Združenje Ekoci s partnerji, Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, vseslovenskega gibanja za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen, Društvo za celostno samooskrbo, Samooskrbni.net in Informacijsko središče Zazdravje.net in Celjski sejem so organizirali zanimiv posvet v času celjskega sejma Altermed & Flora, dne 15.3.2024, na temo »Ali bomo v prihodnosti jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano?«.
V času, ko smo priča spremembi prehranskih sistemov, spremenjenih geopolitičnih razmer in podnebnih sprememb, postopku sprejema zakonodaje na EU ravni o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranja semen, težavam v kmetijski panogi, ponudbi hrane v trgovini, ki ni več pridelana v zemlji, ampak tudi v vodi ali v laboratorijih, potrebujemo celovit sistemski pristop k strategiji kmetijstva, k nadgradnji organizacije kmetijstva in strategiji prehranske varnosti. Hkrati pa je to lahko tudi hkrati produktivna priložnost za zeleni prehod Slovenije v eko cono – eko vrt – bio regijo Evrope. Z umestitvijo strategije Slovenije k biokrožnemu trajnostnemu gospodarstvu, katerega temelj je kmetijstvo. Udeleženci se zavedajo, da razvoja in napredka ni mogoče ustaviti, želijo pa upoštevanje previdnostih načel pri implementaciji zakonodaje.
Na posvetu se je zbralo veliko število ljudi, na katerem so bili tudi častni gostje – vidni predstavniki odločevalcev, politike, stroke in institucij ter nevladnih organizacij:
- Eva Knez, državna sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- dr. Martina Bavec, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru,
- dir. Andrej Simončič, Kmetijski inštitut Slovenije,
- dr. Maja Kolar, Semenjalnica,
- Sanja Lončar, Samooskrbni.net,
- Irena Rotar, Združenje Ekoci, eko civilna iniciativa Slovenije.
Na podlagi odgovorov častnih gostov in informacij strokovnjakov,ekoloških kmetov ter sodelovanja zainteresirane javnosti so pripravljene spodnje pobude.
Na posvetu in v času sejma je bilo zbrano večje število podpisov podpore k predlogom, ki so strnjeni v tem dopisu. Pripravljeni so s pomočjo strokovnjakov in sodelujočih naprednih članov združenja Ekoci s partnerji in Samooskrbni.net, Informacijskega središče zazdravje.net, društvo Samooskrbni.net, društva za biodinamiko, kmetov in zainteresirane javnosti v tem dopisu.
Poleg novih pobud navajamo tudi nekaj tistih, ki so že bile podane v prejšnjih dopisih, a so ostale neuresničene. Iz predlaganih pobud je razvidno, da si državljani želimo transparentnosti pri nakupu hrane, ohranjanju naše zelene dežele in sistemskih ukrepov, ki bodo podpirali trajnostno prihodnost.
b) Veseli smo, da je država sprejela sklep o zagotovitvi semen tudi v državnih rezervah, kajti brez semen ni hrane. Vendar v državnih rezervah ni še niti enega zrnca semena. Potrebno je sprejeti ukrepe za povečano žlahtnjenje in zaščito slovenskih avtohtonih semen in vzpodbuditi ohranjevalce sort, ki bi zagotavljali tudi sprotno založenost s semeni v državnih rezervah. Veseli smo, da smo, da smo tudi z našimi prizadevanji pripomogli k temu, da je Ptujski žlahtniteljski center v državni rokah. V slovenski genski banki je kar 5400 vrst in sort semen, vendar se žlahtni premalo. Slovenska semena na trgu le težko kupite – minimalno 20 sort zelenjadnic, ter vsega skupaj le nekaj več kot 150 sort vključno s poljščinami, travniškimi rastlinami in ostalimi semeni. Širša obrazložitev o tem je bila že podana, napisano veliko člankov, želimo, da se uredijo ukrepi za zaščito lokalnih in avtohtonih semen in da se izvedejo spodbujevalni ukrepi za ohranjevalce slovenskih sort semen in poskrbi s ciljnimi ukrepi za ohranjanja naše kulturne in naravne dediščine, naših semen, ki smo jih izgubili že 80% z ustreznimi ukrepi vse od semena do krožnika. Širša obrazložitev o tem je bila že podana, na to temo pa je nastalo tudi veliko člankov in drugih medijskih objav. Z ustreznimi ukrepi, ki bi za lokalni certifikat zahtevali da je lokalno vs ;od semena do krožnika, ki bi lahko zagotovili večjo kredibilnost promociji lokalne hrane. (Trenutno veliko naših zaščitnih označb, dejansko pospešuje prodajo tujih surovin, ker cerfiticira le recepturo ali lokacijo izdelave končnega produkta.) Dodatne informacije o tem najdete na https://ekoci.si/zadnje/samooskrba-s-hrano-v-sloveniji-v-drzavni-rezervi-niti-zaklja-semen/.
c) Prav tako vas prosimo za posodobljen seznam opis avtohtonih sort, ker ga na spletu razen iz leta 2013 ni mogoče dobiti, prav tako ni objavljen na KIS: https://ekoci.si/wp-content/uploads/2015/02/Opis-avtohtonih-in-tradicionalnih-sort31.pdf. Naprošamo, da MKGP še enkrat preuči odgovor, ki nam je bil podan na naše pobude, saj so se razmere na trgu že spremenile: https://ekoci.si/zadnje/odgovor-ministrstva-na-podane-pobude-glede-prehranske-varnosti/ .
d) S posveta prihaja nedvoumno sporočilo odločevalcem, da si ljudje želijo transparentnega načina označevanja hrane vse od semena do končnega izdelka, z razpoznavno označbo na deklaracijah, da bo kupec sploh vedel, kaj kupuje in lahko primerja tudi cene; na kakšnih način je bila hrana pridelana: ali je bila pridelana v zemlji / konvencionalno ali sonaravno – ekološko, biodinamično ali permakulturno) ali v vodi (hidroponika, akvaponika, airponika) ali z umetno pridelavo hrane (umetno laboratorijsko pridelano meso, umetni med, ter vzgoja čričkov, mokarjev encimske tovarne… Pri tem mora je potrebno čimprej sprejeti previdnostne ukrepe, da se umetno pridelana hrana ne znajde na jedilnikih šol in vrtcev dokler se ne ugotovi kaj to pomeni za zdravje otrok-ki naj ne bodo testni poligon za proizvode prehranskih tehnologij.
e) Potrebno je zagotoviti ukrepe, da bo zagotovljena dolgoročna prehranska varnost in da bodo otroci v šolah, vrtcih in bolniki v bolnicah ter preko javnih naročil lahko jedli zdravo hrano.
f) Udeleženci so izrazili pobudo, da se vsa hrana, ki ni pridelana v zemlji, novimi tehnologijami, prodaja v ločenih trgovinah ali na posebnih oddelkih. Najti je primeren način označevanja ponudbe slovenske hrane in proizvodov – nadgraditi obstoječe označevanje izbrana kakovost – morda Kupujmo slovensko. Potrebno je zagotoviti trgovske police za slovenske kmetijske proizvode in okrepiti agroživisko panogo pridelavo z višjo dodano vrednostjo morda tudi preko nove slovenske verige od kmeta preko zadrug do kupca z oznako Kupujmo slovensko, da bo kupec, ki se želi oskrbeti s slovensko hrano točno vedel, kje lahko najde izključno slovensko hrano. Podajamo pobudo nove definicije, kaj je kmetijstvo, v smislu pridelave hrane in ohranjanja naravnih virov.
g) Podani so predlogi kot pobuda odločevalcem, da se sprejmejo ukrepi za zaščito podeželja, tudi malih kmetij, ohranjanje naravnih virov, zaščito kmetijske zemlje, vode, čistega zraka, in da se omogočijo boljši pogoji pridelovalcem za sonaravno pridelavo hrane v zemlji s vzpodbujanjem nišnih panog: čebelarstvo, zeliščarstvo, semenarstvo, trajnostna pridelava sadja in poljščin, sonaravno pridelane hrane od »Semena do krožnika.« Več o tem pišemo v nadaljevanju.
h) Takoj je potrebno sprejeti dodatne ukrepe za zaščito kmetijske zemlje in ohranjanje vodnih virov.
i) Ponovno naj se preuči umeščanje suhih zadrževalnikov v Savinjski dolini, umestijo naj se sonaravne rešitve, kot so akumulacijska jezera, mejice, vzporedne struge, mokrišča.
j) Po sedanjem DPN načrtovanju poplavne varnosti reke Savinje prioritetno s suhimi zadrževalniki bi bilo uničeno 1200 ha kmetijske zemlje, spremenila bi se mikroklima, pozebe in viharji bi lahko bili čedalje pogostejši in poslabšali bi se pogoji kmetijske pridelave. Podtalnica na širšem področju bi se še znižala, suša bi bila čedalje bolj verjetna. Predlagamo, da se pri načrtovanju naj upoštevajo spremenjeni pogoji pretočnosti reke Savinje od tisočih odvoženih ton gramoza iz Savinje, ki so jo izvedli v marcu 20024 in se bo bistveno izboljšala pretočnost reke, kar bo pripomoglo k poplavni varnosti. Sedanji načrtovalci poplavne varnosti ne želijo prisluhniti prebivalcem, niti napredni stroki in sploh ne vključujejo nič od 147 poslanih pobud na osnovni DPN. Univerza v Maribor, Fakulteta za geografijo in povezanih študij je pripravila skupaj z mednarodno strokovnjakinjo na tem področju prof .drr. Ana Vovk in študenti, ki jih tudi vodi, vzporedne rešitve za poplavno varnost reke Savinje z vključitvijo ekomeridiacij, naprednih znanj modro zelene infrastrukture. Kaj predlagajo lahko prisluhnete na javni radijski oddaji Poglobljeno, RTV Slovenija, Radio Maribor na povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/poglobljeno/175029063?fbclid=IwAR3tU0n9QoIe7X7-veaABHc5xxxh6Hh1JE5IohSAydDPNx0cmAwbGiFP3yA
Osnovne rešitve smo že podrobno opisali v dopisu, poslanim na Direkcijo za vode, objavljen pa je tudi na naši spletni strani: https://ekoci.si/zadnje/sporocilo-za-javnost-pobude-za-izboljsave-predstavljenega-dpn-savinjska-dolina-suhi-ali-mokri-zadrzevalniki/.
Predlagamo, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z Ministrstvom za okolje takoj izvede mednarodni razpis za ponovno načrtovanje poplavne varnosti reke Savinje v izogib trajnostni škodi in vključi tudi napredna znanja ekomeridiacij ne samo gradbene in vodne stroke ter vključi domače in tuje strokovnjake. Vključiti je potrebno napredna znanja modro zelene infrastrukture – ekoremediacije v ukrepe poplavne varnosti – te so tudi pogoj za črpanje EU sredstev in ne samo gradbeni posegi, ki bodo odpeljali vodo iz doline takoj.
Celoten dopis lahko preberete spodaj.