Objava na spletni strani www.24ur.com, 09.01.2022, 12:47

novinarka Anja Kralj 

Iz objave članka:” Prehranska varnost se prične z  zdravimi semeni, prilagojenimi našemu okolju, torej od semena do krožnika, poudarjajo v Eko civilni iniciativi Slovenije. Potem ko so skoraj dve leti državo opozarjali, kako pomembno je ohraniti semenarski center (SPC PTUJ), kjer ohranjajo avtohtona semena, a je ta prešel v roke tujega lastnika, je država storila prvi korak za njegov odkup. 

Eko civilni iniciativi Slovenije (Ekoci), kjer so si prizadevali, da bi država odkupila Semenarski center Ptuj, ki ima izredno strateško vrednost za državo, saj tam ohranjajo avtohtona semena. Za to so potrebna primerna polja, prostori, oprema in znanje, ki pa je omejeno na zelo majhno število ljudi v Sloveniji. Ekipa ljudi na Ptuju obvlada svoje delo in brez njih je semenska pridelava teh sort nemogoča, gre za državi neprecenljivo naložbo, pojasnjujejo v Ekoci..Prehranska varnost se prične z  zdravimi semeni, prilagojenimi našemu okolju, torej od semena do krožnika, poudarjajo v Ekoci in med drugim predlagajo, da mora država takoj pristopiti k povečanju blagovnih rezerv na področju prehranske varnosti,  prav tako je potrebno zagotoviti semena v blagovnih rezervah, so prepričani.  Prehranska varnost se prične z  zdravimi semeni, prilagojenimi našemu okolju, torej od semena do krožnika, poudarjajo v Ekoci in med drugim predlagajo, da mora država takoj pristopiti k povečanju blagovnih rezerv na področju prehranske varnosti, prav tako je potrebno zagotoviti semena v blagovnih rezervah, so prepričani. Kot dodajajo, je treba subvencionirati tudi kmete,  ki bodo sejali avtohtona semena, jih ohranjali in s sonaravno  pridelavo hrane čimprej pripomogli k uresničitvi cilja  EU kmetijske politike 25 odstotkov ekoloških kmetij. 

Je ta zmaga zaključek boja za slovenska semena? 

Je torej prenos SPC na državo res zmaga za slovenska semena in prehransko varnost v prihodnosti? Kot odgovarja Rotarjeva, so v načrtu Skupne kmetijske politike sicer začrtane poti trajnostnega kmetijstva, vendar jih je v izvedbenih ukrepih zelo malo: “Dokler ne bo v državi celovitega pristopa vse od semena do krožnika, se nam slabo piše. Dokler kmetje ne bodo spoznali, da bodo sejali slovenska semena in zato tudi ustrezno plačani, dokler  bodo kmetijsko svetovalne službe navduševale kmete, naj sadijo tuja hibridna semena in kmetujejo intenzivno, vsako leto kupujejo nova semena in kemijo, ki omogoča obljubljen hektarski donos in tako povečali  vhodne stroške kmetom, ki si jih lahko privoščijo le največji in z nižjimi cenami tekmujejo na svetovnem trgu – je to slaba popotnica. Dokler ne bo ponovno  aktivnost po vsej Sloveniji  do odkupa preko Zadružne  zveze, dokler ne bo v trgovinah zadrug slovenskih semen in dokler ne bodo v teh vseh teh trgovinah imeli na policah pridelkov svojih članov zadrug, je slovenska prehranska varnost na slabi poti.” 

Nadaljevanje članka lahko preberete v spodnjem dokumentu.