Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije, Razvojna agencija Savinja ter
Občine Spodnje Savinjske doline – Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec in sodelujoči deležniki
Sporočilo za javnost
»Razvojni potenciali Spodnje Savinjske doline in Slovenije, delovna mesta, ki jih gradi skupnost ter kako jih uresničiti?«
Žalec, 12.11.2015:V Žalcu so organizatorji Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije, Razvojna agencija Savinja ob podpori vseh občin Spodnje Savinjske doline in zainteresiranih deležnikov pripravili zanimiv posvet, kjer so s primeri dobrih prask in zastavljeno vizijo poskušali vzpodbuditi nov trend v slovenskem prostoru, ki nakazuje ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, ki jih gradi skupnost z inovativnimi pristopi in na trajnosten način.
V prvem delu posveta je Matjaž Juteršek, direktor ZKŠT Žalec kot primer dobre prakse predstavil razstavo Frana Robleka, ustanovitelja blagovne znamke hmelja Savinjski Golding ter kmeta, gospodarstvenika in župana, ki je postavil Savinjsko dolino na svetovni zemljevid. Kako dodati starim stvarem novo vrednost pa nakazuje prav primer lokacije Eko muzeja, ki je dobil novo vsebino v stari sušilnici hmelja
V imenu občin Spodnje Savinjske doline je udeležence nagovoril župan in poudaril, da le s sodelovanje rojeva uspehe, kar so omenjene Občine že dokaze tudi z nekaterimi projekti v zadnjem obdobju.
Irena Rotar, Eko civilna iniciativa Slovenije je poudarila odgovornost vsakega posameznika, ki mora z aktivnim pristopom sodelovati pri soustvarjanju sedanjosti in prihodnosti, ki naj temelji na trajnostnem razvoju in obstoječih resursih .Le tako bomo lahko ustvarili delovna mesta zase in za svoje otroke. Potrebno je združiti obstoječe resurse – modrost starejših in energijo mladih ter jih usmeriti v inovativne izdelke, ki bodo zagotavlja delovna mesta. Kaj vse zmoremo ljudje znova dokazuje današnji primer povezovanja sodelujočih deležnikov. . Želimo nakazati pot, kako lahko na obstoječih resursih z znanjem in sodelovanjem stroke, gospodarstva institucij in ljudi z aktivnim pristopom ustvarimo več delovnih mest, je poudarila Irena Rotar, Ekoci.
Minister mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in podpredsednik vlade RS:» Razvojni potencial kmetijskih proizvodov v prehrani in kot surovinska baza inovativnih izdelkov preko kmetijskih resursov industrijska konoplja, lan, volna, les so velike saj temeljijo na trajnostnem razvoju, ki pa lahko ustvarjajo potencial le s skrbnim gospodarjenjem in pravilno organiziranostjo, katerih svetal zgled so nekatere dobro delujoče Zadruge v slovenskem prostoru. V javni razpravi je zakon o konoplji, ki bo uredil status te rastline, Vlada pa si s svojimi ukrepi prizadeva, ustvariti pogoje za gospodarstvo tudi z več različnimi razpisi, ki bodo zaživeli v prihodnjem letu in bodo generirali več delovnih mest, pri čemer kmetijske rastline kot so industrijska konoplja, lan, volna, soja brez GSO imajo pomembno vlogo je povedal minister mag. Dejan Židan Več informacij o govoru ministra je v Sporočilu za javnost na povezavi:
Foto: Posveta se je udeležil minister mag. Dejan Židan, Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu vlade RS, Marko Klemenčič predsednik uprave Tovarne nogavic Polzela, dir IHPS Martina Zupancic, Stojan Praprotnik, direktor Razvojne agencije Savinja in Irena Rotar Ekoci- Eko civilna iniciativa Slovenije navzoče pa je v imenu vseh županov spodnje Savinjske doline župan Občine Žalec Janko Kos.
Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu Vlade predsednika RS za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud ter socialno podjetništvo, je poudaril, da z novimi organizacijskimi oblikami, kot so socialno podjetništvo, zadruge in aktivnost zainteresiranih ljudi lahko trajnostno gradimo delovna mesta. V Vladi pripravljamo veliko spremljajočih, ukrepov, ki bodo dali zagon ustvarjanju novih delovnih mest, pravkar pa je v javni razpravi tudi zakon o spremembah socialnega podjetništva z nekaterimi pomembnimi novostmi, je poudaril., g Tadej Slapnik.
Da je industrijska konoplja je rastlina tisočerih namenov uporabe, ki pa potrebuje ureditev za zakonskem in tehnološkem področju, je povedala Martina Zupančič, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki je sestavni del genske banke Kmetijskega inštituta Slovenije. Industrijska konoplja spada tako med zdravilne rastline, kot v isto sorto rastlin kot je hmelj. V IHPS imamo vse kadrovske in tehnološke potenciale, da se lahko aktivno vključijo v projekt.
Izzivi ohranjanja delovnih mest z uporabo naravnih materialov v Tovarni nogavic Polzela so veliki, saj imajo z izdelki iz naravnih materialov v tovarni že dobre izkušnje. Trenutno izdelujejo za tuji trg več vrst nogavic z mešanico konoplje in bombaža. Izdelali smo že prve prototipe nogavic iz konoplje, nedvomno pa lahko ti potenciali dobro nadgradijo v dobro poslovno zgodbo, je povedal Marko Klemenčič, predsednik Uprave Tovarne nogavic Polzela.
Podporno okolje za uresničitev trajnostnih projektov je predstavil Stojan Praprotnik, direktor Razvojne agencije Savinja.
Tretji del posveta je potekal v Bio parku Nivo, kjer so si udeleženci ogledali objekt piramido iz konopljinih zidakov in izdelke iz konoplje. Jani Štusej, Nivo Eko je poudaril možnosti izdelav gradbenih elementov iz konopljinega pezdirja, Borut Šket graditelj piramide iz konopljinih zidakov pa je predstavil projekt izgradnje prvega testnega objekta v Sloveniji zgrajenega iz konopljinega mulča , ki se predeluje tudi v konopljarni v Kapli je povedal Tomaž Sušnik iz Hannah biz, –
Foto: Pred testnim objektom piramide iz konopljinih zidakov tudi Tomaž Sušnik, iz konopljarne Hanah biz in Maja Klemen Cokan, ki je poudarila pomen eko konoplje v kolobarju z ostalimi eko živili., industrijska konoplja pa zdravi tudi prst. Jani Štusej Bio park je predstavil konopljin objekt, Stanka Pjajfer vodja razvoja Tekstilna tovarna Polzela pa si je ogledal skupaj s Petrom Čvanom Ekoci prisluhnila predstavitvi izdelkov iz konoplje.
Pripravili:
Razvojna agencija Savinja in Irena Rotar, Ekoci