Iz članka: Kmetijske prakse za obvarovanje zdravja narave in ljudi – Zazdravje.net
V času od 21. do 26. 8. 2021 je v Gornji Radgoni potekal že 59. sejem Agra, na katerem je bilo mogoče videti in slišati marsikatero novost s področij sonaravne pridelave hrane, bio krožnega gospodarstva, prilagajanja na podnebne spremembe, problematike trženja malih kmetij in sobivanja. Obiskovalci so bili nad prikazanim navdušeni in marsikatera predstavljena rešitev je dala razmislek za implementacijo v praksi.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), Pomurski sejem, Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije in partnerji so s strokovnjaki in z ljudmi iz prakse prikazali prenos naprednih znanj iz teorije v prakso: rešitve za prilagoditev na podnebne spremembe, sodobne trajnostne tržne trende, ekosistemske rešitve pri sonaravni pridelavi hrane in varovanju okolja ter oblike bio krožnega gospodarstva. Na poligonu Zeleni dragulji narave je bila tudi v praksi predstavljena zasaditev.
Bioplastika iz hmeljevine
Prvič so bili prikazani biorazgradljivi vrtnarski lončki in embalaža za steklenice iz bioplastike, katerih osnovna surovina je hmeljevina (ostanek po obiranju hmelja), ki nastaja v evropskem projektu LIFE BioTHOP.
Novost so ustvarili v Savinjski dolini, kjer raste osnovna surovina za njeno izdelavo – hmelj, končni izdelki pa nastanejo s povezovanjem partnerjev iz štirih držav. Na poligonu Zeleni dragulji narave si je bilo mogoče ogledati tudi nasad hmelja ter potek celotnega krogotoka bio krožnega gospodarstva: kako hmelj raste in kako iz odpadne hmeljevine, pomešane z biorazgradljivo vrvico, nastane granulat za bioplastiko, iz katere izdelujejo lončke za vzgojo sadik, iz vlaken pa embalažo za vinske steklenice. Prikazan je bil tudi proces izdelave embalaže iz paradižnikovih stebel.
Trajnostna prihodnost zahteva še več podobnih dobrih primerov bio krožnega gospodarstva, kjer bomo vhodne surovine nadomestili z naravnimi biorazgradljivimi, tako da na koncu življenjske dobe proizvoda ne bo odpadka, ki bi obremenjeval okolje, ampak se bo naravno razgradil.
Sonaravne priložnosti za male kmetije
V času spremenjenih gospodarskih razmer lahko male kmetije najdejo drugačno konkurenčnost in tako pridobijo priložnosti za zaslužek in nova delovna mesta, kar so predstavili strokovnjaki iz pilotnega projekta Konkurenčnost kmetovanja malih kmetij na VVO in OMD na zanimivem posvetu.
Kako lahko male kmetije bistveno pripomorejo k večji samooskrbi s hrano in kako najti ravnovesje med ekologijo, etiko in ekonomijo? Z ekosistemskimi sonaravnim rešitvami. Kje najti nove priložnosti na kmetijah? S pridelavo zelišč, vzpostavitvijo naravnih ekosistemov in takšnih dejavnosti na kmetijah, ki omogočajo pridelavo hrane tako za samooskrbo kot za trg.
Na predavanjih so bile predstavljene dobre prakse iz pilotnih projektov Zelpod in Ekomale, ki jih izvaja IHPS s partnerji. Predavatelji so predstavili rastline, ki so vključene v projekte (zelišča in poljščine), in izdelke, ki nastajajo v sklopu projektov.
Haskap jagode so čudovita priložnost za povečanje oskrbe sadjem, so sonaravno celostno živilo, imajo pomembne lastnosti za boljše zdravje, njihovo gojenje pa je dobra priložnost tudi za manjše kmetije, kot je predstavil Zoran Petrovič.
Genska banka zdravilnih zelišč in skrb za opraševalce
Na poligonu Zeleni dragulji narave so poleg poljščin in vrtnin posajene tudi rastline iz genske banke zdravilnih in aromatičnih rastlin, ki jih hranijo na IHPS v Žalcu. Pomen ohranjanja avtohtonih rastlin in pomen genske banke je predstavila mag. Nataša Ferant.
Zdravilne rastline lahko uporabljamo za različne namene. Tokrat so bile predstavljene tudi kot medovita zelišča, ki so pomembna pri prehrani čebel in divjih opraševalcev, zato so vključena v EIP projekta Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje (SOOS). Tudi o pomenu zelišč pri ohranjanju biodiverzitete opraševalcev je v svoji predstavitvi govorila mag. Nataša Ferant.
Srečanja, izmenjava mnenj, povezovanja in pobude
Sejem Agra je tudi kraj za srečanja in izmenjavo mnenj in pobud – tudi neposredno s predstavniki oblasti. Ministroma Jožetu Podgoršku in Zdravku Počivalšku je Irena Rotar, Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, podala pobudo somišljenikov, kako dvigniti odkupne cene hrane in istočasno ohraniti okolje. Predlagajo, da Slovenijo razglasimo kot eko vrt Evrope: »I FEEL Slovenia – healthy food«. V ta namen smo Ekoci sicer že poslali pobudo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter tudi dobili odgovor.
Z županom Dobrovnika Marjanom Kardinarjem z ekipo, poslancem Dejanom Židanom in Simonom Balažičem s TV AS Murska Sobota pa smo s pogovarjali o samooskrbnih in sobivanjskih skupnostih kot eni izmed poti v trajnostno prihodnost. Več o tem izveste v prispevku: Prihodnost je v sobivanjskih skupnostih.
Veseli smo povezovanja in navdušenja obiskovalcev nad prikazanimi rešitvami.
Trajnostno prihodnost soustvarjajmo skupaj.