Julij, avgust 2024.

Aktivnosti sodelujočih v vseslovenskem gibanju za povečanje samooskrbe s sonaravno pridelano hrano, ohranjanje slovenskih semen in trajnostno prihodnost Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen ne mirujejo niti v času počitnic. Medtem, ko zavzeti ljudje pobirajo
samooskrbne pridelke in se že pripravljamo na jesen, na terenu pridobivamo nova znanja in jih z veseljem posredujemo naprej. Da zagotovimo čim večjo prehransko varnost s sonaravno pridelano hrano in ohranimo čim več slovenskih semen, da bodo sproti prilagojena posledicam podnebnih sprememb.

Aktualne informacije najdete spodaj.

KAKO POSPEŠITI OHRANITEV SLOVENSKIH SEMEN S SPODBUJANJEM AKTIVNEGA DRŽAVLJANSTVA OB POMOČI STROKOVNJAKOV KIS IN MKGP   

Združenje Ekoci s partnerji in sodelujočimi NVO, Samooskrbni.net, Ognjič in Semenjalnico skupaj s naprednimi strokovnjaki in aktivisti ter somišljeniki vseslovenskega  gibanja za povečanje samooskrbe in ohranjanja   slovenskih  semen OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN  skrbno spremljamo ukrepe delovanja MKGP in vladnih inštitucij, ki delujejo na področju prehranske varnosti, ki je čedalje bolj pomembna v času spremenjenih podnebnih in geopolitičnih sprememb. V času pojavljanja novih načinov pridelave hrane je pomembno, da skupaj zaščitimo slovensko tradicijo in pridelovalce ter sonaravno pridelavo hrane ter slovenska semena. Brez semen ni hrane, ki bi zrastla v zemlji.

Nevladniki in zainteresirana javnost aktivno iščemo rešitve, kako povečati samooskrbo in ohraniti čim več slovenskih semen, ki so osnova za našo državno samooskrbo. Prav tako želimo poskrbeti, da bodo otroci jedli zdravo, sonaravno pridelano hrano, ki je zrastla iz semen, prilagojenih lokalnemu okolju.

Priča smo preobrazbi prehranskih sistemov, kjer postajajo pridelava hrane z bioinženiringom, novimi genovskimi tehnikami, patentiranjem semen, laboratorijsko pridelane hrane (encimske tovarne), hidroponiko in airponiko, naša nova realnost. Pri tem še ne vemo, kaj pomenijo vse te tehnike za zdravje ljudi, živali, biodiverziteto in trajnostno prihodnost. Ugotavljamo, da je v genski banki Kmetijskega inštituta Slovenije več kot 5.000 različnih varietet genskega materiala, vendar se zaradi pomankanja resursov ne obnavlja v dovolj veliki meri, da bi ga lahko ohranili tudi za prihodnje rodove. Predvsem pa bi semena sproti posajena v zemljo sproti  pridobila naravno odpornost na podnebne spremembe in tako bi lahko obnavljali stara semena oz genski material že s semeni, ki so prilagojena  na podnebne spremembe. Sedaj pa je veliko semen v genski banki staro desetletje in več. Sedaj veliko genskega materiala  čaka  v kozarcih v semenski banki, dokler jih ne izbere ustrezen žlahtnitelj za ustvarjanje nove sorte. Naš namen je, da, ob podpori strokovnjakov, ohranimo stare sorte, prilagojene sodobnemu času in trenutnim podnebnim izzivom.

Zato smo pripravili pobude, ter jih poslali v preučitev na Ministrstvo  za kmetijstvo, gozdarstvo  in prehrano ter slovensko gensko banko Kmetijski inštitut Slovenije.

 
Iz vsebine: 

»Semena so bogastvo naroda in dežele«

Na ptujskem vrtu semen v Infrastrukturnem centru Ptuj je Kmetijski inštitut Slovenije priredil Dan slovenskih sort, kjer so predstavniki inštituta s člani različnih nevladnih organizacij ali entuziasti s področja ohranjanja in izmenjave semen govorili o pomenu in možnosti ohranjanja avtohtonih semen.

»Semena so bogastvo naroda in dežele,« je poudarila Irena Rotar, aktivistka s področja samooskrbe in pobudnica Štafete semen – izmenjave semen, ki živi že 12 let. Rotarjeva, ki je soustanoviteljica gibanja in gonilna sila združenja Ekoci – Ekološke civilne iniciative, opozarja, da smo izgubili že 80 odstotkov semen in da je naloga vseh, da preostalih 20 odstotkov semen ohranimo. Še posebej v luči neodvisnosti, samooskrbe pa tudi prihodnosti nas vseh. Semenske korporacije so pogosto lastniško povezane s proizvodnjo zaščitnih sredstev in gnojil, nekatere celo s proizvodnjo zdravil za ljudi in živali.

»Gre za vlak kapitala, ki vse peha v pogubo,« slikovito pove Rotarjeva. Dodaja pa, da ta vlak podpira tudi politika oziroma kapital narekuje smer politiki. »Naši predniki so delovali po načelih biodinamike, permakulture torej, v sožitju in v skladu z naravnimi smernicami. Če bi politika želela pravi zeleni prehod, bi se zavzemala za tovrstne načine pridelave hrane, žal pa tovrstnega načina ne poganja kapital.« Za ohranjanje semen in samooskrbe na naravi prijazen način se zavzemajo manjši pridelovalci in vrtičkarji, pravi. Ti negujejo bogato raznovrstnost rastlinja, prizadevajo pa si, da bi se povezali tudi s Kmetijskim inštitutom Slovenije, ki je eden izmed skrbnikov genske rastlinske banke.

Na Ptuju skrbijo za 45 sort vrtnin

Ohranjajo oziroma izvajajo vzdrževalno selekcijo semena, žlahtnijo ga oziroma pridobivajo za prodajo v Infrastrukturnem centru Ptuj, nekdanjem selekcijsko-poskusnem centru. »Na 38,7 hektarja zemljišč izvajamo vzdrževano selekcijo za 45 sort vrtnin. To število želimo še povečati,« je dejal vodja centra Darko Vernik. Letos so tako že postavili dodaten rastlinjak, v prihodnje načrtujejo tudi postavitev namakalnega sistema, za mokra leta, kot je tudi letošnje, pa bi potrebovali še osuševalne jarke. O pomenu lokalnih semen sogovornik pravi: »Vrednost lokalnih semen je v okusu, prilagojenosti okolju. Želim si, da bi jih znali obdržati. Zato apel potrošnikom in drugim, da iščejo lokalno pridelano zelenjavo, po možnosti lokalne, domače sorte, kajti prednost in vrednost tovrstne hrane je zagotovo kakovost.«

Celoten članek najdete na povezavi https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/668e65b6736a8/semena-so-bogastvo-naroda-in-dezele.

Ptuj, 3.7 2024.

Na ptujskem infrastrukturnem centru Kmetijskega inštituta Slovenije so  strokovnjaki predstavili kako ohranjajo in žlahtnijo slovenske sorte genskih virov semen v okviru slovenske genske banke. Predstavitve se je udeležilo veliko  naprednih ljudi, nevladnikov, strokovnjakov, predstavnikov institucij izobraževanja in semenarstva, zavzetih ljudi,  ki jim  je mar za slovenska semena in prehransko varnost. Dobili so  veliko odgovorov, a vseeno ostaja skrb zaradi trenutnih svetovnih trendov prehranske varnosti, patentiranju semen in sprejemanja zakonodaje na ravni EU o pridelavi rastlin z novimi genomskimi tehnikami.

Udeleženci so poudarili potrebo po večji intenziteti dejavnosti genske banke. Kmetijski inštitut pojasnjuje, da imajo le omejene kmetijske površine, resurse in finance, da bi lahko pospešili aktivnosti genske  banke. Zato so udeleženci predlagali pomoč pri aktiviranju pridobitve dodatnih kmetijskih površin na kmetijah in organizacije aktivnosti genske banke na terenu glede ohranjanja vrst  pod strokovnim vodstvom Kis-a. Glede  na to, da je trenutno tudi slabo  organizirana pridelava semen za trg, saj je mogoče trenutno kupiti le nekaj slovenskih sort semen, menijo, da bi s sodelovanjem stroke in zainteresiranih ljudi ter usklajenimi ukrepi Ministrstva za kmetijstvo lahko skupaj dosegli boljše rezultate. Vodstvo Kis – a je sporočilo, da bodo o pobudi razmislili.

Veseli nas, da se tudi čedalje več prepoznava pomen čudovitega  sadeža – modrega kovačnika: sibirskih borovnic, jagodami haskap, na način, da pomagajo pri pobiranju pridelovalcem in se istočasno sami  sooskrbijo z okusnimi ekološko pridelanimi sadeži jagod haskap. Kmet obiralcu podari 10 odstotkov od nabranih sadežev: npr: če nabiralec nabere 10 kg, vam pridelovalec podari 1 kg. Nabrane sadeže nabiralec kupi pri kmetu po najmanj 10 % ali več nižji ceni.

Sooskrbovalnica desetinka obuja tradicijonaših prednikov, kjer so se tisti, ki niso imeli dovolj zemlje lahko na način  da so pomagali pri delu kmetu sooskrbili  s hrano. Koncept Sooskrbovalnica desetinka  omogoči zavednim in zavzetim ljudem, da se lahko kvalitetno in ceneje oskrbijo s kvalitetno, ekološko pridelano hrano, kmetu pa omogoča pomoč pri  delu.

Sooskrbovalnico desetinko organiziramo v okviru vseslovenskega gibanja  za povečanje samooskrbe  in ohranjanja slovenskih semen Oskrbimo Slovenija – Štafeta semen, ki poteka že od leta 2012 dalje, Združenje Ekoci skupaj s partnerji Oskrbovalnica in Samooskrbni.net.

Po kakšni ceni kupiti sibirske borovnice? Ceno določi pridelovalec in je večinoma odvisna od velikosti in kvalitete borovnic, velikosti rastlin,  nasada in lokalne tržne ponudbe sorte. Na trgu se cene gibljejo od 12 do 15 eur za kg. Obiralci torej  dobijo borovnice, ki jih sami poberejo po konceptu Sooskrbovalnica Desetinka – torej 10 odstotkov dobijo podarjene ostale kupijo. Do konca maja so že pobrane borovnice na nasadih na Štajerskem in sicer v Savinjski dolini, kjer so jih obiralci lahko kupili po 7 ali 8 EUR pobiranje na Kozjanskem pa bo potekalo od 1.6. dalje. Na Gorenjskem jih bo možno kupite po 10€ dalje, enako na  Notranjskem. Kdor  pa jih želi kupiti, brez da bi jih sam obiral, pa jih lahko tudi kupi od 12.00 do 15 € na posamezni kmetiji.

Kako poteka Sooskrbovalnica desetinka lahko preberete tudi v opisu na www.ekoci.si; https://ekoci.si/…/sooskrbovalnica-desetinka-nacin…/ in https://www.samooskrbni.net/blog/sooskrbovalnica-desetinka ter https://oskrbovalnica.si/oskrbovalnica/ponudniki.

Kako pa že poteka letos po Sloveniji, pa tudi v člankih: 

• ČAS ZA ZEMLJO – https://www.caszazemljo.si/trajnostno/tudi-letos-akcije-soobiranja-jagod-vecne-mladosti-ki-so-zdruzile-slovenijo.html?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTEAAR3Boycfzf2nJ7th6IWD4z7yv0u2vOyGizupb4bYrsCzt4EdB0C8kopD_Fo_aem_AbhFsev9Y1Ay1aWQbwcf4eiw-xWDdDpWg1pLhuaDpImOM1l2emn4X4toGfTQA2Zlu7D4DQsEqQSAIcx5HsVZNzeq
• in EKO DEŽELI:  https://www.ekodezela.si/eko-zanimivo/soobiranje-sibirskih-borovnic-desetino-nabranih-sadezev-odnesete-domov/?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTEAAR2XgrRTy0avlJnzSiy0hVIF9K_el6G-rJafrboAjam79eBka1h5FWVgMJY_aem_Ace3jPnUBkFu9NjfHnUldMDwRs-4eolMPB1jZ7_mzBuBA7eG3KWLH9R9Tc2WvDm_-T9U3pM3d0nsQ4P683R9FxnB

V juniju 2024 vabljeni še na naslednje lokacije:

1. SOOSKRBOVALNICA DESETINKA –  OBIRANJE BOROVNIC HASKAP NA ŠTAJERSKEM –  ŠENTJUR ,   dne: 1. 6. 2024 OB 10.00 uri.  Zainteresirani udeleženci pišite za več informacij na : ekoci.si@gmail.com  ali  pokličite pridelovalca: gsm:  041 719 051
2. SOOSKRBOVALNICA DESETINKA OBIRANJE BOROVNIC HASKAP NA GORENJSKEM –   BRDO , dne 1. 6. 2024 junij od 9.00 urI Zainteresirani udeleženci pišite za več informacij na ekoci.si@gmail.com ali pokličite pridelovalca 040 849 803.      
3. SOOSKRBOVALNICA DESETINKA –  OBIRANJE BOROVNIC HASKAP  NA NOTRANJSKEM – ILIRSKA BISTRICA  -dne  2.6. 2024 ob 10.00 uri . Zainteresirani udeleženci pišite za več informacij na ekoci.si@gmail.com ali pokličite pridelovalca tel: 051 372 614.
4.  SOOSKRBOVALNICA DESETINKA – OBIRANJE BOROVNIC HASKAP –   LOPATINEC – HR- BLIZU MEJNEGA PREHODA SREDIŠČE OB DRAVI, dne  2.6.2024 ob  10:00 uri Zainteresirani udeleženci pišite za več informacij na ekoci.si@gmail.com ali pokličite pridelovalca:  +385 992543932

DOBRODOŠLI NA  SOOSKRBOVALNICI – SAMOOOBIRANJU  HASKAPA. Verjamemo, da boste našli veliko somišljenikov in uživali.

Za OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN – vseslovensko gibanje za povečanje samooskrbe in ohranjanje  slovenskih semen in Združenje  Ekoci, s partnerji, Irena Rotar 

Soustvarjajmo trajnostno prihodnost skupaj.

Več informacij o našem delovanju preberite na spletni strani www.ekoci.si.

Dobrodošli.

Za OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN – vseslovensko gibanje za povečanje samooskrbe in ohranjanje  slovenskih semen in Združenje  Ekoci, s partnerji, Irena Rotar 

April, maj 2024

Po Sloveniji se vrstijo številne prireditve, delavnice, aktivnosti, izdelujejo se gredice, izvajajo se izmenjevalnice semen, sadik in semenskih kroglic, ki jih izvajajo številni sodelujoči v Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Aktivni smo tudi za dolgoročno trajnostno prihodnost in prehransko varnost na področju nesprejetja zakonodaje proti genomskih tehnikam rastlin in zaščiti slovenskih semen na način, da smo argumente poslali tako Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter od njih dobili tudi odgovor, poslali Evropskim poslancem, sodelovali v javni radijski oddaji. Za Večjo samooskrbo tudi za tiste, ki nimajo svoje zemlje ali pa premalo in se želijo oskrbeti z zdravo pridelano hrano se ljudje organizirajo na skupnostnih njivah preko Samooskrbni.net ter preko Sooskrbovalnice desetinka, kjer sodelujejo zainteresirani. V maju in juniju je organizirano obiranje borovnice haskap na način obujanja tradicije po konceptu desetinka – kjer desetino pobranega pridelka kmet obiralcu podari, če pa želi obiralec še več pridelkov pa jih lahko kupi po najmanj 10 odstotkov ali več, nižji ceni in se tako ceneje oskrbi s sonaravno pridelano hrano, kmet pa dobi pomoč pri pobiranju pridelkov. 

Vse slovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo Štafeta semen za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen ima čedalje več različnih oblik in sodeluje čedalje več ljudi. Kot vedno, vsako dejanje šteje.

Več informacij v videu spodaj.

Hvala  za vaš doprinos skupnega soustvarjanja  trajnostne prihodnosti.Veseli bomo vaših povratnih informacij o izvedenih aktivnostih ter napovednika vaših dogodkov.

S spoštovanjem,

Za vseslovensko gibanje za povečanje samooskrbe in ohranjanje  slovenskih  semen, Združenje Ekoci Irena Rotar, preds.

V imenu somišljenikov je Združenje Ekoci poslalo dne 23.4.2024 Prošnjo za razmislek in za glasovanje proti uvedbi NGT tehnik pridelave rastlin direktno v naravo, dokler se ne raziščejo vsi vplivi.

KAKO SO SE ODZVALI in KAKO SO GLASOVALI EVROPSKI POSLANCI. Z ekipo smo preverili dostopno dokumentacijo Evropskega parlamenta na povezavi: https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/PV-9-2024-04-24-RCV_EN.pdf

STRAN 46 – 48

Ali v slovenski verziji na povezavi:

file:///C:/Users/HP/Downloads/PV-9-2024-04-24-RCV_SL%20(4).pdf

Iz dokumentov je razvidno, kako je potekalo glasovanje slovenskih poslancev: 

1. Evropski poslanci Milan Brglez in Matjaž Nemec sta na naše  pismo odgovorila ter navedla  tudi argumente zakaj ste glasovala proti –  za kar se jima zahvaljujemo.
2. Evropski poslanci: Milan  Zver, Romana Tomc , Irena Joveva in Klemen Grošelj –  na meil pošto niso odgovorili, so pa glasovali proti sprejetju. 
3. Za je glasoval le poslanec Franc Bogovič in  Romana Tomc  – dokument   7.12. Rastline, pridobljene z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter hrana in krma iz njih.

Je pa zanimivo, da ima Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do sprejetje  te zakonodaje zadržano mnenje in zagovarja previdnostno načelo, za kar se jim zahvaljujemo  in se sprašujemo zakaj takšno mnenje  z glasovanjem ne potrdijo poslanci ki zastopajo državo. Evropski parlament je na gasovanju dne 24.4. 2024 na svojem zadnjem srečanju v tem sklicu sprejel to zakonodajo, ki gre naprej v  proceduro. 

PISMO IN PRILOGE, KI JE BILO POSLANO EVROSKIM POSLANCEM  

Spoštovani slovenski evropski poslanci

g. Matjaž Nemec,  g. Milan Brglez, g.Klemen Grošelj, ga. Irena Joveva, ga. Ljudmila Novak, ga. Romana Tomc,  g Franc Bogovič in g. Milan Zver.

Na vas se obračamo s prošnjo za dodatno preučitev argumentov pred glasovanjem.

Združenje Ekoci, eko civilna iniciativa Slovenije s partnerji in somišljeniki, ozaveščeno javnostjo ter napredno stroko in  društvi, Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen –  vseslovenskim gibanjem  za povečanje samooskrbe, ohranjanje  slovenskih semen in trajnostno prihodnost, ki deluje že od leta 2012  z zaskrbljenostjo spremljamo sprejemanje zakonodajnega paketa v Evropskem parlamentu.

Dne 24.4. 2024 boste namreč glasovali o pomembnih dokumentih, ki bodo bistveno vplivali na našo deželo, prihodnost hrane  in življenja sedanjih in prihodnjih rodov. Glasovali boste o  zakonodajnih predlogih:”Rastline ki so pridobljene z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami NGT njihova hrana in krma;  Pridelava in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala in Proizvodnja in trženje gozdnega reprodukcijskega materiala. Predlagamo, da se resnično poglobite v dokumentacijo, predvsem pa v amandmaje, ki osnovno verzijo dokumenta še bistveno poslabšujejo na povezavi:  https://www.europarl.europa.eu/…/A-9-2024-0014_EN.html

Naprošamo vas:  

1.     Da  glasujete proti zakonodajnemu paketu, ki je naveden zgoraj.

2.     Da preučite vse argumente, ki vam jih pošiljamo.

3.     Da se zavzamete za dodatno označevanje semen, hrane in  izdelkov – glede na način pridelave od semena do  krožnika  – KUPEC MORA VEDETI KAJ KUPUJE.

4.     Da podprete in predlagate zakonodajo, ki bo  prednostinaše čudovite dežele  z dejanji spremenila  v«  Eko regijo Evrope« 

Obrazložitev:

1.      Kot vam je poznano splošna javnost nikakor ni naklonjena GSO – gensko spremenjeni že več kot desetletje.  Novo poimenovanje: » Nove genomske tehnike  pridelave  rastlin; NGT ne spremeni dejstev,  da te tehnike  niso dovolj raziskane, da bi jih  pridelovali direktno v naravi,  brez da bi vedeli kaj pomenijo za zdravje čebel, ljudi, biotsko pestrost, če jih vnesemo direktno  v naravo?

2.      Ali morda poznate podatek, kaj   pomeni morebitna kontaminacija za ekološko kmetijstvo in biotsko pestrost?  Ali so znani podatki kaj  pomeni patentiranje semen za prehransko varnost in kaj za naše kmetijstvo.?

3.      S predlaganimi amandmaji v kolikor bi bili sprejeti  24.4. 2024 – ČE BI GLASOVALI ZA – tudi s pomočjo vaših glasov,  bi se  izenačilo konvencionalno kmetijstvo z genomsko pridelavo rastlin. Označevanje ne bi bilo potrebno:  označevanje semen pa  naj bi bilo celo prepovedano, kot piše v enem  izmed amandmajev

ZAKAJ VAS PROSIMO, DA  GLASUJETE PROTI.

Pošiljamo vam  gradivo v preučitev, v pomoč pri vaših odločitvah.

Napredni somišljeniki v Sloveniji se pridružujemo  argumentom,  ki so navedeni v dopisih  in že krožijo  po EU parlamentu in  že potekajo na EU ravni –če naštejemo le najpomebnejše  PAN Europe,  Greenpecace in Corporate Europe Observatory   

1. Dopis : » Pet razlogov za zavrnitev poročila NGT na plenarnem zasedanju 24/04/2024 2 Corporate Europe Observatorys: »  poudarki« Ker bi  pomenilo bistveno znižanje varovanja okolja in zdravja. povzročilo porast patentiranih semen na račun kmetov, rejcev in kmetijske biotske raznovrstnost. Gensko spremenjena semena, proizvedena z »novimi genomskimi tehnikami«, so in bodo v bližnji prihodnosti patentirana. Njihova deregulacija povečuje nadzor kmetijskih korporacij nad kmeti in proizvodnjo hrane v EU… Prosimo, da preučite ostale  navedene argumente kot v dopisu  v priponki.
2. Dopis z argumenti, ki jih je navedel Greenpeace in poslal EU poslancem : Zagotovitev ocene tveganja za vse nove GSO, kjer je posebej izpostavljeno, da je “Francoski zdravstveni organ, nemška zvezna agencija za varstvo narave in avstrijska agencija za okolje so v preteklih mesecih opozorila, da lahko novi GSO predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in okolje.” V poročilu avstrijske agencije za okolje (UBA) iz leta 2023, ki je namenjeno izključno možnim nenamernim učinkom novega genskega inženiringa, je navedeno, da nove genomske tehnike (NGT) temeljijo “na bioloških procesih, ki ne morejo zagotoviti popolne natančnosti.  Prosimo, da preučite še ostale argumente v dopisu.
3. Dopis PAN EUROPE, ki je bil poslan članom odbora za kmetijstvo s poudarki:  o Predlogu uredbe o rastlinah pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami (NGT) ter njihovo hrano in krmo v Odboru za Okolje, javno zdravje in varnost hrane. S tem pismom želi PAN Europe deliti svojo globoko zaskrbljenost glede sedanjega predloga in številnih do zdaj vloženih sprememb,ki vsebujejo velike pomanjkljivosti. Bodo v sedanji obliki neizogibno vodile v nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi in okolje. Imeli bi tudi daljnosežne negativne posledice za pravice kmetov, proizvajalcev, trgovcev na drobno, potrošnikov in javnih organov.Državljani so večkrat izrazili, da so močno proti deregulaciji NGT/GSO,in vztrajati pri jasnem označevanju1. Na primer, v nedavni anketi Forsa je 96 % vprašanih so bili za varnostni pregled rastlin, ki so bile gensko spremenjene z uporabo novih procesov. 92 % jih meni, da morajo biti gensko spremenjena živila označena,ne glede na to, ali so bili uporabljeni novi postopki ali klasični genski inženiring2 .PAN Europe je zlasti zaskrbljen zaradi posevkov, odpornih na herbicide (HT), ki bodo povzročili povečanje uporabe škodljivih pesticidov, kot je to priča zlasti v Ameriki z pridelava soje, koruze, ogrščice in sladkorne pese, ki je tolerantna na glifosat, in njena velika posledice za javno zdravje in okolje. Tudi rastline, ki proizvajajo pesticide (PP). predstavljajo veliko tveganje za okolje in povečano odpornost proti škodljivcem. Na splošno je bistveno, da so vsi GSO, vključno z NGT, še naprej izpostavljeni velikemu tveganju oceno za ustrezno presojo možnih vplivov na ekosisteme in njihovo delovanje, kot tudi na zdravje ljudi. To zahteva temeljito oceno tveganja vsakega posameznega NGT rastlin, v zvezi z zdravjem ljudi, živali in okolja.
4. Preučitev pobud iz posveta. V marcu 2024 je bil na Celjskem sejmu Altermed& Flora  v Celju organiziran  posvet:« Ali bomo v prihodnji jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano  hrano ? » , ki se ga je udeležila tudi  Eva Knez, Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano . Na  posvetu in tekom sejma  je bilo zbranih veliko dobrih predlogov in zbrano ogromno podpisov ljudi, ki podpirajo pobude predvsem so proti »stihijski« uvedbi novih genomskih tehnik dokler niso raziskani vsi učinki na zdravje ljudi, živali in naravo  iz etičnega, ekološkega in ekonomskega, kmetijsko agroživilskega in  trajnostnega  vidika. Ljudje želijo vedeti kakšno hrano jedo. Želij imeti informacije  na deklaracijah tudi po načinu pridelave, kar mora biti jasno označeno  – vse od semena do krožnika.  Pobude iz posveta so bile poslane odločevalcem. Iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo že dobili odgovor, kjer podpirajo previdnostno načelo  uveljavitve NGT in povezane  zakonodaje. Upajmo, da boste podprli njihova stališča. Naprošamo Vas, da tudi vi preučite Pobude iz posveta  in delujete k pozitivni implementaciji  predlaganih pobud, ki so objavljene tudi na spletni strani: https://ekoci.si/zadnje/pobude-iz-javnega-posveta-ali-bomo-v-prihodnosti-jedli-gensko-spremenjeno-ali-sonaravno-pridelano-hrano/.

Kaj bi pomenila uvedba  zakonodaje v kolikor bi jo sprejeli 24.4. 2024 za slovenski prostor prosimo, da si ogledate na kratkem filmu: Sanja Lončar: PRIHODNOST NAŠIH SEMEN: https://www.youtube.com/watch?v=nKXMwqECyjk

5. Kaj pa pomeni patentiranje semen tudi za slovenskega kmeta pa se lahko naučimo iz dokumentarnega filma Percy proti Goljatu na povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/tuji-filmi/174929376.

Spoštovani EU poslanci, verjamemo, da Vam je mar za prihodnost.

Zato pričakujemo, da boste preučili  dodatne  argumente  in glasovali v dobro ljudi in narave in ne samo kapitala.  Tudi mi smo za napredek in razvoj – vendar ne za ceno trajnosti. škode naravi  in zdravja, z zadržkom, da se zakonodaja implementira takrat ko bodo  raziskani vsi vidiki morebitne uvedbe.  Z radovednostjo  bomo spremljali kako boste glasovali ali boste  sprejeli ali ne predlagane amadmaje, ki bi imele dolgoročne posledice in o tem obvestili tudi javnost. Vsi dokumenti so preko sporočil za javnost objavljeni na www.ekoci.si in povezanih delujočih straneh partnerjev, ki si enako prizadevamo za trajnostno prihodnost.

Pošiljamo vam tudi članke, ki so že  bili objavljeni na to temo v reviji Jana: “Privatizacija semen –   a brez njih ni hrane” in na 24ur ter “Ali bomo kmalu kupovali le gensko spremenjeno hrano?“. V sredo 24.4.2024 pa bo Studio ob 17h na radio Prvi,  saj dogajanje spremljajo tudi napredni mediji, saj ozaveščene in napredne ljudi, ki jim je mar za prihodnost ta tematika izredno zanima.

Soustvarjamo trajnostno prihodnost skupaj.

S pozitivnimi dejanji.

S spoštovanjem,

Za Združenje Ekoci, partnerje in vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen s  somišljeniki,  

Irena Rotar, preds

Združenje Ekoci s partnerji, Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, vseslovenskega gibanja za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen, Društvo za celostno samooskrbo, Samooskrbni.net, Informacijsko središče Zazdravje.net in Celjski sejem so organizirali zanimiv posvet v času celjskega sejma Altermed & Flora, dne 15.3.2024, na temo »Ali bomo v prihodnosti jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano?«.

V času, ko smo priča spremembi prehranskih sistemov, spremenjenih geopolitičnih razmer in podnebnih sprememb, postopku sprejema zakonodaje na EU ravni o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranja semen, težavam v kmetijski panogi, ponudbi hrane v trgovini, ki ni več pridelana v zemlji, ampak tudi v vodi ali v laboratorijih, potrebujemo celovit sistemski pristop k strategiji kmetijstva, k nadgradnji organizacije kmetijstva in strategiji prehranske varnosti. Hkrati pa je to lahko tudi hkrati produktivna priložnost za zeleni prehod Slovenije v eko cono – eko vrt – bio regijo Evrope. Z umestitvijo strategije Slovenije k biokrožnemu trajnostnemu gospodarstvu, katerega temelj je kmetijstvo. Udeleženci se zavedajo, da razvoja in napredka ni mogoče ustaviti, želijo pa upoštevanje previdnostih načel pri implementaciji zakonodaje.

Na posvetu se je zbralo veliko število ljudi, na katerem so bili tudi častni gostje – vidni predstavniki odločevalcev, politike, stroke in institucij ter nevladnih organizacij:

• Eva Knez, državna sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• dr. Martina Bavec, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru,
• dir. Andrej Simončič, Kmetijski inštitut Slovenije,
• dr. Maja Kolar, Semenjalnica,
• Sanja Lončar, Samooskrbni.net,
• Irena Rotar, Združenje Ekoci, eko civilna iniciativa Slovenije

Na podlagi odgovorov častnih gostov in informacij strokovnjakov, ekoloških kmetov ter sodelovanja zainteresirane javnosti so pripravljene spodnje pobude. Na posvetu in v času sejma je bilo zbrano večje število podpisov podpore k predlogom, ki so strnjeni v tem dopisu. Pripravljeni so s pomočjo strokovnjakov in sodelujočih naprednih članov združenja Ekoci s partnerji in Samooskrbni.net, Informacijskega središče za Zdravje.net in poslane na MKGP V PREUČITEV.

Prvotne pobude:

Z Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano smo prejeli konec aprila 2024:

Na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bila poslana Zahvala za prejete odgovore in prošnja za dopolnitev odgovorov.

POVZETEK dopisa:

Zahvaljujemo se vam za prejete odgovore na poslane pobude iz posveta na Celjskem sejmu v marcu 20024 – Ali bomo v prihodnosti jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano. Z soustvarjalci pobud smo jih preučili in vam pošiljamo zahvalo in prošnjo za dopolnitev odgovorov. 

Veseli nas vaše ukrepanje in zadržanost pri uvedbi NGT tehnik in nadejamo se, da boste vztrajali s previdnostnim načelom tudi naprej – kljub temu, da so poslanci Evropskega parlamenta dne 24.4 2024 prižgali zeleno luč za sprejetje NGT- novi genomskih tehnik pridelave rastlin – direktno v naravo – med njimi tudi slovenska poslanca Bogovič in Tomčeva, vsi ostali so bili proti in upoštevali so vaša previdnostna načela pri uvedbi NGT tehnik pridelave rastlin. Tudi Ekoci smo poslali Evropskim poslancem pred glasovanjem prošnjo in še dodatne argumente zakaj naj razmislijo o tematiki in naj glasujejo proti. Več info na www.ekoci.si.

Zahvaljujemo se Vam, da boste kot je vidno iz odgovora dodatno preučili tri naše pobude: kako do več slovenske hrane na jedilnikih javnih zavodov z umestitvijo v jedilnike – kar bo preučil Strateški svet za prehrano določi priporočljive jedilnike s slovensko sezonsko ekološko hrano.

Veseli nas, da ste sprejeli pobudo kako pospešiti lokalno pridelano hrano po dobrih praksah iz Avstrije in v sodelovanju z drugimi ministrstvi.

Veseli nas, da se zavedate pomena izobraževanja naročevalcev in izvajalcev ter ozaveščanja javnosti glede javnih naročil in pomena slovenske lokalne hrane ter ekoloških živil v javnih naročil ter da ste pripravljeni sodelovati na tovrstnem posvetu na sejmu V Celju, ki pa ga zaradi omejena dostopa do uporabnikov javnih naročil ne moremo izvesti sami brez vaše pomoči.

Veseli nas vaša podpora predlogu glede sonaravnih rešitev zeleno modre infrastrukture – ekomeridiacije. Kajti odškodnine niso edina rešitev potrebno je razmišljati trajnostno zadrževati vodo na mestu nastanka v izogib suše s elementi zadrževanja ter elemente za trajnostno prihodnost. Vendar nas zanima dodatno pojasnilo k tej temi kot navajamo v nadaljevanju.

PROSIMO PA ZA DOPOLNITVE ODGOVOROV.

Kot smo že v poslanih pobudah zapisali ponovno poudarjamo, da večinoma vaših ukrepov poznamo, in ste jih opisovali v odgovorih že poznamo in z njimi tudi obveščamo našo ciljno javnost ali pa jih napotujemo na ustrezno institucije.

• BAZA ZNANJA 4
• PRIHODNOST HRANE – ALI BOMO V PRIHODNOSTI JEDLI GENSKO SPREMENJENO ALI SNARAVNO PRIDELANO HRANO
• PODELITEV ZAHVAL IN PRIZNANJ SODELUJOČIM V VSESLOVENSKEM GIBANJU OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN

Marec, april 2024. Veseli nas, da se vseslovenskemu gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen pridružuje čedalje več ljudi, organizacij, somišljenikov. Napredni ljudi se zavedajo vprašljive prihodnosti in razpoložljivosti zdrave hrane in so se pripravljeni angažirati. Veliko zavzetih ljudi se vas je pridružilo na Celjskem sejmu Altermed&Flora na Izmenjevalnici semen in znanja ter na posvetu ali bomo v prihodnje jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano. Podeljene so bile zahvale in priznanja sodelujočim v Oskrbimo Slovenijo – štafeta semena. Hvala in čestitamo.

Izvedena je bila največja Izmenjevalnica semen. Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, kije vseslovensko gibanje, ki si prizadeva za samooskrbo in ohranjanje slovenskih semen. K gibanju je k aktivnemu pristopu je vzpodbudilo Združenja za trajnostno prihodnost Ekoci – eko civilna inicitiva Slovenije. Od leta 2011 dalje po vsej Sloveniji izvajajo izmenjevalnice semen starih avtohtonih sort. Veseli smo, da sedaj izmenjavo semen organizirajo civilne iniciative ali posamezniki, organizacije, šole in vrtci po več krajih v Sloveniji Civilna iniciativa Ekoci in Samooskrbni.net pa pomaga z obveščanjem, posredovanjem informacij o izvedbi štafete semen ter nudi lokalno podporo s strokovnjaki, dobrih praks in povezovanjem sodelujočih društev. Napredni sodelujoči, zavzeti ljudje so vsem tem času posejali na tisoče semen, naredili ogromno semenskih kroglic in bistveno poskrbeli za biotsko pestrost in povečanje samooskrbe, premost nanj, nadaljevanje tradicije in nadgradnjo novih znanj v času podnebnih sprememb. Vsako dejanje za trajnostno prihodost šteje.

PRIHODNOST HRANE

1. Odgovore, kakšna bo in kakšno si želimo, smo iskali na zanimivem posvetu: “Ali bomo v prihodnje jedli gensko spremenjeno hrano ali sonaravno pridelano hrano?«. Vabljeni gostje odločevalcev politike, stroke in prikazi dobrih praks ter polna dvorana udeležencev je vzpodbuda k resnemu razmisleku in odločnim ukrepom o prihodnji prehranski varnosti. V času spremenjenih geopolitičnih razmer in novih tehnik tudi umetno pridelane hrane. Vprašanja in pobude so postavili tudi obiskovalci, podkrepili s podpisi, njihove pobude in pa so se zbirale ves čas sejma na razstavnem prostoru Ekoci.
2. Iz posveta prihaja nedvoumno sporočilo odločevalcem, da si ljudje želijo transparentnega načina označevanja hrane vse od semena do končnega izdelka z razpoznavno označbo na deklaracijah, da bo kupec sploh vedel, kaj kupuje in lahko primerja tudi cene: na kakšen. način je bila hrana pridelana: v zemlji / konvencionalno ali sonaravno – ekološko biodinanamično ali permakulturno) ali v vodi (hidroponika, akvaponika, airponika) ali z umetno pridelavo hrane: umetno laboratorijsko pridelano meso, med, ter vzgoja čričkov, mokarjev ipd… Želijo, da se vsa hrana, ki ni pridelana v zemlji prodaja v ločenih trgovinah ali na posebnih oddelkih. Najti je potrebni način ponudbe slovenske hrane in proizvodov – morda tudi preko nove slovenske verige od kmeta preko zadrug do kupca z oznako Kupujmo slovensko, da bo kupec, ki se želi oskrbeti s slovensko hrano točno vedel, kje lahko najde izključno slovensko hrano.
3. Nameravana zakonodaja o pridelavi rastlin z novimi genovskimi tehnikam in patentiranju semen pa naj se v primeru, da bi bila sprejeta v Sloveniji ne implementira, dokler niso raziskani vzroki kaj pomeni takšna pridelava za zdravje ljudi, živali, čebel in okolja.
   • Predlagamo, da preberete celotne pobude tukaj: https://ekoci.si/zadnje/sporocilo-za-javnost-povzetek-pobud-z-javnega-posveta-na-temo-ali-bomo-v-prihodnosti-jedli-gensko-spremenjeno-ali-sonaravno-pridelano-hrano/.
   • Posnetek celotnega posveta je na videu na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=OmJoLtqXQno

 Ali se tudi vi strinjate s predlaganim?

Izvedena je bila največja vseslovenska semen in znanja, ki so jih izvedli sodelujoči gibanju Oskrbimo Slovenijo-štafeta semen in Samoskrbni.net, ki je bila zelo dobro obiskana. Na posvetu so bile podeljene zahvala in priznanja sodelujočim v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Podelila jih je državna sekretarka Eva Knez, Sanja Lončar, Samooskrbni, net, Irena Rotar, Združenje Ekoci, gubanje Oskrbimo Slovenijo-štafeta semen. Zahvale in priznanja so prejeli: dr.Martina Bavec, za prizadevanja za ekološko kmetijstvo v Sloveniji, Čebelarska zveza Slovenije za aktivnost posejmo 100.000 semenskih kroglic, Vrtec Slovenska Bistrica za prizadevanja prenosa znanj ohranjanja slovenskih semen, samooskrbe in trajnostne prihodnosti. Center za varstvo in delo Golovec Celje, ga. Mojca Murko za aktivnosti ohranjanja slovenskih semen in trajnostne prihodnosti, Center za varstvo in delo Golovec ga. Mateja Brinovec za aktivnosti ohranjanja slovenskih semen in trajnostne prihodnosti, Društvo gospodinj Spuhlja za aktivnosti Izmenjevalnice in ohranjanja slovenskih semen, g. Slavko Turšič za biodinamični sadjarski koledar in ohranjanje starih sadnih vrst. Priznanja so prejeli OŠ Artiče ga. Natalija Vahčič Za prenos znanj in aktivnosti: « Od semena do semena.« Za izvedene aktivnosti ohranjanja slovenskih semen in samooskrbe sonaravne pridelave in trajnostne prihodnosti, Društvo gospodinj Spuhlja, ga. Suzana Čeh Društvo gospodinj Spuhlja dr. Nataša Belšak Šel Vrtec “Otona Župančiča ” Slovenska Bistrica ga. Klavdija Čoh, Vrtec “Otona Zupančiča ” Slovenska Bistrica, ga. Leonida Lipovšek, ga. Nina Borko Bezjak in ga. Judita Kamenšek, Center za varstvo in delo Golovec ga. Ksenja Križnik Krajnc in OŠ Prebold, ga. Marjana Kladnik.