VABITA na srečanje zanesenjakov, razvijalcev Ebnerjevega kalilnika, kmetov, vrtičkarjev in vseh, ki jim je mar ohraniti originalno seme naših pridelkov
KDAJ?
– v soboto 27.10.2012
KJE?
PRIJAVE OBVEZNE
– prostora je le za cca 60 ljudi, zato se prijavite čimprej (najkasneje do četrtka naslednjega tedna ), po vpisu v seznam se bomo poskušali organizirat tudi glede prevoza
PRIORITETEN NAMEN DOGODKA
– Seznanitev, predstavitev z Ebnerjevim kalilnikom in pomembnostjo razvoja le tega,
– Medsebojno povezovanje in formiranje skupine za razvoj, implementacijo in široko uporabo Ebnerjevega kalilnika
– Druženje in prijateljevanje, izmenjava izkušenj in mnenj….
MEDIJI
– Revija Jana
Vstopnina
– brez vstopnine,
za topel obrok je zaželjeno simbolno povračilo stroškov po svoji presoji in zmožnostih
PREDVIDEN POTEK DOGODKA
– ob 9.00 do 9.30 zbiranje
– od 9.30 do 13.00 obiranje in ličkanje koruze
– topel obrok – enolončnica iz kotla
– predavanje o kaljenju s pomočjo visokonapetostnega statičnega polja in razlaga delovanja Ebnerjevega kalilnika
– ličkanje in razdeljevanje semen nekje do 18.00
Udeležba je na lastno odgovornost, organizator niti gostitelj ne prevzemata nobenih odgovornosti.
Kratek opis delovanja Ebnerjevega kalilnika
Dedne značilnosti, ki so jih semena izgubila v teku evolucije z vzgojo ali degeneracijo je mogoče znova omogočiti. Genetske informacije, ki so bile zaprte v okviru razvoja, nove generacije, postanejo s kaljenjem v kontroliranem homogenem elektrostatičnem polju aktivna.
Več kot to:
– tudi kalivost in rast se spodbudi v električnem polju.
– aktiviran pragen rastlin, kaže značilnosti prednikov kot na primer prakoruze, ki je denimo še vedno skozi vso obdobje kmetijstva v izvirni obliki prisotna v naravi v Peruju.
– kot taka se lahko uporabi za križanja s posevki, da bi nadomestile izgube na degenerativni genski ravni.
– povečanje stopnje kalitev in rast hitrost,
Guido Ebner- biolog iz Švice je pozneje zapisal v svoj patent za kalilnik, “lahko se na primer uporabi za razvoj rastline, ki se lahko celo kalijo v nezadostno svetlobnih pogojih in s tem omogoči setev prej v biološko mejnih območjih, tako so v kratki rastni sezoni lahko primerni
Ebner in Schürch zabeležijo med drugim:
– večje število storžev na rastlino koruze (3-6 kosov, namesto enega ali dveh),
– kompaktna rast v primerjavi s standardno (široki listi, debel steblo), ločeno od običajnega položaja storžev (na zgornjem koncu stebla, ne pa v listih osi)
(Na željo in po prijavi v online seznam članek posredujemo)
Pa še nekaj povezav
Nekaj tehničnih podatkov, ki jih je posredoval Dejan R.
Delovna napetos med ploščama se giblje od 0 do 12 000 V. Razdalja med plošćama od 1 do 50 cm.
Delovni razpon električnega polja od 10 V/cm do 3000 V/cm
Biološko zanimivi razpon 500V/cm – do 1500 V/cm
Posebno zanimivo območje 500V/cm- 1000V/cm
Iz patentov sledi, da je optimalna jakost, oziroma največkrat upoarbljena in preučevana jakost električnoga polja 750 V/cm (za semena)
Električna jakost ima preprosto formulo E=U/d (napetost/razdalja med ploščama)
750 V = 1500V/2cm=3000V/4cm=7500V/10cm=10500V/14cm
Pri tem sem zasledil še, da je + napetost na spodnji plošči, na kateri je seme oz material.
Patenti pravzaprav zelo malo opisujejo tretiranje semena, bolj ribje ikre in celo vrsto bakterij, tretirati pa je možno vse razne rastlinske dele in različna jajčeca. Zanimivo bi bilo tretirati tudi kurja jajca . Napetostne plošče bi najbolje bilo vgraditi v valilnik.
ČAS TRETIRANJA: 2 do 8 dni za kaleča semena, 1 do 180 dni za spore praport.
Opisujejo, da so semena osvetljevli z umetno svetlobo, in sicer 12 ur dnevno.
Idealno bi bilo, če bi zgornja plošča bila svetlobno prepustna, iz npr iz polikarbonata, ki bi spodaj imela kovinsko mrežo. In bi kalilnik dobil dnevno svetlobo. To so moja razmišljanja. Razdalja med ploščami bi se moral prilagajati, prav tako pa napetost, bi bilo lepo, če se da štelati.
več v Der Urzeit – CodeDie ökologische Alternative zur Gentechnik – Von Luc Bürgin
Slednji podatki iz patenta približno nakazujejo kakšni profili so potrebni za sodelovanje pri razvoju …..tj. verjetno, fiziki, elektoinženirji, biologi, agronomi……razni “šravfači” tj. rokodelci in praktiki, potem pa še vsi ,ki obvladajo logistiko, povezovanje, finance……vodenje projektov…..
Prve izkušnje
Tako vzgojeno koruzo smo lani prvič že obirali, ob nastopu novih vremenskih pogojev , bi utegnila tehnologija te vrste dost pomagat, Aleksander Š. razvija zadevo naprej do popolne aktivacije pragena, tokrat ob prvem poskusu mu je uspelo delno,
Morali bi kljub temu videt koruzo, to je čist neki drugega, bolj koruzina kot koruza, da bi moral imet mačeto pri obiranju storžev, nekateri storži so bili tako visoko, da jih obiralke manjše rasti niti niso dosegle,
Osti Jarej ( Oj skrajšano ) – ostani mlad , pomlajen
Staroslovenski pozdrav
