Ekosistemske rešitve v projektu “Eko male kmetije”

V okviru prenosa znanj so bile na Pomurskem sejmu v predavalnici ob Poligonu zeleni dragulji narave na sejmu predstavljene tudi Ekosistemske rešitve. Tam je bil tudi Radio Prlek, ki je s predavateljico drr. Ano Vovk Korže po predavanju posnel zanimiv intervju.

V Sloveniji od novembra 2019 poteka pilotni projekt EKOMALE. Z njim želijo uvajati nove tehnološke postopke gospodarjenja na kmetiji v sožitju z naravo, geografsko lego kmetije, z viri in znanji, ki jih že imajo na kmetiji ter te nadgraditi z novimi tehnološkimi znanji in inovativnimi pristopi. V okviru projekta potekajo tudi predavanja, na enem izmed njih so spregovorili o ‘Ekosistemskih rešitvah v času podnebnih sprememb pri celoviti samooskrbi na manjših kmetijah’.

Več v zvočnem prispevku ter na spletni podstrani Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije:  http://www.ihps.si/pilotni-projekt-ekomale/.

Prisluhnite intervjuju na radio Prlek na povezavi: https://www.facebook.com/RadioPrlek/videos/325363588688544/

Projekt EKO MALE KMETIJE

Veseli smo, da Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost sodeluje skupaj s partnerji v projektu EKOMALE – Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb (EKOMALE)

Prenos znanja iz teorije v prasko je nujen, zato si partnerji čimbolj prizadevamo, da nova znanja prikazujemo tudi s prikazi dobrih praks, kot sledi iz poročila Poročilo o desiminacijskih aktivnostih v projektu ‘Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb’ (EKOMALE).

Podrobnejše informacije o projektu najdete na povezavi http://www.ihps.si/pilotni-projekt-ekomale/.

Na kratko o projektu:

Projekt zaznamuje dober prenos praks in znanja vsem, ki jih potrebujejo – z uvedbo ‘mentorskih kmetij’ ter prikazom na sejmih, s prikazom na kmetijah in s predavanji prek sodelujočih partnerjev ter objavami na spletni podstrani IHPS, facebooku, radiu, televiziji in člankih v strokovnih in poljudnih publikacijah.

V času podnebnih sprememb potrebujemo nujne, hitre in učinkovite ukrepe, ki jih bo mogoče implementirati v praksi, kar bo zelo učinkovito prikazano v tem projektu. Potrebni so ukrepi, ki na eni strani zmanjšujejo posledice podnebnih sprememb, na drugi strani pa so potrebni ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam. V projektu bomo prikazali povezovanje in učinke stroke, tehnične podpore, kmetijske politike in implementacijo v praksi na kmetijah, ki ta znanja potrebujejo. To pomeni uvajati nove tehnološke postopke gospodarjenja na kmetiji v sožitju z naravo, geografsko lego kmetije in z resursi ter znanji, ki jih že imajo na kmetiji ter te nadgraditi z novimi tehnološkimi znanji in inovativnimi pristopi. Kmetije potrebujejo konkretne rešitve, kako izboljšati ekonomiko na kmetiji, ki jo s konvencionalnim kmetovanjem, ki je bolj primerno za kmetije večjega obsega, niso dosegli. Zato je potrebno vpeljati rešitve za vizijo kmetom, ki so zavezani k čim bolj sonaravni pridelavi in iščejo rešitve in znanja, kako jih implementirati v prakso. V projektu je poudarek na umnem gospodarjenju z naravnimi viri, učinkoviti dostopnosti do dela in znanja ter posledično vzpostavitvi odporne in konkurenčne pridelave in predelave hrane. S tem se bo na kmetijah uredila stabilnost dohodka. Tak pristop tudi spodbuja generacijsko prenovo na kmetijah. Spremenile so se tudi tržne razmere, saj kupci želijo imeti zdravo hrano. Slovenski kmetje težko konkurirajo tujim večjim pridelovalcem, zato je potrebno razviti nov in učinkovit model, ki bo zajemal vsa pomembna področja sodobnega kmetijstva, vse do okoljskih, agrotehničnih in tržnih vidikov. V projektu bomo prikazali povezovanje in učinke stroke, tehnične podpore, kmetijske politike in implementacijo v praksi na kmetijah, ki ta znanja potrebujejo. Prav tako nove proizvode potrebuje trg oz. potrošniki. Za sodobno kmetijsko gospodarstvo je nujen nov način razmišljanja in konkretni učni primeri, kar jih ta projekt na kar 4 različnih primerih – kmetijah pokaže v praksi.

Projekt zaznamuje dober prenos praks in znanja vsem, ki jih potrebujejo – z uvedbo ‘mentorskih kmetij’ ter prikazom na sejmih, s prikazom na kmetijah in s predavanji prek sodelujočih partnerjev ter objavami na spletni podstrani IHPS, facebooku, radiu, televiziji in člankih v strokovnih in poljudnih publikacijah.

POBUDE K UKREPOM ZA PREPREČEVANJA POSLEDIC COVID 19

Somišljeniki Ekoci smo na Ministrstvo za kmetijstvo​, gozdarstvo in prehrano naslovili POBUDE K UKREPOM ZA PREPREČEVANJA POSLEDIC COVID 19: PREDLOGI​ UKREPOV ZA OŽIVITEV PODEŽELJA obstoječim in novim interesentov za trajnostno pridelavo hrane, povečanje samooskrbe ter prilagoditev podnebnim gospodarskim in socialnim razmeram.

V njih smo predlagali:

  • KAKO IZ RESUSROV, KI SO NAM NA VOLJO, POSKRBETI ZA NOVE TRŽNE PRILOŽNOSTI NA PODEŽELJU, GA OŽIVITI IN POSKRBETI ZA MEDGENARACIJSKO SOŽITJE IN BLAGOSTANJE NARODA, trajnostno kmetovanje, poleg ekološkega kmetovanj vključiti tudi biodanimičen in permakulturni način pridelave hrane v vključitev ekosistemskih rešitev v preprečevanje posledic podnebnih sprememb organizacija samooskrbnih in so bivanjskih skupnosti,
  • kako širiti znanje preko mentorskih kmetij, kako poskrbeti za starejše na podeželju in kako vzpodbuditi avtohtona semena, saj brez kvalitetnih, okolju prilagojenih semen, ki zrastejo večinoma brez kemije, ni kvalitetne hrane.
  • Predlagali smo, kako do kmetijske zemlje in zapuščenih domačij, kako pripraviti pogoje za oživitev podeželja v času, ko bodo zaradi posledic CV mnogi izgubili službo in bi jo mogoče nove priložnosti našli na podeželju, če bi država našla prav vzpodbude. Zato bi bilo potrebno okrepiti moč zadrug in slovenskih odkupnih verig ter na novo vzpostavili živilsko predelovalno panogo malih pridelovalcev, ki bi bila v slovenski lasti, kar bi zmanjšalo odvisnost od uvoza.
  • V gasilskih domovi bi lahko organizirali »mini podjetniške inkubatorje, ki bi omogočali delo od doma čim bližje lokalnemu okolju, ob sobotah pa lahko imeli lokalno izmenjavalnico lokalne hrane in dobrin ter tako krepili življenje v lokalni skupnosti.

Več o predlogih si lahko preberete v tem dokumentu:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v novembru podalo sledeč odgovor:

PROGRAM POSVETOV SEJEM aLTERMED – OD 20. DO 22.11.2020

Glede na okoliščine zaradi ukrepov CV Bodo sejem Altermed potekal preko spleta. Predstavljena bodo pomembna znanja in informacije, ki jih potrebujemo sedaj in za prihodnost, posvete bo vodila voditeljica. Na podrobnosti organizacije še čakamo.

Petek, 20.11.2020 ob 13.00 uri: Kaj bomo pa jutri jedli?

Kako poskrbeti za večjo prehransko varnost, zdravo hrano povečano samooskrbo, kaj lahko naredi posameznik, kaj družba, kaj kmetijska politika in kaj država, kaj institucije znanja in kje so možnosti za oživitev podeželja

Vabljeni častni gostje:

  • minister Jože Podgoršek , minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano
  • Bojan Cizej, direktor IHPS Žalec -potrjeno
  • Borut Florjančič, direktor Zadružne zveze Slovenije
  • Irena Rotar, Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, združenje za trajnostno prihodnost

Sobota 21.11.2020 ob 9.00 urI: Posvet PRIHODNOST BREZ ODPADKOV – KAKO LAHKO POSTANEJO ODPADNI DELI RASTLIN kot je hmeljevina vhodna SUROVINA ZA BIOPLASTIKO – primer Life biothop projekt  

Na posvetu bo predstavljen projekt LIFE BioTHOP in s strokovnjaki bomo iskali odgovore na vprašanja kako iz odpadne hmeljevine pridobiti vhodno surovino za bioplastiko, kakšne so prednosti le-te in kako jo in kako ustvarjajo nove izdelke iz bioplastike v Tecosu. Primer bio krožnega gospodarstva, kjer že na začetku poti razvoja izdelka poskrbimo za naravne surovine, ki se potem ko izdelek postane odpadek razgradijo v naravi. Kaj pomeni bioplastika v kmetijstvu in kako z industrijskimi rastlinami lahko oživimo kmetijsko panogo in razvijemo nove panoge bio krožnega gospodarstva, hmeljevina, industrijska konoplja ipd.

Vabljeni častni gostje:

  • dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije,
  • dr. Vesna Žepič Bogataj, Tecos Celje

Nedelja 22.11.2020 ob 9.00 uri: EKOSISTEMSKE REŠITVE

Kako na sonaraven način in z manj stroški poskrbeti za poplave, suše, plazove… Kako poskrbeti za več sonaravno pridelane hrane brez kemije, kako plemeniti zemljo na sonaraven način in pomen zdravilnih rastlin. Kako z ekosistemskimi rešitvami pomagati ljudem  in okolju?

Vabljeni častni gostje:

  • ddr. Ana Vovk Korže, predavanje ddr. Ana Vovk Korže, Inštitut za promocijo varovanja okolja (IPVO),
  • mag. Nataša Ferant, IHPS Vrt zdravilnih in aromatičnih zelišč Žalec

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite!

Sporočilo za javnost: TRAJNOSTNI SODOBNI TRENDI V KMETIJSTVU

Gornja Radgona od 25. do 27.9 2020

Zanimivi dogodki – predstavitve in ogledi dobrih praks so potekali v okviru sejemskih vrtov na Pomurskem sejmu, ki bi bili v kolikor ne bi bilo ukrepov proti Covidu organizirani na sejmu AGRA. Predstavili smo trajnostne sodobne trende v kmetijstvu.

Predstavljene so bile zanimive teme in sicer:

  • povečanja samooskrbe na področju hrane in zelišč,
  • kakšne so ekosistemske rešitve za prilagoditev za zmanjšanje posledic podnebnih sprememb (poplave, suše, plazovi..), 
  • kako do povečanja dohodka na malih kmetijah,
  • novosti in dobre prakse alternativnih poljščin, eko kolobarja,
  • kakšno je sistemsko ekološko kmetovanje in učinkovito zatiranje plevelov v ekološki pridelavi,
  • predstavljen je bil inovativen koncept krožnega bio gospodarstva na primeru biorazgradljive vrvice v projektu LIFE Biothop, 
  • kako lahko postanejo industrijske rastline kot so lan, konoplja vhodne surovine v bio krožnem gospodarstvu,
  • kako od lanu do platna,
  • pomen avtohtonih in tradicionalnih sort v trajnostni pridelavi zdrave hrane in povečanju prehranske varnosti.

Dogodke so organizirali Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije s partnerji, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter Pomurski sejem.

Več informacij najdete tukaj:

Lahko nas kontaktirate na ekoci.si@gmail.com in povezali vas bomo s strokovnjaki, da vam posredujejo znanja, ki jih potrebujete.

Za Ekoci in sodelujoče,

Irena Rotar

VABILO na posvet “TRAJNOSTNI SODOBNI TRENDI V KMETIJSTVU” – Pomurski sejem, v petek, 25.9. 2020 ob 10.30 uri

Čas, ki prihaja bo bolj zahteven kot bi si želeli. Potrebna bodo nova znanja za nov sodoben način življenja .

Z veseljem vas vabimo  na izkušnjo kjer boste spoznali nova znanja, veliko povedanega pa videli kar sproti tudi v praksi na Pogonu zeleni dragulji narave na Pomurskem sejmu, ki bi bi če ne bi bilo ukrepov CV potekali na  sejmu Agra.  

TRAJNOSTNI SODOBNI TRENDI V KMETIJSTVU

Ob 10.30 uri: Rešitve za problem plastike v kmetijstvu – bio krožno gospodarstvo na primeru projekta LIFE BioTHOP

dr. Barbara Čeh (IHPS),  dr. Vesna Žepič Bogataj (TECOS Celje), Stojan Praprotnik (Razvojna agencija Savinja).Pri Poligonu  Zeleni dragulji narave

Lokacija. Predavalnica pri Poligonu Zeleni dragulji narave.

Ob 11.30 uri: Zelišča, neizkoriščen potencial  za povečanje dohodka na malih kmetijah

predavanje – predstavitev rezultatov javne službe za zelišča in genske banke zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS, mag. Nataša Ferant, IHPS;

Lokacija: predavalnica in ogled na Poligonu Zeleni dragulji narave.

Ob 12.30 uri: Ekosistemske rešitve v času podnebnih sprememb pri celoviti samooskrbi na manjših kmetijah

predavanje ddr. Ana Vovk Korže, Inštitut za promocijo varovanja okolja (IPVO), predavanje bo v okviru pilotnega projekta Ekomale;

lokacija: Predavalnica pri  Poligonu Zeleni dragulji narave, sledi ogled nasadov ter kosilo

Ob 14.30 uri: Alternativne poljščine in predstavitev kolobarja  na eko kmetijah

predavanje dr. Darja Kocjan Ačko, Biotehniška fakulteta, predavanje bo v okviru pilotnega projekta Ekomale;

lokacija: Predavalnica in ogled na  Poligonu zeleni dragulji narave.

———————————————-

Čez dan, od  10.00 DO 17.00 ure, pri poligonu Zeleni dragulji narave

  1. Izmenjevalnica semen, Gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen in Ajda Štajerska
  • Predstavitev knjige in društva –  Od lanu do platna, Turistično društvo Destrnik

lokacija: pri Poligonu zeleni dragulji narave.

Dogodki v organizaciji Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije s partnerji in IHPS – a; predstavitve, predavanja in prikazi dobrih praks bodo potekali  na Poligonu Zeleni dragulji narave pod skupnim imenom: “Trajnostni sodobni trendi v kmetijstvu.”  Velja prisluhniti novim dobrim informacijam strokovnjakov in pridelovalcev ter pogledati dobre prakse, da jih bo mogoče čimprej  vključiti v implementacijo dobrih rešitev na terenu v tem aktualnem času. Teme bodo zanimive: «Kakšne so ekosistemske rešitve za prilagoditev za zmanjšanje posledic podnebnih sprememb in povečanja samooskrbe na področju hrane in zelišč, kako do povečanja dohodka na malih kmetijah, novosti in dobre prakse alternativnih poljščin in eko kolobarja in kakšno je sistemsko ekološko kmetovanje?  Kakšen je  pomen semen, vloga lanu, konoplje, hmeljne vrvice kot vhodna surovina v proizvodnji? Predstavljen bo inovativen koncept bio krožnega gospodarstva na primeru biorazgradljive vrvice  v projektu Life Biothop.«

PS: Dogodki bodo organizirani v skladu z smernicami NIJZ.

Prijave in več info na @ekoci.si@gmail.com.

PREDLOGI ZA OKREPITEV DEJAVNOSTI SEMENARSKEGA CENTRA PTUJ za zagotavljanje samooskrbe s semeni in hrane v času spremenjenih podnebnih, gospodarskih in posledic COVID-19

Dne 17.7 2020 smo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovili nove pobude. Del teksta iz vsebine pobud navajamo tukaj, celoten dokument najdete na spodnji povezavi.

V Ekoci –  eko civilna iniciativi Slovenije, s somišljeniki gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen smo vam res iz srca hvaležni, da ste uspeli zadržati semenarski center Ptuj v državnih torej naših rokah. Vemo, da sigurno iščete najboljše možne rešitve, kako organizirati dejavnost, da bo čim več in čim bolj doprinesla k slovenskemu  kmetijstvu. Dovolite, da vam izrazimo svojo skrb in opišemo, kako vidimo stvari od spodaj navzgor in kje vidimo možne rešitve, kakšne dejavnosti in kako organizirati v Semenskem centru Ptuj, da bo lahko dolgoročno največ pripomogel k dobrobiti slovenskega kmetijstva in povečanju samooskrbe s semeni in hrano. Zato vam v prilogi v preučitev pošiljamo dopis: PREDLOGI ZA  OKREPITEV  DEJAVNOSTI  SEMENARSKEGA CENTRA PTUJ za zagotavljanje samooskrbe  s semeni in hrane v času spremenjenih podnebnih,  gospodarskih  in posledic CV-a.

Naprošamo za preučitev predlogov, ki so bili napisani iz poznavanja potreb trga, skrbi in prizadevanj zavzetih ljudi, ki se zavedamo, da brez semen ni hrane, največ pa štejejo tista, ki so prilagojena našemu okolju.V erjamemo, da bi na predlagan način lahko dolgoročno bil Semenarski center Ptuj uspešen, semenarstvo pa pomembna panoga  v tlakovanju večje samooskrbe in prehranske neodvisnosti.  Neodvisnost od tuje hrane pa je pomembna pri svobodi in samobitnosti naroda.

Verjamemo, da bi lahko na tak način tlakovali novo panogo v bio krožnem gospodarstvu ter na inovativen način predstavili tudi v aktivnostih  gastronomski regiji – od semena do krožnika. Veliko delovnih mest, ki jih poznamo sedaj, v prihodnosti ne bo več, zato je potrebno tlakovati nove inovativne panoge, kot je primer nove panoge čebelarstva, semenarstvo, varstvo starejših ipd. Vse to so priložnosti za oživitev podeželja, ki bodo omogočali nova delovna mesta na podeželju in hkrati ohranjala našo lepo deželo, da ne bomo lačni mi in ne naši otroci.

Več informacij na povezavi:

POBUDA: PTUJ – ZAKLADNICA SLOVENSKEGA SEMENARSTVA IN SAMOOSKRBE OD MARIJE TEREZIJE DO DANES

V iskanju poti, kako do več lastnih semen in do večje samooskrbe smo v juniju 2020 somišljeniki Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije pripravili pobude in jih naslovili na Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ministrici dr. Aleksandri Pivec in na občino Ptuj.

Povzetek delčka vsebine:

11. junij 2020 je pomemben dan za slovenski narod, da ohrani svojo suverenost, saj je bil sprejet Sklep, da SDH odkupi Ptujski center in se tako ohrani državni zaklad. Brez semen ni hrane. Takšna semena, ki so prilagojena naših rastnim razmeram, pa so v času podnebnih sprememb še kako dragocena. Pomena samooskrbe pa se v času pandemije zaveda čedalje več ljudi. Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije si v okviru Gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen že več kot 10 let prizadeva za ohranjanje, izmenjavo in hrambo slovenskih semen. Bili smo aktivni pri poskusu prve nameravane razprodaje Semenarne, ki jo je umestil za nadalje delovanje takratni minister mag. Dejan Židan in smo s pobudami in prošnjami na MKGP, da naj storijo vse, da bi semenarski center ostal v slovenskih rokah dejavni tudi sedaj. Glede na to, da delujemo »od spodaj navzgor«, menimo, da je potrebno pomen semen samooskrbe in suverenosti prehranske neodvisnosti z identiteto naroda čimbolj nazorno prikazati vsem generacijam. Zato vam, kot napredni županji ga. Nuška Gajšek prestolnice tega področja pošiljamo pobudo za organizacije razstave:

PTUJ – ZAKLADNICA SLOVENSKEGA SEMENARSTVA IN SAMOOSKRBE OD MARIJE TEREZIJE DO DANES

Več info najdete tukaj:

Dne 24.6 2020 je bil organiziran sestanek na Občini Ptuj. Spodaj najdete zapisnik iz sestanke obravnavanih pobud. 

Za Ekoci,

Irena Rotar

Ekoci-Eko civilna iniciativa Slovenije

Izdelava strani