Združenje Ekoci in Zveza biodinamikov Slovenije pozivata k zaščiti semen ter vložiti ničnostne tožbe glede NGT

Združenje Ekoci si skupaj z Zvezo biodinamikov Slovenije ter sodelujočimi partnerji odločno prizadeva za ustrezno ureditev statusa novih genomskih tehnik (NGT) in preprečitev patentiranja semen.

Po večkratnih dopisih in pozivih so se predstavniki nevladnih, kmetijskih, potrošniških in čebelarskih organizacij 4. avgusta 2026 sestali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Glavne zahteve in opozorila civilne družbe:

  • Zaščita potrošnikov in ekološkega kmetijstva: Jasno stališče Slovenije do nove evropske zakonodaje o NGT, zaščita pravice potrošnikov do preglednosti in izbire ter obramba biodiverzitete pred vnašanjem spremenjenih organizmov v naravo.
  • Dosledno previdnostno načelo: Opozarjajo, da je bilo previdnostno načelo pri kategoriji NGT1 neupravičeno izvzeto, dokler raziskave ne dajo jasnih odgovorov o vplivih na zdravje ljudi in okolje.
  • Pobuda za ničnostno tožbo: Podpora Slovaški pri vložiti ničnostne tožbe na Sodišču Evropske unije ter zahteva, da se tej tožbi uradno pridruži tudi Slovenija.

Resni pomisleki glede ureditve NGT1

Na sestanku so predstavniki opozorili na ključna tveganja ureditve NGT1: pomanjkanje označevanja in sledljivosti, patentiranje semenskega materiala, ogrožanje sobivanja različnih oblik kmetovanja ter dolgoročne posledice za čebele, biotsko raznovrstnost in prehransko suverenost Slovenije.

Od vodstva ministrstva pričakujejo, da sledi dosedanjim strokovnim podlagam in stališčem Sveta za GSO pri Vladi RS. Ob tem so izrazili obžalovanje, da enotnega stališča niso podprli vsi slovenski evroposlanci, saj so za uredbo glasovali vsi z izjemo poslancev Nemca, Joveve, Šarca in Prebiliča.

Čas za ukrepanje se izteka

Predstavnikom ministrstva je bil izročen osnutek ničnostne tožbe z vabilom k pristopu. Uredba je bila v Uradnem listu EU objavljena 26. junija 2026, rok za vložitev ničnostne tožbe na Sodišču EU pa se izteče 10. septembra 2026.

📄 Pisni odgovor Ministrstva za kmetijstvo si lahko preberete spodaj.

Združenje Ekoci s somišljeniki poslalo poziv za zaustavitev trenutnega DPN zaradi spremenjenih podnebnih razmer

Združenje Ekoci je skupaj s somišljeniki na pristojne organe naslovilo poziv za takojšnjo zaustavitev trenutnega postopka Državnega prostorskega načrta (DPN), saj je ta glede na spremenjene podnebne razmere postal nujen za ponovni razmislek.

V avgustu 2026 smo s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prejeli naslednji odgovor:

Zadeva: Poziv za takojšnjo ustavitev postopkov DPN za poplavno varnost Spodnje Savinjske doline

Ministrstvo za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) je dne 22. 1. 2026 prejelo dopis, v katerem načrtovalce in odločevalce med drugim pozivate k takojšnji ustavitvi postopkov za pripravo Državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini (v nadaljnjem besedilu: DPN), dodatno pa podajate še nekatere druge predloge k postopku priprave DPN.

Ministrstvo uvodoma pojasnjuje, da v postopku sprejemanja DPN sodeluje kot eden izmed mnenjedajalcev oziroma nosilcev urejanja prostora in da vse postopke v zvezi s pripravo DPN vodi Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: MOP), ki je med drugim pristojno tudi za ustavitev postopka oziroma pripravo dodatnih analiz ali ukrepov.

Glede na naravo vašega dopisa je ministrstvo dne 10. 3. 2026 zaprosilo MOP za potrditev, ali je vaš dopis prejel, in dobilo povratno informacijo, da je bil dopis prejet v času javne obravnave ter bo obravnavan kot stališče oziroma pripomba na DPN.

📄 Več si lahko preberete v originalnem dopisu.

Spremembe zahtevajo novo kmetijstvo

Članek v Novem tedniku, avgust 2026

iz članka: “Podnebne spremembe zahtevajo novo kmetijstvo: kaj
bomo pridelovali in jedli v prihodnosti?
Konvencionalna pridelava hrane postaja vse težje vzdržna.
Spremenjene podnebne spremembe, geopolitične in
gospodarske sprememb vplivajo na našo prehransko
varnost.
Čedalje višje cene in slabša dostopnost mineralnih gnojil,
čedalje višje cene hibridnih semen, ki so pogojene z
uporabo FFS, fitofarmacevtskih sredstev , da kmetje
dosežejo hektarski donos na hektar, čedalje višje cene
pogonskih goriv za mehanizacijo in čedalje večji
vremenski ekstremi, suše viharji, poplave čedalje bolj
onemogočajo ustaljen način konvencionalne pridelave
kmetovanja in kličejo ozaveščene kmete, vrtičkarje pa tudi
kupce, ki drugačnim rešitvam in prilagoditvam.
Rešitve za prehransko varnost niso le v novih tehnologijah,
kot nam jih prikazuje sodobna znanost za pridelavo večjih
količin hrane kot so : pridelava hrane na vodi, hidropnika,
akvaponika ali v laboratorijih – umetno meso, uporaba žuželk v
prehrani, uporaba robotizacije in avtomatizacije ter uporaba
hibridnih in gensko spremenjenih semen , ampak bo ključna
spoštovanje pogojev na kakšen način bomo sploh lahko
pridelovali hrano v naravi za tiste, ki jim je mar kakšno hrano
jedo.
Odgovor na prehransko varnost prihodnosti ni le v večji
proizvodnji hrane, temveč v zdravih tleh, ohranjanju in
uporabi domačih semen, dobrem gospodarjenju z vodo
in ponovnem odkrivanju znanja, ki so ga poznali že naši
predniki in uresničevanju permakulturnih pristopov
,sodelovanja z naravo kjer so v ravnovesju ekonomija,
ekologija in etika, odgovarja na naša vprašanja Irena Rotar,
neodvisna aktivistka samooskrbe Združenje Ekoci,
ustanoviteljica vseslovenskega gibanja Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen, kjer si prizadevajo za povečanje samooskrbe in
ohranjanje slovenskih semen.”


Več spodaj.

Sejem Agra 2026: Napovednik AKTIVNOSTI

Samooskrba z domačo hrano: Permakultura, semena in kokoši v službi krogotoka narave

V času podnebnih, geopolitičnih in gospodarskih sprememb postaja samooskrba z domačo hrano vse pomembnejša. V Sloveniji velik del prebivalstva živi na podeželju, številni pa imajo ob hišah vrtove, zelenice in manjša zemljišča, kjer lahko na preprost način vzpostavimo del krožnega gospodarstva.

Na samo 60 m² lahko z uporabo domačih semen, prilagojenih našemu okolju, na sonaraven permakulturni način poskrbimo za osnovno zelenjavo 365 dni v letu. Z le nekaj kokošmi pa poskrbimo za beljakovine in zaokrožimo krogotok naravnih snovi v gospodinjstvu ter na okušnici.

Kokoši so pri tem izjemno koristne: poskrbijo za domača jajca, pojedo številne kuhinjske ostanke, obožujejo travo in pomagajo pri vzdrževanju zelenic. Ob pravilni oskrbi so pravzaprav naše »zero waste kokoške« in naravne kosilnice, hkrati pa s svojim gnojem zagotavljajo dragocena hranila za vrt.

Toda – ali se danes sploh še splača imeti kokoši? Koliko jih potrebujemo? Katere pasme izbrati? Kako jim urediti varen ter prijazen prostor in kako njihovo bivanje povezati z vrtom ter samooskrbo?

Vabljeni na zanimiva predavanja in praktično delavnico, kjer boste spoznali različne pasme kokoši, njihove potrebe in prednosti ter dobili praktične ideje za ureditev kokošnjaka – od preprostega kurnika in premičnega oziroma potujočega kokošnjaka do »kokošjega glampinga« z igrali in drugimi zanimivimi rešitvami.

PROGRAM DOGODKA (24. 8. 2026)

1. KOKOŠI – STEBER SAMOOSKRBE ALI HIŠNI LJUBLJENČKI?

Koliko kokoši potrebujemo in katere pasme izbrati? Ogled in predstavitev različnih pasem kokoši ter pogovor o njihovih potrebah in primernosti za domačo rejo.

  • Predavateljici:
    • Irena Rotar (Združenje Ekoci – Vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo / Štafeta semen)
    • Andrejka Serdt (Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Gornja Radgona)
  • Čas: 10.30–12.00
  • Lokacija: Sejem AGRA, Permakulturni center pri čebelnjaku (v gozdnem vrtu pri slamnati hiški)

2. OPREMA ZA »SREČNE« KOKOŠI (Predavanje in praktična delavnica)

Kako urediti kakovosten in funkcionalen prostor za kokoši? Predstavili bomo različne možnosti: kurnik, premični oziroma potujoči kokošnjak, kokošji glamping, igrala, krmilnike in druge elemente opreme. Na delavnici bomo spoznali tudi izdelavo preprostih in uporabnih rešitev za kokošnjak.

  • Predavatelji:
    • Andrejka Serdt (Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Gornja Radgona)
    • Tomislav Gjerkeš (Društvo za permakulturo Slovenije)
    • Irena Rotar (Združenje Ekoci)
  • Čas: 14.00–16.00
  • Lokacija: Sejem AGRA, Permakulturni center pri čebelnjaku (v gozdnem vrtu pri slamnati hiški)

3. IZMENJEVALNICA SEMEN, ZNANJA IN PRAKTIČNIH IZKUŠENJ

Pridružite se izmenjevalnici, kjer bomo povezovali semena, znanje in izkušnje. Prinesite domača semena, jih izmenjajte z drugimi ter skupaj ohranjajmo bogastvo slovenskih vrtov in znanje, ki se prenaša iz roda v rod.

  • Organizatorji: Združenje Ekoci – Vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen v sodelovanju s TD Klopotec Zgornja Velka (sekcija zeliščarjev – Marija Snežna)
  • Čas: 10.00–16.00
  • Lokacija: Sejem AGRA, Permakulturni center pri čebelnjaku (v gozdnem vrtu pri slamnati hiški)

Vabljeni – pridite po znanje, izkušnje, semena in praktične ideje za večjo samooskrbo!

Suša povzročila veliko škodo tako na travnikih kot poljih

»Podnebne spremembe zahtevajo novo kmetijstvo«

Odgovore o stanju v današnjem kmetijstvu v Sloveniji zaradi vremenskih sprememb smo poiskali tudi pri Ireni Rotar, neodvisni aktivistki samooskrbe v Združenju Ekoci. Poudarila je, da podnebne spremembe zahtevajo drugačno kmetijstvo.

Več v članku na povezavi: 

»Podnebne spremembe zahtevajo novo kmetijstvo«

Odgovore o stanju v današnjem kmetijstvu v Sloveniji zaradi vremenskih sprememb smo poiskali tudi pri Ireni Rotar, neodvisni aktivistki samooskrbe v Združenju Ekoci. Poudarila je, da podnebne spremembe zahtevajo drugačno kmetijstvo.

Več v članku na povezavi: 

https://svet24.si/lokalno/savinjska/novice/kmetijstvo/susa-skoda-pridelek-podnebne-spremembe-1913518#google_vignette

ISKRA TEDNA: Samooskrba je ključ do odpornosti v času kriz

Objava na Štajerskem valu: Izjava za izbor ISKRE TEDNA

Največ vaših glasov in s tem naziv ISKRA TEDNA je dobila izjava IRENE ROTAR:

»Živimo v času nestabilnih geopolitičnih razmer, podnebnih sprememb … Lahko se pretrgajo transportne poti, lahko se zgodi, da smo en teden brez elektrike. Takrat je potrebna samooskrba, je potrebna sooskrba, se pravi, da ti veš, kje lahko dobiš in izmenjaš pridelke. Potrebne so veščine, kako preživeti brez vode, brez elektrike in vse te stvari so tudi takšne, ki nagovarjajo ljudi k večjemu povezovanju.«

https://www.stajerskival.si/sl/news/radio-stajerski-val/iskra-tedna-samooskrba-in-povezovanje-kljuc-do-odpornosti-v-casu-kriz.html?fbclid=IwY2xjawTCwCdleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEeI3SCIwnPRe0Dmb_3TlUiESV5L4sLlx7woXjBHd8O7wiVbPcyW1AAYKdiCh8_aem__EOWntwcaD8erwxtDkxonw..

Iskra tedna 2026

Dobili smo novo iskro tedna. Najbolj iskrivo izjavo ste med tremi finalistkami izbrali poslušalci in bralci naše spletne strani. Poudarja pomen samooskrbe.

Irena Rotar na Iskri tedna

Tokrat je največ glasov dobila izjava Irene Rotar. (Foto: Štajerski val)

Eva Černe Avbelj, ki v izjemno uspešnem celjskem muzikalu Veronika Deseniška igra Veroniko, je v finalni iskri spregovorila o muzikalu in o posebni energiji, ki se je spletla med nastopajočimi in občinstvom. Francka Javeršek, ustanoviteljica in že vseh 50 let predsednica Društva kmetic Ajda, ki je ob letošnjem občinskem prazniku občine Šmarje pri Jelšah prejelo občinsko plaketo, je poudarila pomen društva za ohranjanje tradicije ter promocijo domačega in lokalnega. Irena Rotar iz društva za celostno samooskrbo Samooskrbni.net, ki je tudi neodvisna aktivistka in predsednica Eko civilne iniciative Slovenije, pa je spregovorila o pomenu samooskrbe ter povezovanja v času današnjih nestabilnih razmer.

Največ vaših glasov in s tem naziv ISKRA TEDNA je dobila izjava IRENE ROTAR:

»Živimo v času nestabilnih geopolitičnih razmer, podnebnih sprememb … Lahko se pretrgajo transportne poti, lahko se zgodi, da smo en teden brez elektrike. Takrat je potrebna samooskrba, je potrebna sooskrba, se pravi, da ti veš, kje lahko dobiš in izmenjaš pridelke. Potrebne so veščine, kako preživeti brez vode, brez elektrike in vse te stvari so tudi takšne, ki nagovarjajo ljudi k večjemu povezovanju.«

To je zadnja tedenska iskra v juniju. Kmalu razglasimo, katera od štirih iskrivih izjav bo dobila še naziv ISKRA MESECA JUNIJA.

Pomembne informacije: prehranska varnost, semena, znanje in prihodnji dogodki

Spoštovani,

posredujemo vam pomembne aktualne informacije in celotno sporočilo v priponki.

V njem predstavljamo:

  • pomembno odločanje evropskih poslancev o prihodnji prehranski varnosti;
  • dogajanje na Podeželskem parlamentu;
  • zahvalo učiteljem in mentorjem, ki otroke učijo znanj za življenje;
  • priročnik Pripravljeni na vse;
  • pobudo za 30 novih slovenskih semen;
  • poziv k oddaji poročil za pridobitev priznanja za sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen;
  • vabilo na simpozij o javnem naročanju trajnostno pridelane lokalne hrane.

Junija 2026 je v Evropskem parlamentu predvideno pomembno odločanje o zakonodaji, ki bo vplivala na prihodnjo prehransko varnost in biotsko raznovrstnost. Evropski poslanci bodo odločali o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin – NGT – in vprašanjih, povezanih s patentiranjem semen.

Hkrati ugotavljamo, da so vremenske ujme vse pogostejše, pridelava hrane pa postaja vse bolj negotova. Zato je znanje, ki ga zavzeti učitelji, vzgojitelji in mentorji posredujejo otrokom v šolah in vrtcih, še posebej pomembno. Gre za praktična znanja za življenje, večjo samostojnost in pripravljenost na prihodnje izzive.

Ali smo res pripravljeni na vse?

Nekaj koristnih nasvetov najdete v priloženem priročniku Pripravljeni na vse. Za začetek lahko pripravite osnovni nahrbtnik za nujne primere, ki ga vzamete s seboj na dopust, potovanje ali izlet.

Zaradi toče, ki je skoraj v celoti uničila posevke, vključno s semenicami slovenskih avtohtonih sort, je bil odpovedan tudi načrtovani ogled največjega semenskega centra na Ptuju. Takšni dogodki dodatno potrjujejo, kako pomembni so ohranjanje domačih semen, prenos znanja in povezovanje.

Kakšno hrano bomo jedli v prihodnosti? Kaj bomo ponudili otrokom v šolah in vrtcih ter drugim uporabnikom javnih zavodov?

Del odgovorov bomo iskali na 2. strokovnem simpoziju »Javno naročanje z vizijo – kako do več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih«, ki bo potekal 16. septembra 2026 na Celjskem sejmu.

Prosimo, rezervirajte si termin. Aktivnosti, usmerjene v iskanje rešitev za prihodnjo prehransko varnost, so pomembnejše kot kadar koli prej.

Vabimo vas, da preberete celotno sporočilo in gradiva v priponki.

Zahvaljujemo se vam za vaš prispevek k vseslovenskemu gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

Vsako dejanje šteje – vsako posejano, izmenjano in ohranjeno seme ter vsako seme dobrih dejanj, povezovanja in ozaveščanja.

Skupaj soustvarjamo trajnostno in prehransko varnejšo prihodnost.

S spoštovanjem,

Za Združenje Ekoci in vseslovensko gibanje
Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen

Irena Rotar, predsednica Združenja Ekoci

V vednost:

  • sodelujočim v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen;
  • zainteresirani strokovni in splošni javnosti;
  • predstavnikom medijev.

Vabilo na 2. strokovni simpozij »Javno naročanje z vizijo – kako do več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih«

Celjski sejem, d. d., in Združenje Ekoci skupaj s partnerji in somišljeniki vseslovenskega gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen

vas prisrčno vabita na

2. strokovni simpozij

»Javno naročanje z vizijo – kako do več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih«

Simpozij bo potekal v sredo, 16. septembra 2026, med 14.00 in 17.00 v Mali kongresni dvorani Celjskega sejma.

Dogodek bo osvetlil ključne izzive, dobre prakse in potrebne sistemske izboljšave za večje vključevanje trajnostno pridelane lokalne hrane v jedilnike javnih zavodov.

Prizadevanja ravnateljev, organizatorjev prehrane, dobaviteljev in lokalnih kmetov kljub dobri volji pogosto naletijo na številne birokratske ovire, pomanjkljivo razvite dobavne verige in druge izzive.

Se s podobnimi izzivi srečujete tudi vi?

  • Kje poiskati ustrezne rešitve?
  • Kako smo pripravljeni na morebitne prekinitve dobavnih verig iz uvoza ob spremenjenih geopolitičnih razmerah?
  • Kako svojim varovancem zagotoviti čim kakovostnejšo lokalno hrano?
  • Kako premostiti birokratske ovire?
  • Kje in kako poiskati ustrezne ponudnike?
  • Prihaja zakonodaja o novih genomskih tehnikah – NGT. Bomo sploh vedeli, kakšno hrano ponujamo svojim uporabnikom?

Pridružite se nam.

Prijava

Ob predhodni prijavi je udeležba na dogodku brezplačna.

Svojo udeležbo potrdite z izpolnitvijo prijavnega obrazca na povezavi:
https://forms.gle/FHY3GJj7pfbi5P6HA

Prijave so mogoče do zapolnitve prostih mest.

Za več informacij o dogodku nam lahko pišete na elektronski naslov: ekoci.si@gmail.com.

Zakaj je vaša udeležba pomembna?

Ker lahko skupaj dosežemo veliko.

Veseli nas napredek, dosežen po lanskem 1. strokovnem simpoziju o trajnostnem naročanju na Celjskem sejmu. V nekaterih zavodih se je naročanje lokalne hrane bistveno povečalo, izvedene so bile delavnice za kuharje in organizatorje prehrane, ponekod pa so se občine s povezovanjem partnerjev dejavno vključile v programe oskrbe javnih zavodov.

Rezultati so že vidni.

Tudi tokrat bomo predstavili dobre prakse ter skupaj z vabljenimi gosti iskali izvedljive rešitve. Sodelovali bodo predstavniki odločevalcev, strokovnjaki s področja kmetijstva in šolstva ter uspešni organizatorji prehrane.

Zbrali bomo tudi pobude udeležencev o tem, kaj je treba še storiti, da bi lahko javni zavodi dolgoročno naročali čim več lokalno pridelane hrane. Zbrane pobude s simpozija bomo posredovali pristojnim odločevalcem.

Poročilo in pobude z lanskega simpozija so na voljo na povezavi:
https://ekoci.si/wp-content/uploads/2025/10/POBUDE-IZ-SIMPOZIJA-JAVNO-NAROCANJE-Z-VIZIJO-VEC-TRAJNOSTNE-LOKALNE-HRANE-V-JAVNE-ZAVODE-or.pdf

Prisrčno vabljeni.

Veselimo se vaše udeležbe in skupnega oblikovanja prihodnosti javne prehrane.

Aktivnosti organizirata Celjski sejem, d. d., in Združenje Ekoci skupaj s partnerji, somišljeniki ter vseslovenskim gibanjem Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

K udeležbi vabimo:

  • ravnatelje, organizatorje javne prehrane, kuharje ter vodstva šol, vrtcev, domov za starejše občane in drugih javnih ustanov;
  • direktorje javnih zavodov;
  • kmete, ponudnike in predstavnike zadrug;
  • predstavnike institucij in odločevalce na lokalni in državni ravni;
  • starše in vse, ki jim ni vseeno, kakšno hrano jedo njihovi otroci;
  • ozaveščene posameznike, ki jim je pomembna trajnostna in suverena prehranska varnost;
  • predstavnike medijev.

Semena rastlin, znanja in povezovanja klijejo in rastejo – vsem vremenskim ujmam navkljub

Junij 2026 prinaša številna pomembna dogajanja na področju prehranske varnosti, ohranjanja semen, prenosa znanja in povezovanja za trajnostno prihodnost.

Tokrat izpostavljamo:

  • pomembno odločanje evropskih poslancev o prihodnji prehranski varnosti;
  • Podeželski parlament;
  • zahvalo učiteljem in mentorjem, ki otroke učijo znanj za življenje;
  • priročnik Pripravljeni na vse;
  • pobudo za 30 novih slovenskih semen;
  • oddajo poročil za pridobitev priznanja za sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen;
  • vabilo na simpozij o javnem naročanju lokalne in trajnostno pridelane hrane.

Pomembno odločanje o prihodnji prehranski varnosti

V Evropskem parlamentu je junija 2026 predvideno pomembno odločanje o zakonodaji, ki bo vplivala na prihodnjo prehransko varnost in biotsko raznovrstnost.

Evropski poslanci bodo odločali o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin – NGT – ter o vprašanjih, povezanih s patentiranjem semen.

Odločitve, sprejete na evropski ravni, bodo dolgoročno vplivale na način pridelave hrane, dostop do semen, pravice kmetov, možnosti ekološke pridelave ter pravico potrošnikov do obveščenosti in izbire.

Zato je pomembno, da o teh vprašanjih govorimo javno, pregledno in odgovorno.

Vremenske ujme nas opozarjajo na pomen lastnih semen in znanja

Vremenske ujme so vse pogostejše, pridelava hrane pa postaja vedno bolj negotova in dragocena.

Nedavna toča je skoraj v celoti uničila posevke, med njimi tudi semenice slovenskih avtohtonih sort. Zaradi posledic toče je bil odpovedan tudi načrtovani ogled največjega semenskega centra na Ptuju.

Takšni dogodki nas znova opozarjajo, kako pomembno je:

  • ohranjati slovenska semena;
  • širiti znanje o pridelavi hrane;
  • vzpostavljati razpršene semenske in prehranske vire;
  • krepiti lokalno samooskrbo;
  • prenašati praktična znanja na otroke in mlade.

Semena rastlin, znanja in povezovanja morajo kliti na številnih krajih, saj le tako lahko skupaj gradimo odpornejšo prihodnost.

Zahvala učiteljem in mentorjem

Znanje, ki ga zavzeti učitelji, vzgojitelji in mentorji posredujejo otrokom v šolah in vrtcih, postaja vse pomembnejše.

Otroci se z njihovim sodelovanjem učijo, kako:

  • pridelati hrano;
  • sejati in ohranjati semena;
  • razumeti naravne procese;
  • spoštovati hrano in delo pridelovalcev;
  • skrbeti za skupnost in okolje.

To niso le dodatne dejavnosti, temveč znanja za življenje, samostojnost in preživetje.

Vsem mentorjem, učiteljem, vzgojiteljem in drugim sodelujočim se iskreno zahvaljujemo za njihov trud, predanost in pomemben prispevek k skupni prihodnosti.

Smo pripravljeni na vse?

V času vremenskih ujm, motenj v dobavnih verigah in drugih nepredvidljivih dogodkov se vedno pogosteje sprašujemo, ali smo na morebitne krizne razmere dovolj dobro pripravljeni.

Nekaj praktičnih nasvetov najdete v priročniku Pripravljeni na vse, ki ga prilagamo sporočilu.

Za začetek lahko pripravite tudi osnovni nahrbtnik za nujne primere, ki ga vzamete s seboj na dopust, potovanje ali izlet. Že nekaj osnovne opreme, vode, hrane, zdravil in pripomočkov lahko v nepričakovani situaciji pomeni veliko razliko.

Pobuda za 30 novih slovenskih semen

Nadaljujemo tudi pobudo za ohranjanje in razvoj novih slovenskih semen.

Domača semena so prilagojena našemu okolju, podnebju in načinu pridelave. Prispevajo k večji biotski raznovrstnosti, prehranski varnosti in neodvisnosti od uvoženega semenskega materiala.

Vsaka ohranjena sorta in vsako posejano seme pomenita korak k večji odpornosti in samooskrbi.

Pošljite poročilo in prejmite priznanje

Vse sodelujoče v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen vabimo, da nam pošljejo poročilo o svojih dejavnostih.

V poročilu lahko predstavite:

  • katere dejavnosti ste izvedli;
  • koliko otrok, mentorjev ali drugih sodelujočih je sodelovalo;
  • katere rastline in semena ste posejali, izmenjali ali ohranili;
  • kako ste širili znanje o samooskrbi in pomenu semen;
  • fotografije in druge utrinke svojih dejavnosti.

Na podlagi poslanega poročila boste lahko prejeli priznanje za sodelovanje v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

Kako do več trajnostno pridelane lokalne hrane v javnih zavodih?

Kakšno hrano bomo jedli v prihodnosti? Kaj bomo ponudili otrokom v šolah in vrtcih, starejšim ter drugim uporabnikom javnih zavodov?

Del odgovorov bomo iskali na 2. strokovnem simpoziju »Javno naročanje z vizijo – kako do več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih«, ki bo potekal:

v sredo, 16. septembra 2026, med 14.00 in 17.00, v Mali kongresni dvorani Celjskega sejma.

Na simpoziju bomo skupaj z ravnatelji, organizatorji prehrane, kuharji, kmeti, ponudniki, strokovnjaki in odločevalci iskali poti do večjega vključevanja lokalne in trajnostno pridelane hrane v javna naročila.

Rezervirajte si termin in se nam pridružite.

Aktivnosti, ki iščejo konkretne rešitve za prihodnost prehrane, semen in samooskrbe, so danes pomembnejše kot kadar koli prej.

Vsako dejanje šteje

Zahvaljujemo se vam za vaš prispevek k vseslovenskemu gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

Vsako dejanje šteje:

  • vsako posejano seme;
  • vsaka ohranjena domača sorta;
  • vsaka izmenjava semen;
  • vsak prenesen košček znanja;
  • vsako dobro dejanje;
  • vsako novo povezovanje;
  • vsak korak k večji ozaveščenosti in samooskrbi.

Semena rastlin, znanja in povezovanja klijejo in rastejo – vsem vremenskim ujmam navkljub.

Skupaj soustvarjamo trajnostno, odporno in prehransko varnejšo prihodnost.

S spoštovanjem,

Za Združenje Ekoci in vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen

Irena Rotar, predsednica Združenja Ekoci

V vednost

  • sodelujočim v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen;
  • zainteresirani strokovni in splošni javnosti;
  • predstavnikom medijev.

Pomembno odločanje v Evropskem parlamentu o prihodnosti prehranske varnosti

Kako bodo glasovali evropski in slovenski evropski poslanci?

V Evropskem parlamentu je med 15. in 17. junijem 2026 predvideno pomembno odločanje o zakonodaji, ki bo vplivala na prihodnost evropske prehranske varnosti. Evropski poslanci bodo odločali o novih genomskih tehnikah – NGT – ter o vprašanjih, povezanih s patentiranjem semen.

Predlagana zakonodaja obravnava različne kategorije rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Pri NGT 1 naj bi bilo mogoče spremeniti do 20 genskih mest, medtem ko NGT 2 vključuje obsežnejše genske spremembe. Predlog odpira tudi vprašanja patentiranja semen, pravic žlahtniteljev in lastništva nad genskim materialom.

Eden ključnih pomislekov je, da živila, pridobljena iz rastlin NGT 1, po predlagani ureditvi za končnega potrošnika ne bi bila posebej označena. Potrošniki zato morda ne bi mogli vedeti, ali kupujejo izdelek, pridobljen z uporabo novih genomskih tehnik. Na nekaterih področjih prav tako še ni dovolj dolgoročnih in neodvisnih raziskav o možnih posledicah uporabe teh tehnologij.

Ker gre za uredbo Evropske unije, bi se po sprejetju neposredno uporabljala v državah članicah in je ne bi bilo treba dodatno potrjevati v nacionalnih parlamentih.

Združenje Ekoci se pridružuje pobudi Zveze društev biodinamikov Slovenije, evropskih organizacij, sopodpisnikov in več kot dveh milijonov ozaveščenih državljanov ter evropske poslance poziva, naj predlagane zakonodaje v sedanji obliki ne podprejo.

Več informacij je na voljo v prispevku: Zaščitimo skupno prehransko varnost in zaustavimo deregulacijo NGT – Plan B za Slovenijo.

Zakaj je to pomembno?

Slovenske evropske poslance pozivamo, naj upoštevajo previdnostno načelo in uradno stališče Republike Slovenije, ki je bilo do predlaganih sprememb kritično.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zagovarja previdnostno načelo in je na Svetu Evropske unije skupaj z nekaterimi drugimi državami glasovalo proti predlogu, vendar je bilo preglasovano. Odgovor ministrstva je priložen objavi.

Predlagano uredbo o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, in izdelkih iz njih je zavrnila tudi Komisija za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi, ki deluje kot posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije.

Sklep in več informacij o delovanju komisije sta na voljo na spletni strani Komisija za ravnanje z GSO | GOV.SI.

Združenje Ekoci in druge nevladne organizacije opozarjajo, da predlagana zakonodaja odpira resna vprašanja glede:

  • zdravja ljudi in živali;
  • varovanja okolja in biotske raznovrstnosti;
  • prihodnosti ekološkega kmetijstva;
  • pravice potrošnikov do obveščenosti in izbire;
  • patentiranja semen;
  • odvisnosti kmetov od velikih mednarodnih korporacij;
  • stroškov in dostopnosti pridelave hrane;
  • možnosti nenadzorovanega širjenja in križanja rastlin v naravi;
  • zaščite ekoloških pridelovalcev pred morebitno kontaminacijo z rastlinami NGT.

Hrana, pridobljena iz rastlin NGT 1, po predlagani ureditvi za končnega potrošnika ne bi bila posebej označena. Patentiranje semen pa bi lahko povečalo odvisnost kmetov od multinacionalk in zvišalo stroške pridelave hrane.

Kakšno prihodnost bomo izbrali?

V času spremenjenih geopolitičnih razmer, negotovih dobavnih verig, pomanjkanja mineralnih gnojil in energetske krize je čas za premišljene in dolgoročno odgovorne odločitve.

Slovenija ima izjemne naravne danosti za razvoj trajnostne pridelave hrane. Odločiti se moramo, ali bomo podprli:

  • ekološko, biodinamično, permakulturno in regenerativno kmetijstvo;
  • uporabo domačih in lokalno pridelanih semen;
  • semena, prilagojena našemu okolju in podnebnim razmeram;
  • sonaravne načine pridelave z nižjimi vhodnimi stroški;
  • večjo prehransko samooskrbo in prehransko suverenost;
  • neodvisnost kmetov in potrošnikov od korporacij in uvoza.

Brez semen ni hrane. Ohranjanje lastnih semen, znanja in možnosti samostojnega odločanja o načinu pridelave je zato eno ključnih vprašanj prehranske varnosti.

Več informacij o pomenu slovenskih semen je na voljo na povezavi:

Več informacij o zakonodaji o NGT in patentiranju semen:

Odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:

Poziv evropskim poslancem

V okviru pobude so bili poleg Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nagovorjeni tudi pristojne evropske institucije, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in evropski poslanci.

Med slovenskimi evropskimi poslanci se je na pozive odzval Matjaž Nemec, ki si prizadeva za nesprejetje predlagane zakonodaje v sedanji obliki.

Pisma evropskim poslancem in informacije o njihovem glasovanju so na voljo na povezavi:

Predlagatelji in sopodpisniki ne nasprotujemo znanosti, raziskovanju ali razvoju novih tehnologij. Zavzemamo se za zaščito temeljnih evropskih vrednot:

  • previdnostnega načela;
  • preglednosti;
  • biotske raznovrstnosti;
  • prehranske suverenosti;
  • pravice potrošnikov do obveščenosti in izbire.

Dokler ne bodo ustrezno rešena vprašanja patentov, odgovornosti, označevanja, sobivanja različnih načinov pridelave in morebitnih posledic širjenja gensko spremenjenih rastlin v naravi, podpora sedanjemu kompromisnemu predlogu ni v interesu slovenskih kmetov, potrošnikov in prihodnjih generacij.

Prav tako je treba jasno odgovoriti na vprašanja:

  • Kako bo urejeno sobivanje rastlin NGT, konvencionalnih in ekološko pridelanih rastlin?
  • Kako bo preprečeno nenadzorovano križanje z divje rastočimi rastlinami?
  • Kako bo ekološka pridelava zaščitena pred kontaminacijo?
  • Kdo bo odgovoren za morebitno gospodarsko ali okoljsko škodo?
  • Zakaj živila, pridobljena iz rastlin NGT 1, za potrošnike ne bi bila ustrezno označena?
  • Kako bodo pred patentnimi zahtevki zaščiteni kmetje, žlahtnitelji in pridelovalci lastnih semen?

Nadejamo se, da bodo evropski poslanci izbrali odgovorno pot in predlagano zakonodajo zavrnili oziroma glasovanje preložili, dokler ne bodo opravljene zadostne neodvisne raziskave in ustrezno rešena vsa ključna vprašanja.

Za Združenje Ekoci, vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, sopodpisnike in somišljenike

Irena Rotar, predsednica Združenja Ekoci

Spodaj preberite:

  • pisma evropskim poslancem;
  • mnenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
  • mnenje Komisije za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi;
  • dodatna strokovna in informativna gradiva.

Ekoci-Eko civilna iniciativa Slovenije

Izdelava strani