Iz članka: Čas za zemljo – Anja Kralj z naslovom “Bomo še sejali svoja, slovenska semena?” :

Vse se začne s pravimi semeni, ki so bogastvo naroda, dežele, človeštva. Ali se tega zavedamo tudi v Sloveniji,” se sprašujejo v Ekoci Ekološka civilna iniciativa Slovenije (Ekoci). Kot opozarjajo, je bilo določene sorte avtohtonih semen, npr. ajde, letos že težje dobiti, opozarja Irena Rotar iz Ekoci. V časih, ko se trgovinske police še kar šibijo od hrane, uvožene od vsepovsod, se premalokrat zavedamo, da je osnova hrane seme, iz katerega prihajajo pridelki in potem nastanejo izdelki. V časih ko se trgovinske police še kar šibijo od hrane, uvožene od vsepovsod, se premalokrat zavedamo, da je osnova hrane seme, iz katerega prihajajo pridelki in potem nastanejo izdelki, razmišlja. K sreči je čedalje več ozaveščenih ljudi, ki vedo, da hrana ni le kemična sestava določenih hranil, ampak je veliko več. Lokalno pridelana hrana je najboljša takrat, ko vsebuje vitalno energijo, ki nas ohranja, nas navdihuje in daje slast tudi s tistim domačim vonjem, ki smo ga vajeni, saj raste v našem okolju, na katerega smo prilagojeni tudi mi, razmišljajo v Ekoci, kjer poudarjajo, da za prihodnost potrebujemo zdravo hrano, ki nastane v zdravi zemlji, ki je pridelana na naravi prijazen način iz semen, ki nam že sama pokažejo, ali so zdrava, kar pa lahko ugotovimo na preprost način. https://www.caszazemljo.si/…/avtohtona-semena-in-spc…

Že naše babice so večino semen za pridelavo na svojih njivah ali vrtovih pridelale same. Seme so žlahtnile z izmenjavanjem in ga ohranjale iz roda v rod. Odbrana najboljša semena pa so se znašla tudi v nevestini bali. Vedno pa je veljajo tudi, da je treba semena shraniti za vsaj dve leti sejanja, saj se nikoli ne ve, kakšna bo prihodnja letina in če se bo iz semen sploh dalo kaj pridelati.”

“Do semena je dolga pot! Naši kmečki predniki so seme varovali tudi v časih velike lakote, vedeli so, kolikšen del semena morajo zadržati za seme, saj če bi tisti del porabili za hrano, ne bi imeli česa posejati in zaužiti naslednje leto. Če tega ne bi vedeli, bi se sorte že takrat zmanjševale, kot to ugotavljamo danes, koliko je pravzaprav že vzela erozija genov,” pa sklene Kocjan Ačkova .

Več preberite na povezavi: https://www.caszazemljo.si/trajnostno/avtohtona-semena-in-spc-ptuj.html?fbclid=IwAR1TTvSY-bjVPVmjZXBbeMeuz8V_m1x1-siNxqoyMO5ogJdv_k5YTlgzYeo.