LIfe project biothop

Pridelava hmelja ni tako enostavna. Delo je zahtevno, veliko je ročnega dela. Vrvica, ki mora zdržati vse viharje in 7 m rastlino na žičnici, pa mora biti dovolj trdna. In zakaj je tole pomembno? Kliknite na predstavitev #LIFEproject #BioTHOP . Kako so lani začeli z aktivnostmi in do današnjega dne, ko že napeljujejo v slovenska hmeljišča dodelane biorazgradljive #BioTHOPplaTWINE vrvice in kako vzorčijo kompostne kupe z lansko hmeljevino, ki le-to vsebujejo. Kaj menita o aktivnostih projekta, ki ga vodi #IHPS, ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec in hmeljar Anton Rančigaj, ki s testiranjem BioTHOP vrvic v svojih hmeljiščih letos sodeluje že drugo leto lahko prisluhnete v spodnjem prispevku SAVINJSKA TELEVIZIJA . V projektu sodelujemo tudi Ekoci.

Posnetek si oglejte na: https://www.facebook.com/watchparty/167382054591707/?entry_source=USER_TIMELINE

Posveti, biokrožno gospodarstvo, samooskrba, »zero waste« aktivnosti, Starostniki

Spoštovani,

vljudno vas vabimo na Celjski sejem na sejme Altermed in Flora od 13. do 15.3.2020 na posvete, k ogledu dobrih praks in celostnih in inovativnih pristopov, ki jih organizira Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost na področju podnebnih in ostalih sprememb. Prikazana bodo področja bio krožnega gospodarstva kot je uporaba bioplastike iz odpadne organske mase, »Zero Waste«  aktivnosti, pomen veganske in vegetarijanske prehrane s pokušino ter izmenjave semen, znanja in dobrin. Prikazani bodo načini povečanja samooskrbe pridelave hrane na manjših kmetijah, s pravilnim kolobarjem, prikaz pridelave v  kupolastih rastlinjakih, priložnostih, ki se ponujajo kot Izzivi podeželja, skrbi za starostnike, preprečitev demence. Zelo zanimiv bo prikaz »zero waste« kokoši kot hišnih ljubljenčkov in pomagačev pri zmanjševanju odpadkov ter mini živalski vrtec, kjer bodo  živali spoznavali najmlajši. Torej znanja,  ki bodo v prihodnosti še kako dragocena.

POSVETI IN PREDAVANJA

  • Posvet: BIOPLASTIKA IZ HMELJEVINE IN DRUGE ODPADNE ORGANSKE MASE v petek, 13. 3. 2020 ob 10.00 uri v mali kongresni dvorani Celjskega sejma. Na posvetu bo predstavljen projekt LIFE BioTHOP in drugi primeri dobre prakse. S strokovnjaki bomo iskali odgovore na vprašanja o učinkih uporabe bioplastike v kmetijstvu na krožno gospodarstvo in kakšni na okolje ter lokalno skupnost. Vabljeni gostje: dr. Darja Majkovič, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Tatjana Orhini Valjavec, Ministrstvo za okolje in prostor RS, nacionalna točka za LIFE, dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, dr. Vesna Žepič  Bogataj, Tecos Celje, Stojan Praprotnik,Razvojna agencija Savinja.
  • V okviru sejma bo potekalo VSESLOVENSKO SREČANJE UPOKOJENCEV z osrednjim dogodkom v petek, 13.3.2020 ob 12. uri v Modri dvorani na Celjskem sejmu. V okviru srečanja na osrednjem dogodku bo organiziran posvet na temo »KAKO ZAGOTOVITI POGOJE ZA ČLOVEKA VREDNO ŽIVLJENJE TUDI V STAROSTI«, kjer bodo o za vas pomembnih tematikah spregovorili predstavniki institucij, posamezniki in društva, ki se s tem ukvarjajo, ter vam tako nudili odgovore na vprašanja. Častni gostje, posveta, ki ga bo moderiral Črt Kanoni, Zveza društev upokojencev Slovenije, bodo: dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, Biserka Meden Marolt, Srebrna nit – združenja za dostojno starost, Irena Rotar, Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije, Sanja Lončar, Skupaj za zdravje človeka in narave. Posvet organizira Celjski sejem z Zvezo društev upokojencev Slovenije v sodelovanju z Ekoci – Eko civilno iniciativo Slovenije.
  • Predavanje PESTROST V KOLOBARJU – KAJ IN KAKO PRIDELATI HRANO NA MANJŠIH POVRŠINAH, v soboto, 14.3.2020 ob 11. uri, dvorana Celjanka. Predava: doc. dr. Darja Kocjan Ačko, UL, Biotehnična fakulteta Ljubljana.Tema: kako naj vrstimo posevke v kolobar? Kako vključimo v kolobar alternativne poljščine in poljske zelenjadnice? Kako pridelati hrano na trajnosten način z uporabo pravilnega zaporedja na manjši površini? Predavanje je namenjeno vsem, ki jih zanima trajnostna, okolju prijazna pridelava hrane tudi na manjših površinah. Predavanje bo v okviru pilotnega projekta EKOMALE, kjer se iščejo ustrezne rešitve. Kako na manjših kmetijah in s pravilnim izborom rastlin in ostalih aktivnosti vzpostaviti naravno ravnovesje in si zagotoviti dostojno življenje s pridelavo zdrave hrane z dodano vrednostjo. Vodili partner v projektu je IHPS Žalec, vodja projekta mag. Nataša Ferant.
  • Predstavitev dobrih praks: POMEN SEMEN, ZDRAVA HRANA IN AKTIVNOSTI ZA TRAJNOSTNO PRIHODNOST v soboto, 14.3.2020 ob 15. uri, na odru v hali K sejem Flora. Predstavitev pomena semen, gojenje zelenjave v kupolastem rastlinjaku, pomen veganske in vegetarjanske prehrane, Izzivi podeželja, »Zero Waste« aktivnosti, za povečanje gospodinjske samooskrbe z »zero waste« kokošmi, zajčki kot hišni ljubljenčki in naravni pomočniki pri zmanjševanju odpadkov in vzpostavitvijo naravnega ravnovesja. Predstavlja Ekoci s partnerji, moderatorka Mateja Rotar.

PREDSTAVITVE PROJEKTOV NOVOSTI IN AKTIVNOSTI ZA TRAJNOSTNO PRIHODNOST NA RAZSTAVNEM PROSTORU, HALA L ALTERMED, vse dni sejma

  1. Predstavitev projekta Life BIOithop, biorazgradljiva vrvica za uporabo v kmetijstvu.
  2. Predstavitev izdelkov iz bioplastike iz odpadne organske mase, Tecos Celje.
  3. Predstavitev veganske in vegetarijanske hrane, V – Label. Pokušina certificiranih jedi, vegeterijanski burek, namazi.
  4. Predstavitve kupolastega rastlinjaka Zeleno zdravje, ki omogoča maksimalni izkoristek priložnosti za pridelavo sveže zelenjave 365 dni v letu.

IZMENJEVALNICA SEMEN, ZNANJA IN DOBRIN, vse dni sejma od 9. do 17. ure na razstavnem prostoru, kjer bodo potekale različne aktivnosti, kako udejanjiti v vsakdanjem življenju celostni in trajnostni vidik.

  1. Izmenjava tradicionalnih, avtohtonih in domačih semen in cepičev starih sadnih sort: Izvaja Vrtec Slovenska Bistrica, Ajda Štajerska in Sadjarsko društvo Borovnica in Turistično društvo Galicija.
  2. Izzivi podeželja:
    • kako in na kakšen način izkoristiti potenciale podeželja: predstavitev manjših kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah,
    • kako iz zelenjave, ki bi šla v odpadke ustvariti dodano vrednost,
    • kako do samooskrbe z zdravilnimi zelišči, aronija in sonaravno pridelana zelenjava,
    • Starizem – ni diagnoza – predstavitev aktivnosti proti demenci : Slavica Biderman z ekipo Izzivi podeželja.
    • Za življenje z manj odpadki: »Zero Waste« aktivnosti. Kako podaljšati življenjsko dobo izdelkom, tudi računalnikom. V ta namen se bo izvajala aktivnost brezplačnega diagnosticiranja težav in manjše popravilo manjših napak računalnikov.
    • Učinkovito uporabimo kar imamo: Predstavitev uporabe pametnih telefonov – Andrej Slonjšak.
  3. SAMOOSKRBA. “Zero WASTE” kokoške. Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije smo veseli prizadevanj Društva gojiteljev malih živali Gornja Radgona s prijatelji, da bo predstavljen nov vidik domačih živali kot koristnih hišnih ljubljenčkov Predstavili bodo čudovite pasme živali, ki so primerne tako za hišne ljubljenčke, istočasno pa pomagajo pa tudi pri gospodinjski samooskrbi z jajčki in k zmanjševanju odpadkov »zero waste« kokoške,saj pojedo ostanke hrane. Kokoši v potujočem kokošnjaku pa so lahko tudi »eko kosilnica«, saj pojedo travo  na zelenici, če jih premikate s potujočim kokošnjakom. Tokrat bodo predstavitvi čudovite pasme kokoši svilenk, aruacana, ki nosijo tudi zelena jajčka, marans, ki nesejo bordo rdeča jajčka, predstavljeni bodo  kunci. V tem sklopu bo organiziran tudi MINI ŽIVALSKI VRTEC, kjer bodo otroci lahko te čudovite živali pobožali, se o njih poučili kako zanje skrbeti, na nedeljo pa bo izveden tudi prikaz kako ostriči angora kunce. Zavzeti entuziasti Serdt Andrejka in prijatelji vas bodo navdušili!
  4. Na sejmu Flora pa bo pozornost namenjena tudi prilagoditvam na podnebne spremembe, kjer jih bo možno na edinstev način videti tudi v planetariju Odiseja, se sprehoditi čez galaksije in videti angora, pritlikave zajčke ter kokoške svilenke. Rdeča nit dogajanja bo permakulturni vrt in samooskrba. Obiskovalci lahko po najbolj ugodnih cenah dobijo vse za prihajajočo sezono in izvedo vse novosti ter trike, ki jim pri delu koristijo.
svilenka

Avtorica fotografije: Irena Rotar.

Ko nas zadane nesreča, pogum ne zadošča. Reši nas lahko le znanje.

ALI BI NAMESTO NABORNIŠTVA RAJŠI OKREPILI NNNP? Je čas, da znova obudimo akcijo iz socialističnih časov NNNP, ki nas je združevala in veliko naučila, čeprav smo se včasih iz nje tudi norčevali? Ekoci – predlog za drugačno vojsko: Kaj pa, če bi imeli mladi do 30. leta obveznost usposabljanja za teritorialno obrambo pred sodobnimi katastrofami? Fantje bi imeli usposabljanje šest mesecev v petih letih, vendar tri mesece v enem kosu v vojašnici, druge tri mesece pa razpršeno v okviru delovanja civilne zaščite in gasilcev, dekleta pa samo tri mesece. V (samo)obrambni sistem bi bili vključeni do 65. leta starosti. Zadnje čase nam je jasno, da se ni treba na smrt bati atomskega orožja, skrbno varovanega v arzenalih velesil, ampak maščevalne narave – v zelo kratkem času nas lahko pošljejo na oni svet potresi in vulkanski izbruhi, vreme in kužne bolezni. Žled, ki je pred leti ohromil del Slovenije, nam je jasno pokazal, kako zelo smo nemočni brez elektrike in kako neizmerno smo odvisni od dobre organizacije, znanja in solidarnosti.

Ekoci – predlog za drugačno vojsko: Gasilska zveza Slovenije

Najbolj pri roki je naše najbolj množično  in tudi zelo ugledno gibanje –slovenski gasilci. Ekoci (civilna iniciativa za trajnostno prihodnost Slovenije) ima veliko predlogov, kako preurediti izobraževanje mladih za katastrofične razmere, začeli pa bi (recimo) z ekološkimi tržnicami v gasilskih domovih, kjer bi si ljudje izmenjavali pridelano hrano, kar je zelo pomembno za obdobja, ko bi bili brez odprtih trgovin   brez odprtih trgovin in za povrh še v karanteni(kar se mnogim v bližnji Italiji že dogaja). Tako bi se ljudje spoznali, sodelovali in družili, kar je tudi brez katastrof zelo pomembno.

Velja prebrati celoten članek objavljen v Reviji Zarja Jana “Ko nas zadane nesreča, pogum ne zadošča”: https://revijazarja.si/clanek/zgodbe/5e5c01e8a4d94/ko-nas-zadene-nesreca-pogum-ne-zadosca?fbclid=IwAR1qFs4xsYQnyDDgexbenwbBJ009DDnC0VaKpxKwtzrMBseZvQL725YNTqI

Foto: Revija Zarja Jana.

Kje je slovenski krompir?

Starih sort krompirja v Sloveniji skorajda ni več. Irena Rotar, Ekoci Ekološka civilna iniciativa Slovenija opozarja, da pri nas večinoma uvažamo tuje hibridne sorte krompirja. »Kupujejo pa jih vrtičkarji in kmetje, ki večinoma gledajo samo na velik donos, manj pa na trajnostni način pridelave hrane. Starih sort krompirja v Sloveniji skorajda ni več, razen v kakšnih izmenjevalnicah semen.« Kot svetlo točko in žarek upanja Irena omeni gensko banko KIS Slovenija, kjer so razvili naslednike starih sort krompirja, prilagojene našemu okolju. »Poimenovali so jih po imenih slovenskih rek, tako kot dozorevajo po letnih časih: KIS Sora, KIS Savinja, KIS Kokra, KIS Vipava …« Skrbi jo, ker nekatere zadruge in trgovci raje prodajajo semena tujih ponudnikov, zraven pa še gnojila in pesticide, kar posredno pomeni večji hektarski donos, a povzroča pridelovalcem vedno nove stroške za pridelavo in vsakoletno kupovanje novih semen. »Posredno to pomeni odvisnost od tujih semen in odvisnost naše prehranske varnosti od tujih korporacij,« omeni. A če se boste malce potrudili, se lahko dokopljete do slovenskega krompirja. Prodajajo ga v Poskusnem centru za krompir, ki v okviru Kmetijskega inštituta Slovenije deluje v Mostah pri Komendi. Tam so nam povedali, da njihove slovenske sorte KIS prodajajo tudi po večini kmetijskih trgovin v Sloveniji, vključno s trgovinami Kalia. Krompir kifeljčar oziroma kresnik je zadnja leta bilo mogoče kupiti tudi v trgovinah Spar pod njihovo znamko Kot nekoč. Za Spar omenjeni krompir in nekatere druge avtohtone sorte hrane pridelujejo slovenski kmetje, usmerjeni v naravi prijazno pridelavo zelenjave. Nekaj starih sort semen, cepičev starih sort in veliko znanja pa bo na voljo tudi v izmenjevalnici semen, dobrin in znanja, ki bo v okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo, štafeta semen od 13. do 15. marca 2020 potekala na sejmu Altermed v Celju.

Velja Prebrati članek objavljen v  reviji Zarja Jana z naslovom “Kje je slovenski krompir?”. Povezava na članek: https://revijazarja.si/clanek/nasveti/5e5d73dbaad3e/kje-je-slovenski-krompir?fbclid=IwAR057xvA-KQfoZuV3ZSJ3qs5SDaclE4qzrtLKngNyUxVlf3OtpnGCZjgRR0.

Foto: SHUTTERSTOCK. MATEJA J. POTOČNIK (objavljena v članku revije Zarja Jana).

Če zapremo meje, ne preživimo.

Kaj pa bomo jutri jedli, če bi bile zaradi podnebnih ujm ali drugih težav dalj časa zaprte meje, uvoz pa onemogočen? Medtem pa trgovski centri rastejo, kmetije pa propadajo. Ali veste, da imamo v Sloveniji največ trgovskih površin kar 0,5 m2 na prebivalca in najmanj kmetijskih obdelovalnih površin na prebivalca, le 864 m2?

V članku “Če zapremo meje, ne preživimo,” objavljenega v reviji Zarja Jana marca 2020, je Irena Rotar iz Ekocija dejala: “Na teh mestih nikoli več ne bo rasla hrana. Če pride do osamitve ali večje naravne nesreče, bomo Slovenci v nekaj dneh lačni, kljub temu, da imamo največ trgovskih površin na prebivalca. Zaradi napačne kmetijske politike subvencij celo veliko kmetij ni samooskrbnih, v najteže pa se zna v prihodnosti goditi prebivalcem mest. Večina hrane in dobrin je uvožena. Z nakupi v tujih verigah podpiramo tuje pridelovalce in tuja delovna mesta, slabimo pa domače gospodarstvo, javne finance, medtem ko gredo dobički čez noč v tujino, kamor potuje tudi mnogo mladih s trebuhom za kruhom. Le kako lahko potem sploh pričakujemo blagostanje in delovna mesta?! Pa ne gre samo za hrano, kupujemo stvari, ki jih sploh ne potrebujemo, ter tako podpiramo svetovne korporacije in moderno suženjstvo.
Z nakupi posredno pripomoremo k onesnaževanju planeta. Kjer so nekdaj pred mestnimi vrati pridelovale hrano kmetijske zadruge, se zdaj bohotijo tuji trgovski centri. Tam nikoli več ne bo rasla hrana, tuji trgovci pa so zraven trgovskega kompleksa kupili tudi slovensko zemljo. Koliko je sploh še imamo? In vendar je slovenski rod vedno znal preživeti. Čedalje več je vrtičkarjev, pridelovanja hrane na balkonih in zelenicah se lotevajo tudi mladi, ki želijo sebi in svojim otrokom le najboljše. Izmenjevalnice semen, znanja in dobrin se pojavlja v najrazličnejših oblikah. Vse več ljudi spoznava, da ni vedno treba na novo kupiti, kaj se da tudi popraviti. Kadar pa se odločim za nakup, kupujmo kakovostno.
Razsvetljeni ljudje vedo, da kapitalizem izumira in da če bomo hoteli še naprej živeti, moramo poskrbeti najprej zase, za lokalno skupnost in državo. Nihče ne more živeti sam, zato bi bilo prav, da bi v okviru Civilne zaščite Slovenije in prostovoljnih gasilskih društev začeli razmišljati o tem, da bi bila vsako soboto v več kot 1400 gasilskih domovih po Sloveniji lokalna tržnica. Ljudje bi tako točno vedeli, kje se oskrbeti, če pride do nepredvidenih dogodkov. Za prihodnost se moramo pripravljati v sedanjosti.«

Velja prebrati celoten članek objavljen v reviji Zarja Jana.

Foto: Shutterstock (objavljen v reviji Zarja Jana)

Povezava na članek: https://revijazarja.si/clanek/zgodbe/5e5c01e8a4d94/ko-nas-zadene-nesreca-pogum-ne-zadosca?fbclid=IwAR0YI1WvqRWhvPoht9NGb4vkT9A2s8L6lO__mZ9wVBGFGl7ofgxNO97pCPg.

ZAHVALA – SREČNO, USPEŠNO IN MIRNO 2020 – SKUPAJ NAPREJ

Spoštovani somišljeniki, soustvarjalci člani in podporniki trajnostne  prihodnosti!

Leto 2019 je minilo. Zaznamujejo ga dejanja, katerih sled je vsak izmed nas pustil. In skupaj smo naredili veliko.

Novo leto je tu, spoprijeli se bomo z novimi izzivi, v katerem Vam želimo samo dobro.

Za popotnico, vzpodbudo in pogum pa stihi Antona Aškerca iz pesnitve ČAŠA NESMRTNOSTI : »Čaša tvoja je življenje tvoje, Sam napolni z večnostjo jo lekom. Vlivaj vanjo vsak dan dobra dela,  dela slavna za rojake svoje, za rojake in za domovino! Narod tvoj bo pil iz čaše tvoje, s pitjem njenim bode se napajal – v delih svojih živel sam boš večno!«

V svojem imenu in v imenu ekipe in članov Ekoci – eko civilne iniciative Slovenije združenja za trajnostno prihodnost se Vam zahvaljujemo za zaupanje in za sodelovanje. Vsak izmed Vas je doprinesel svoj pomemben delež. Dejanja, ki povezujejo znanje in prakso ter pomembne teme, ki bodo še kako zaznamovale prihodnost, pa bodo tlakovale naše delo tudi v prihodnjem letu.

KAJ SMO NAREDILI V LETU 2019?

Da se bomo spomnili, kaj vse dobrega smo naredili pa prilagam le nekaj najpomembnejših. Sporočila za javnosti glavnih dogodkov iz posvetov, ki so bili osnova za nadaljnje delo. Skupaj z naprednimi strokovnjaki, institucijami, nevladniki in zavzetimi somišljeniki pa smo pripravili Pobude in jih naslovili na pristojne v državi. Prizadevamo si, da bi bil »glas ljudstva« , ki izhaja iz potreb ljudi na osnovi prakse in znanja z argumenti predstavljen odločevalcem v pomoč, da bodo lahko čim več pametnih rešitev implementirali v zakonodajo. Pobude lahko preberete na povezavah:

  1. Na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo naslovili: Pobude za prilagoditev kmetijstva za podnebne spremembe: https://ekoci.si/zadnje/pobude-za-prilagoditev-kmetijstva-na-podnebne-spremembe-in-sodobne-trzne-trende-odgovor-na-pobude/ in Pobude –  Krepitev zdravja z naravo: https://ekoci.si/zadnje/pobude-za-krepitev-zdravja-z-naravo/.
  2. Na Državni Zbor RS smo naslovili: Predloge za ukrepanje – podnebne spremembe; https://ekoci.si/zadnje/podnebni-dogovor-udelezba-na-posvetu-v-dz/.
  3. Na  pobudo društva Ognjič smo sodelovali pri dopolnitvah stanovanjske zakonodaje, ki bodo pripomogle pri organizaciji sobivanjskih skupnosti: https://ekoci.si/zadnje/predlogi-za-spremembo-stanovanjske-zakonodaje/.
  4. Na Vlado RS, Ministrstvo  za okolje in prostor, na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za delo in socialo  ter na pristojne institucije smo naslovili Pobude,  ki so objavljene na povezavi, kako  ustvariti medgeneracijsko sožitje, povezati lokalno okolje in se pripraviti na podnebne spremembe:  https://ekoci.si/zadnje/pobude-v-preucitev-srebrni-trg-dela-aktivno-drzavljanstvo-vzpodbujanja-lokalnega-okolja-in-prilagoditev-na-podnebne-spremembe/

Čas, v katerem živimo, potrebuje sodelovanje ljudi, institucij, strokovnjakov, politike in naprednih medijev.

In konkretna dejanja. Če manjka en člen, ni napredka. Hvala za Vaš doprinos.

Srečno. In pogumno naprej. In mnogo miru.

Da za nami ostanejo dobra dela, modrost generacije, ki jo bo oplemenitila energija in inovacije  prihodnjih rodov.

Da bomo lahko živeli in ustvarjali v naši čudoviti Sloveniji.

Vse dobro Vam želim in srečno. Vsako dejanje šteje.

Za Ekoci – Irena Rotar

POBUDE ZA KREPITEV ZDRAVJA Z NARAVO

Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije skupaj s   partnerji išče rešitve za sodobni pristop k zdravju in trajnostni prihodnosti. Skupaj s strokovnjaki in predstavniki institucij in zainteresirane javnosti smo pripravili pobude  za krepitev zdravja z naravo.

Prvotno smo že poslali pobude na  Ministrstvo  za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,  ki so jih delno že pregledali (pobude  dne 5.8. 2019 pod naslovom Zdravljenje z naravo – priložnosti za diverzifikacijo dejavnosti na  kmetijah – izzivi na področju zdravja in kakovosti življenja.

V avgustu 2019 pa smo na Pomurskemu sejmu organizirali posvet Zdravljenje z naravo –  priložnost za zdravstveni turizem, kulinariko in izboljšanje prihodkov na kmetiji. Več o posvetu na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/sejem-agra-2019-posvet-zdravljenje-z-naravo/.

Gostje posveta o zdravljenju z naravo na Agri 2019.

podnebni dogovor – udeležba na posvetu v dZ

Podnebni dogovor – posvet o soglasju za prihodnost v Državni Zbor Republike Slovenije je nagovoril predsednik DZ mag. Dejan Židan in poudaril pomen takojšnjega ukrepanja. Udeleženci, strokovnjaki, civilne iniciative , poslanci smo napolnili dvorano Državnega zbora in podali veliko dobrih predlogov.

Tudi predstavniki Ekoci Ekološka civilna iniciativa Slovenija smo bili tam in predlagali najti pravo pot med ekologijo, etiko in ekonomijo, prehod v bio krožno gospodarstvo in v večji meri v sonaravno kmetijstvo , v aktivacijo posameznika in uravnotežen razvoj regij, zmanjšanje prometne obremenjenosti , vzpodbude za delo od doma, ter postavitev vetrnih turbin na avtocestah, ki jih poganja veter, ki ga povzročajo vozila, večjo skrb za ohranitev naravnih in vodnih virov ter obdržati infrastrukturo v državni lasti, ki pa je seveda lahko dana v najem. Poslanec Matjaž Nemec je predstavil poslano zahtevo Vladi, da se razglasi okoljska kriza in temu so podrejeni vsi ukrepi. Poslanec SD g. Jani Prednik in predsednik Gospodarske zbornice g. Boštjan Gorjup pa sta tudi v avli izmenjala mnenja o prihodnjih izzivih. Verjamemo, da bo vsaj nekaj predlogov padlo na plodna tla, saj je bilo kar nekaj dejstev, ki so jih povedali udeleženci v tej dvorani povedano prvič :).

Na osnovi tega smo skupaj s somišljeniki Ekoc i- eko civilne  iniciative  Slovenije  in skupino mladih iz Zero Waste  Žalec poslali pobude predsedniku Državnega zbora g. Dejanu Židanu ter poslancu SD g. Matjažu Nemcu, ki nas je prosil za pobude v pisni obliki.

Dne 29.12.2019 pa je predsednik Državnega zbora odgovoril, da bodo skupaj s poslanci, tudi z vključitvijo naših pobud,  že v januarju naslovili na vlado serijo poslanskih vprašanj in pobud, ki bodo usmerjene v borbo za okolje in podnebje.

Veselimo se premikov na bolje!

Pobude za prilagoditev kmetijstva na podnebne spremembe in sodobne trŽne trende – Odgovor na pobude

V Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost si prizadevamo tudi za čim večjo samooskrbo s hrano, prilagoditev na podnebne spremembe in bio krožno gospodarstvo. Čim več znanja želimo implementirati v prakso.

Veseli nas, da je v tej smeri začrtalo veliko ciljev tudi Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano v letu 2019 ter predstavilo tako ambiciozno strategijo kmetijstva – resolucijo »NAŠA HRANA, PODEŽELJE IN NARAVNI VIRI PO 2021«.

Strateški okvir razvoja slovenskega kmetijstva, predelave hrane in podeželja, ki je objavljena na povezavi:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/FOTOGRAFIJE/NOVICE/19_11_NOVEMBER/21_VLADA/RESOLUCIJA_21.11.2019_strani.pdf in jo je 21.11.2019 sprejela tudi Vlada Republike Slovenije.

Ekipa somišljenikov, ki nam je mar za trajnostno prihodnost smo preučili strategijo in podali predlog izvedbenih ukrepov, ki temeljijo na znanju in izkušnjah in bi lahko bistveno pripomogle k uresničevanju strategije v praksi.

Pobude smo poslali na Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. V juliju 2019 je ekipa pripravila Predloge in pobude k strategiji in izvedbenim ukrepom za novo kmetijstvo v Sloveniji, ki so objavljene tudi na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/predlogi-in-pobude-k-strategiji-in-izvedbenim-ukrepom-za-novo-kmetijstvo-v-sloveniji-2/. Ministrstvo nas je pozvalo na sestanek, da jih predstavimo tudi osebno. Veseli smo bili povabila.

Na fotografiji: Predstavniki Ekoci Ekološke civilne iniciative Slovenije Irena Rotar in Mateja Rotar, UM – Mednarodnega centra za ekoremediacije, drr. Ana Vovk Korže, društva Ajda Vzrdenec Meta Vrhunc, kmetije Vidov brejg, Tatjana Buzeti in društva Skupaj za zdravje človeka in narave Sanja Lončar so ekipi na MKGP predstavili svoje poglede, izkušnje in predloge za prilagoditev na podnebne spremembe. Glavne teme: kakšne rešitve ponuja znanost za podnebne spremembe z ekoremediacijo, permakulturo, bio krožnim gospodarstvom v kmetijstvu; zdravljenje z naravo – priložnosti v kmetijstvu; samooskrbno kmetijstvo in vrtičkarstvo, pridelava zdravilnih rastlin. Cilj predstavitve je bilo vzpodbuditi pripravo ukrepov, ki bi podprli alternativne pristope v kmetijstvu, ki bolj trajnostno izkoriščajo naravne vire in lahko tudi v skromnih naravnih pogojih z več vloženega lastnega dela in znanja dajo dobre pridelke in dohodek,« je zapisala tudi prisotna državna sekretarka mag. Tanja Strniša.

Po osebni predstavitvi na Ministru smo bili pozvani, da še bolj konkretno predstavimo svoje predloge, ki smo jih dopolnili

V juliju 2019 še z dodatnimi pobudami, ki si jih lahko preberete na povezavi:

Iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo dne 11.10 019 prejeli odgovore na naše pobude Priloga 1 in 2 Prilogi. I in 2 -vstavi

Glede na podane odgovore smo po preučitvi ugotovili, da je najboljša rešitev, da predlagamo pilotne projekte kjer bomo lahko v praksi čimprej dokazali delovanje predlaganih ukrepov, ki bi lahko koristili pri nadaljnjem snovanju ukrepov k čim boljši izvedbi začrtanih ciljev za razvoj kmetijstva v novem programskem obdobju:

Ekoci-Eko civilna iniciativa Slovenije

Izdelava strani