TRAJNOSTNE INOVATIVNE REŠITVE NA EKO MALIH KMETIJAH IN SAMOOKRBA IN POMEN ZELIŠČ TER ZDRAVILNIH RASTLIN
Gornja Radgona 23.8 2022. Zanimiva predavanja rezultatov inovativnih projektov eko malih kmetij kako so se praksi obnesle rešitve preprečevanj proti suši, kakšen kolobar izbrati za plemenitenje tal in rezultate krmiljenja pršičev z del obroka nadomestimo z krmno industrijske konoplje. Predstavljen je bil način samooskrbe s čaji in zelišči in predstavljen pomen genske banke zdravilnih rastlin in zelišč b genski banki ki ga predstavila mag. Nataša Ferant IHPS Žalec. Na ogled so bile tudi posajene ogledne gredice na Poligonu zeleni dragulji narave za katere že čez leto skrbi ekipa Ekoci in IHPS.
Mag. Nataša Ferant je predstavila kako v okviru pilotnega projekta Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb (Ekomale) povečujejo pridelavo na malih kmetijah s sonaravnimi rešitvami. Z uvajanjem novih tehnoloških postopkov gospodarjenja na kmetiji v sožitju z naravo, geografsko lego kmetije in z resursi ter znanji, ki jih že imajo na kmetiji nadgrajujejo z novimi tehnološkimi znanji in inovativnimi pristopi. Projekt vzpodbuja povečanje raznovrstnosti uporabe zelišč, alternativnih poljščin in končnih proizvodov, ki so plod biotske pestrosti posevkov od pridelave zelišč, sadja in različnih posevkov pridelanih na sonaraven način (ekološki in/ali biodinamični). Na ta način se na kmetijah izboljšuje ekonomska uspešnost, zagotavlja se lažje prestrukturiranje in posodabljanje kmetij z razvojem novih proizvodov in trženja neposredno na kmetijah in sicer z novimi produkti iz zelišč, alternativnih poljščin, industrijske konoplje, medu, sadja iz visokodebelnih sadovnjakov in izdelkov iz krško poljskega prašiča. Projekt zaznamuje dober prenos praks in znanja vsem, ki jih potrebujejo.
Mag. Nataša Ferant je predstavila eno od možnosti kako bi v Sloveniji lahko povečali samooskrbo s čaji in zelišči. To problematiko rešujejo v okviru pilotnega projekta Inovativne ekosistemske rešitve za prilagajanje na podnebne spremembe za pridelovanje zelišč na malih kmetijah (Zelpod). Za prilagajanje na podnebne spremembe je eden od načinov uvajanje ekosistemskih pristopov na kmetije. Pri tem je nujno potrebno upoštevati nova znanja in izkušnje ter tudi tradicijo in inovacije s področja trajnostnih oblik kmetovanja in prilagoditev kmetovanja glede na geografsko lego in resurse posameznega območja oz. kmetije. Le-ti vključujejo varčno rabo naravnih virov in prilagoditve na omejene pogoje. Zato na različnih kmetijah uvajamo različne ekosistemske rešitve glede na naravne danosti od vodnih zadrževalnikov, travnih muld, različnih gred, vetrne zaščite in še kaj. Pri tem nastajajo nove zasaditve z zelišči in tudi novi izdelki iz zelišč in medu. S tem se izboljšuje tudi ekonomika na kmetiji.
Mag. Nataša Ferant je predstavila pomen hranjenja zdravilnih in aromatičnih rastlin v Slovenski rastlinski genski banki. Ohranjanje avtohtone pestrosti zelišč v Sloveniji je nujno, saj se rastišča zmanjšujejo z degradacijo rastišč ali zaraščanjem. Zato v okviru Javne služne Slovenska rastlinska genska banka na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in Biotehniški fakulteti, Oddelek za agronomijo zbiramo in proučujemo določena zelišča, za namen ohranjanja in kot izvor za selekcijo in žlahtnjenje. Ohranjamo jih v obliki semena, ex situ (na polju) in in vitro (v kontroliranih pogojih).
Mag. Nataša Ferant je predstavila rezultate strokovnih naloge za zelišča, ki potekajo v okviru Javna služba v vrtnarstvu in so na voljo in pomoč pridelovalcem zelišč. Le-ta deluje od leta 2018. Cilji javne službe sledijo Smernicam razvoja lokalne oskrbe z zelišči za obdobje 2016-2021 in so vključeni v strokovne naloge: vzpostavitev sistema selekcije oz. vzgoje slovenskih sort zelišč iz samoniklih rastlinskih vrst in tistih, ki se hranijo v Slovenski rastlinski genskih banki in trenutno poteka pri kolmežu. Introdukcija tujih sort pri kateri je zaključen 3 letni poskus na 3 različnih sortah rožmarina, ki je prezimen. Trenutno poteka na 3 različnih sortah melise. Pri strokovni nalogi ekološka rajonizacija zelišč ter ugotavljanje njihove vrednosti za predelavo smo zaključili 3 letni poskus pri ajbišu, laškem smilju in trajnem lanu na 3 različnih agroekoloških lokacijah. Trenutno potekajo poskusi pri sladkem pelinu, zlati melisi in mačji meti. Pri strokovni nalogi tehnologije pridelovanja zelišč pa preizkušamo različne tehnologije pridelave kot so gnojenje z dušikom in razdalje sajenja pri rožmarinu in melisi.
Datoteka za medije: