šteje.

Ali imamo rezervni plan?

Članek v reviji Jana, november 2022

Na nedavni Ekocijevi (Eko civilna iniciativa Slovenije) pobudi iz posveta o prehranski varnosti so udeleženci odgovorne opozorili na pomembne teme. Med drugimi so uradnikom predlagali, da naredijo stresne teste prehranske samooskrbe. Nemčija jih menda na veliko izvaja, kaj pa mi? Iluzorno je pričakovati, da bi nam v primeru pomanjkanja hrane na pomoč solidarno priskočile druge države, sploh, če bi se same znašle v istem črnem scenariju. Seveda si tega nihče ne želi, a če želimo preživeti v tem norem svetu, moramo biti pač pripravljeni na vse. Mimogrede, ali veste, da v državnih blagovnih rezervah trenutno nimamo niti enega semena?

Brez semen ni hrane, brez hrane ni suverenosti

»Čas in svetovne razmere se hitro spreminjajo, indici o prehranski krizi so čedalje bolj očitni. Brez semen pa ni hrane,« Irena Rotar venomer trka na vest odločevalcem, se pravi tistim, ki lahko kaj spremenijo. Semena so nekdaj bila vključena v državne rezerve, danes tam nimamo niti ene vrečice semen, opozarja. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zato v imenu Ekoci in dobrobiti Slovencev neutrudno predlaga, da odkupijo seme slovenskih pridelovalcev avtohtonih sort in semenskih sort žlahtnjenih v Sloveniji v največji možni meri, saj ta semena zrastejo praviloma brez FFS in so prilagojena našemu okolju. »Kmete bi morali poleg tega vzpodbuditi, da bodo zasejali še več semen za trg in tako zagotovili zadostne količine semen vsaj za eno leto v državnih rezervah. Nujno pa bi morali tudi vzpostaviti pogoje za delovanje KIS Trženje ali Ptujskega semenarskega centra z nakupom dodatne opreme, za čiščenje in pakiranje semen v semenske vrečice za trženje. Trenutno teh pogojev nimajo, Semenarna Ljubljana, ki je sedaj v tuji lasti pa ima slovenskih semen vse manj. MKGP poleg tega naprošamo, da z ustreznimi mehanizmi vzpostavi dostop do slovenskih

avtohtonih semen tako, da bodo na voljo v maloprodajni mreži –morda v več kot 300 trgovinah Zadružne zveze Slovenije, ki je lahko istočasno največja trgovska nacionalna mreža. Kot vemo, je večina trgovin v lasti tujcev. V primeru pomanjkanja hrane in semen se poraja vprašanje, ali bodo trgovci najprej poskrbeli za založenost nemškega, avstrijskega, italijanskega in ostalih večjih trgov«, med drugimi opozarja predsednica Ekoci. In dodaja: trend v svetu semenarstva se preveša v razvoj semen za aeroponiko, hidroponiko in akvaponiko, zato bo semena za pridelavo v zemlji, razen takšnih z GSO (gensko spremenjenimi organizmi), vse težje dobiti. Prizadevanja za razvoj panoge semenarstva v Sloveniji so še kako pomembna.

Celoten članek lahko prebrete spodaj.

POVABILO K SODELOVANJU PRI AKTIVNOSTIH OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN 2022/23

Vabimo vas k sodelovanju pri vseslovenski akciji za povečanje samooskrbe, ohranjanje slovenskih semen in trajnostno prihodnost. Vsako dejanje šteje.

Dne 18. 11. 2022, dan slovenske hrane: Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije in gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen skupaj s partnerji pozivajo vse državljane, naj sodelujejo pri akciji za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen, ki poteka že deseto leto.

Živimo v nepredvidljivih časih gospodarskih, geopolitičnih in podnebnih sprememb, ki kažejo tudi na predvidljive težave pri zagotavljanju hrane. Živimo v čudoviti deželi, kjer bi lahko zraslo veliko več, kot pridelamo zdaj. Vse več ozaveščenih ljudi se zaveda pomembnosti samooskrbe, vendar za varno prihodnost to ne bo dovolj, saj je na svetu že več kot milijarda lačnih ljudi. V prizadevanje za samooskrbo je treba vključiti tudi otroke, javne ustanove, občine, strokovnjake, nevladne organizacije in gospodarske družbe. Le tako bomo poskrbeli za lokalno samooskrbo zdajšnjega in prihodnjih rodov. Če bo vsakdo od nas storil, kar zna in zmore, lahko skupaj dosežemo veliko.

Cilji gibanja so spodbujanje trajnostne vrtičkarske in lokalne samooskrbe, skrb za biotsko raznovrstnost ter skrb za medovite rastline za čebele in druge opraševalce. Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen je gibanje za samooskrbo ter sajenje, izmenjavo in ohranjanje slovenskih avtohtonih, tradicionalnih, domačih in ekoloških semen zelenjave, poljščin, medovitih in zdravilnih rastlin, zelišč ter sadnih vrst z domačimi, slovenskimi ali ekološkimi semeni. Pomemben cilj gibanja je tudi ozaveščanje javnosti s poudarkom na prenosu znanja s starejših na mlajše rodove ter na širjenju zavedanja, da lahko vsakdo s svojimi rokam, razumom in dejanji prispeva k lastnemu in skupnemu dobremu, pa tudi pripomore k samooskrbi in soustvarja trajnostno prihodnost. Organizatorji skupaj s partnerji spodbujajo dejavnosti, zagotavljajo bazo znanja, na voljo so ogledi dobrih praks. Sodelujoči izvajajo dejavnosti, pri čemer se je treba predhodno prijaviti napovedano aktivnost  po opravljeni dejavnosti pa podati poročilo. Na Celjskem sejmu bo potekala tudi podelitev priznanj sodelujočim. Med letom bodo objavljali in posredovali objave o dogodkih ter prirejali večje dogodke, na katerih bo potekala izmenjava znanj, semen in dobrin – pri tem gre za simbolično dejanje, katerega cilj je ohranjanje semen na način, kot so to počeli naši predniki.

Za sodelovanje je potrebno izpolniti spletno prijavnico od 1.12.2022 dalje in navesti dejavnost, s katero se boste ukvarjali. Od 18.11. do 1.12.2022 pa poteka nabor sodelujočih partnerjev za sodelovanje v Bazi znanja ter ogledu dobrih praks. Sodelujejo lahko tako, da sejejo semena, izdelujejo, sadijo, pridelujejo ter izmenjujejo avtohtona semena in sadike kulturnih rastlin, izdelujejo in sejejo semenske kroglice ter pridelujejo sonaravno. Poleg tega lahko širijo znanja o pravilni pridelavi in ohranjanju semen ter o trajnostnih oblikah pridelave hrane, prirejajo dogodke o samooskrbi in trajnostni prihodnosti, v sodelovanju z organizatorji in Zavodom za gozdove pogozdujejo ali pa si prizadevajo, da bo na javnih in zasebnih površinah raslo čim več sadnih dreves, grmovnic ter kulturnih in zdravilnih rastlin.

Pridelujejo lahko na balkonu ali v lončkih, zelenice spreminjajo v gredice, se vključijo v skupnostne pridelavo hrane, pomagajo kmetom, v sodelovanju z lastniki in lokalno skupnostjo sadijo sadne drevorede, prirejajo predavanja ali skupne dejavnosti v vrtcih in šolah, na javnih površinah sadijo drevorede, novorojenčkom podarjajo sadna drevesa… Odločevalci lahko samooskrbo in trajnostni razvoj vključijo v dolgoročni razvoj lokalne skupnosti.

Mediji lahko objavljajo novice, strokovnjaki s svojim znanjem pripomorejo k čim boljši izvedbi, gospodarske družbe in drugi deležniki lahko svoje prostore oddajo v najem za organizacijo prireditev ali pa donirajo za izvedbo projektov.

Sodelujočim je na voljo podpora v obliki baze znanja, v kateri je zbrana literatura o naprednih znanjih s tega področja, objavljene pa so tudi pomembne informacije za izvedbo, kot je sortna lista semen. Na voljo so tudi ogledi dobrih praks. Udeleženci se sami odločijo, s katero dejavnostjo se bodo ukvarjali oziroma jo organizirali. Sodelujoči po opravljeni dejavnosti pošljejo spletno poročilo in fotografijo ter navedejo, ali za sodelovanje želijo prejeti priznanje. Podelitev priznanj za dejavnosti, opravljene od 1.1.2023 do 28.2.2023, bo potekala na spomladanskem sejmu Green vita Flora na Celjskem sejmu, za dejavnosti, opravljene od 1. 3. 2023 do 30. 6. 2023, pa na Celjskem sejmu MOS.

Čas, v katerem živimo, ko na naša vrata trka prehranska kriza, je obenem čas, da se  še bolj aktiviramo. Poleg tega naprošamo odločevalce, naj poskrbijo, da bo v državnih rezervah dovolj semen in hrane in sprejmejo ukrepe, ki bodo zagotavljale blagostanje in trajnostno prihodnost. Več o tem si lahko preberete na povezavah:  https://ekoci.si/zadnje/sporocilo-za-javnost-pobuda-vkljucitev-semen-v-drzavne-rezerve/ in https://ekoci.si/zadnje/szj-pobude-in-vprasanja-iz-posveta-kako-si-zagotoviti-hrano-za-danes-iz-prihodnost/ ter preberete njihov odgovor na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/odgovor-ministrstva-na-podane-pobude-glede-prehranske-varnosti/

Zdaj je čas, da v okviru možnosti tudi sami poskrbimo za prehransko varnost. V Sloveniji imamo samo 800 kvadratnih metrov kmetijskih površin na prebivalca. Zaradi gradnje in širjenja infrastrukture vsak dan izgubimo 5 hektarov zemlje, izgubili smo že 80 odstotkov avtohtonih semen, zato vsako posajeno seme šteje.  Da ne bomo lačni ne mi, ne prihodnji rodovi. In da bomo ohranili naš košček raja našo Slovenijo zeleno in trajnostno.

Več informacij o sodelovanju pri projektu Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen 2022/23 si lahko preberete na spletnih povezavah:

Za dodatne informacije pišite na e-naslov: ekoci.si@gmail.com.

Dobrodošli pri soustvarjanju trajnostne prihodnosti.

Za gibanje  Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen: Mateja Rotar, podpredsednica Ekoci

Za Ekoci in partnerje: Irena Rotar, preds.

POROČILO O DESIMINACIJSKIH AKTIVNOSTIH V PROJEKTU EKO MALE INOVATIVNE PRAKSE IN PROIZVODI SONARAVNEGA PRIDELOVANJA NA MALIH KMETIJAH V ČASU PODNEBNIH SPREMEMB

V Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije smo veseli, da smo sodelovali v projektu Ekomale.  Potrudili smo se, da so tako potrebna znanja  za prihodnost dosegla čim več ljudi. Doseženi rezultati so lahko svetal zgled inovativnega trajnostnega kmetijstva. Rezultati bodo lahko na sodelujočih kmetijah prikazovali še dolgo kot mentorska kmetije tako v izobraževalne in turistične namene in bistveno Izboljšale ekonomiko kmetij. Dobre prakse in rezultati projekta so uporabni tako za manjše in velike kmetije, predvsem pa za kmetije na OMD, Več info o projektu najdete na spletni strani IHPS na povezavi: http://www.ihps.si/rastline-tla-in-okolje/pilotni-projekt-ekomale/

V projektu so zajeti glavni elementi kmetijske prihodnosti: podnebne spremembe, skrb za okolje, inovacije v kmetijski dejavnosti, inovativni sonaravni pristopi pridelave hrane, razvoj novih tehnologij in storitev, ki dajejo dodano vrednost in izboljšujejo ekonomiko na kmetijah. Vzpostavljeno bo zmanjševanje odpadkov in postavitev modela bio krožnega gospodarstva.

Vodilni partner pri projektu je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Člani partnerstva pa: Institut za promocijo varovanja okolja, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Biotehniška fakulteta – Univerza v Ljubljani, Zeliščni vrt Majnika, Kmetija Rotovnik, Kmetija Turšič in Kmetija Jazbinšek.

Zelo pomemben je je bil prenos znanja med sodelujočimi kmetijami in izziv za sodelujoče strokovnjake implementacije znanj iz teorije v prakso, ki so ga potrdili z uspešnostjo. Veseli smo zanimanja zainteresiranem javnosti Čestitke vsem sodelujočim za pozitivno soustvarjanje trajnostne prihodnosti.

Ekoci-Eko civilna iniciativa Slovenije

Izdelava strani