Na robu velike lakote

Članek v reviji Jana 28.12.2021, novinarka Biba Jamnik

 »Globalne razmere kažejo, da postaja hrana ključna geostrateška surovina in bo skupaj z vodo usmerjala prihodnost sveta. V pričakovanih negotovih razmerah nestabilne oskrbe s hrano na globalni ravni postaja vprašanje lokalne, regionalne in državne samooskrbe s hrano zelo pomembno. Znano je, da slovenska pridelava ne pokriva naših potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Zastavlja se vprašanje, kako povečati prehransko varnost in tudi, ali jo je potrebno zapisati v našo Ustavo, kot smo to storili 2016 v primeru pravice do zdrave pitne vode.«  S temi besedami je je državni svetnik Branko Tomažič 17.decembra v Državnem svetu otvoril posvet o prehranski varnosti kot strateški dobrini. 

Medtem, ko so sodelujoči večinoma razpravljali o že znanih dejstvih, sta Sanja Lončar, ki od leta 2005 vodi največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave in Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci), zelo nazorno opisali kaj se nam dogaja in kako malo časa nam je še ostalo do trenutka, ko bodo ljudje lačni. »Ne vem, če se zavedate kako zelo se mudi. Situacija s prehransko varnostjo ni teoretična in vse procedure, ki jih država namerava speljati so prepočasne za potrebe današnjega časa. Ali lahko pride do velike lakote? Ja, zelo na robu smo,« je svoj govor začela Lončarjeva. Rotarjeva pa se sprašuje, ali bi v primeru daljšega električnega mrka in kakšne večje ujme bila država sposobna poskrbeti za prehransko varnost in ali je takšna skrb naša ustavna pravica? Zadnji čas je, pove Rotarjeva, da se ljudje začnejo ukvarjati z vprašanji kaj morajo narediti, da ne bodo ostali lačni. »60% hrane, ki pride v naše trgovine je uvožene Za koliko dni hrane imate doma in kaj se bo zgodilo, če mesec dni ne boste mogli v trgovino? Se kdaj vprašate ali je država napolnila državne zaloge živil in osnovnih potrebščin, semen, hrane za živali in sanitetnega materiala? Kdor ima hrano ta ima oblast, so vedeli že od nekdaj. Vsa suženjstva se začnejo in končajo z dostopom do hrane in večina vojn je bila izgubljena prav zaradi hrane. Kaj če se nam zgodi, da čez noč ostanemo brez? Danes je na svetu 823 milijonov ljudi lačnih, 230 tisoč Slovencev že živi pod pragom revščine.«

Nevladne organizacije so zaskrbljene

Ekoci: »Nevladniki sicer podpiramo pobudo vpisa do prehranske varnosti v ustavo, hkrati pa nas skrbi, kako bomo to sploh izvedli, saj razen pobude, predlogov, kako naj bi to uresničili na posvetu nismo slišali. Kljub skrbi, ki jo vodilni naslavljajo, pogrešamo vzpodbude za večjo samooskrbo. Strokovne službe KGZS še vedno ne vzpodbujajo trajnostnega kmetijstva, niti slovenskih semen, prednost še vedno dajejo tujim hibridnim sortam.« 

Več  info preberite s klikom na dokument: