Z veseljem Vam objavljamo dopolnitev odgovora iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano UHVR, ki smo ga prejele 28.11.2022 in objavljamo komunikacijo z ministrstvom.
Ekoci s somišljeniki se Vam zahvaljujemo za dopolnitev odgovorov glede poslanih pobud iz posveta o prehranski varnosti, in semen: https://ekoci.si/zadnje/szj-pobude-in-vprasanja-iz-posveta-kako-si-zagotoviti-hrano-za-danes-iz-prihodnost/ in https://ekoci.si/zadnje/sporocilo-za-javnost-pobuda-vkljucitev-semen-v-drzavne-rezerve/. Zahvaljujmo se Vam za prvotni odgovor, ki smo ga že objavili na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/odgovor-ministrstva-na-podane-pobude-glede-prehranske-varnosti/.
Še bolj pa smo veseli vaše dopolnitve, kjer ste navedli konkretne korake za izboljšanje stanja. Hvala vam. Predlagatelje pobud res veseli informacija, da bo MKGP IN MGRT preučilo možnosti za uvrstitev semen v državne rezerve z naslednje obdobje. Veseli nas tudi informacija, da vidi MKGP potencial za širitve ponudbe slovenskih semen preko trgovin Zadružne zveze Slovenije, ki bi lahko bile tudi izvrstne ponudnik lokalne hrane od kmeta do potrošnika. Veseli smo informacij, da se bo na žlahtniteljskem centru na Ptuju več žlahtnilo, saj je v genski banki več kot 5000 vrst genskega material, na trgu pa le okoli 200 semen. Glede povečanja semenske proizvodnje pa je potrebno povedati, da ni vseeno, ali povečujemo ogromno površine pridelave semen le s travami in pšenico ali z zelenjadnicami, kjer imajo najmanj semen in tudi najnižjo samooskrbo s semeni in pridelki. Zahvaljujmo se vam, da podpirate našo akcijo Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, kjer želimo ozavestiti javnost o pomenu slovenskih semen, samooskrbe in da lahko vsaj izmed nas prispeva k večji prehranski varnosti s svojimi dejanji medtem, ko imamo v Sloveniji le še 800m2 kmetijske zemlje na prebivalca, od tega le šestino najbolj rodovitne in izgubimo vsak dan 5 ha kmetijske zemlje zaradi pozidav in infrastrukture ter je na svetu že milijarda ljudi lačnih. Ljudi vzpodbujamo, otroke, vrtove, šole, da tvorno sodeluje in posejejo čim več užitnih rastlin. Več info na: https://ekoci.si/zadnje/povabilo-k-sodelovanju-pri-aktivnostih-oskrbimo-slovenijo-stafeta-semen-2022-23/. Mi si prizadevamo za vrtičkarsko samooskrbo, Vam želimo čim več uspeha pri vzpodbujanje trajnostne prehranske varnosti iz strani kmetijstva.
Imamo pa še prošnjo v razmislek. Vemo, da se zaradi enotnega EU trga razume, tudi trg semen kot enotni trg, kot rečeno je tudi priznana ekvivalenca semen, kar v laičnem jeziku pomeni, da naj bi bila za tista semena, ki jim je ekvivalenca priznana bili enaki – če so pridelani v Eu, Aziji ali v Sloveniji. Sporočamo vam, da iz vrtičkarskega vidika, preko direktnih informacij in iz izkušenj preko več sto članov društva Samooskrbni.net, da semena pri sonaravni pridelavi brez uporabe FFS ne zrastejo enako na Primorskem, Dolenjskem in v Prekmurju, čeprav gre za isto sorto semen in proizvajalca. Ali je res pričakovati, da bodo rastline, ki zrastejo iz teh semen, enako rasla na Siciliji, na Nizozemskem ali v Sloveniji? In da bi zrastla brez FF? Ali si v času podnebnih sprememb ne prizadevamo za čim manj uporabe FFS? Zato vas naprošamo, da preučite možnosti, kaj lahko naredite za zaščito nacionalnih interesov in da ne bomo prehitro podlegli ponudbi modificiranih semen namenjeni za hidroponiko, akvaponiko in aeroponiko. In upamo, da se bo povečala pridelava slovenskih sort semen v Sloveniji, saj v času Semenarne Ljubljana, niso bila semena za trg pridelana v Sloveniji ampak na tujih trgih.
Ponosni smo tudi na slovenske sorte krompirja, za katere vam iz lastnih izkušnj povemo, da ga je, razen na KIS TRŽENJE, skoraj nemogoče kupiti v Sloveniji, pa še tam niso na voljo vse vrste, ki so jih tam požlahnili. Ali bo naslednje leto kaj bolje?
Pa še v razmislek. Ali bi veljalo najti pot za uveljavitev nacionalnih interesov pred EU interesi in interesi korporacij? Ali menite, da bi moral KIS Slovenska genska banka kot priporočljive sorte Krompirja in semen PRVENSTVENO PRIPOROČATI SLOVENSKE SORTE KROMPIRJA in ali je res primerno, kot nam zatrjujejo, da so vključene tudi nizozemske in tuje sorte krompirja namesto, da bi prvenstveno vključevali lastne sorte semen. Za več informacij o tem obiščite povezavo Priporočljive sorte krompirja za leto 2022: https://www.kis.si/f/docs/Krompir/Priporocene_sorte_krompirja_v_Sloveniji_v_letu_2022.pdf
Zahvaljujmo se vam za tvorno sodelovanje. Z veseljem bomo spremljali vaše ukrepe za izboljšanje stanja na semenarskem področju, povečanju samooskrbe in prizadevanj za trajnostno pridelavo hrane.
Mnogo uspehov še naprej Vam želimo.
S spoštovanjem,
za Ekoci In somišljenike,
Irena Rotar, predsednica združenja