Spoštovani,
v okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen si že dolgo prizadevamo, da ohranimo vsaj še tistih 20% avtohtonih semen, ki so ostala, medtem ko smo jih 80% že izgubili. Pri tem je velikega pomena Ptujski semenarski center, ki opravlja službo žlahtnjenja in selekcionarja semen, ki pa je bil skupaj s Semenarno Ljubljano prodan tujemu kupcu. Prizadevanje, da se Ptujski semenarski center izloči iz pogodbe in se prenese na državo, pa še kar trajajo.
Sporočamo, da po tem, ko je Vlada že trikrat podaljšala termin za prenos Ptujskega semenarskega centra – zadnji rok je bil 30.12.2021 je sprejela sklep (v tekstu spodaj).
Le kako si ga razlagati?
Kdaj bodo začeli v Ptuju sejati? Ali bo sestavni del prenosa tudi 44 ha polj okrog Semenarskega centra Ptuj?
Kakšna bo cena? Prvotna je bila 545.000 EUR. V lanskem letu je narasla že na milijon. Ali bomo v Sloveniji še sejali slovenska semena, ki so prilagojena našemu okolju?
V času nestabilne prehranske varnosti je to pomembno vprašanje.
Več o tem lahko pogledate v oddaji Točka preloma na povezavi SLOVENSKA SEMENA RTV 365 (rtvslo.si) arhiv/tocka-preloma/174765427, kronologija dogodkov pa na povezavi: www.ekoci.si;
SKLEP VLADE :
Sklep o ustanovitvi začasne namenske družbe za odkup Selekcijsko poskusnega centra Ptuj
Vlada Republike Slovenije predlaga Slovenskemu državnemu holdingu, d. d., da v imenu in za račun Republike Slovenije izvede postopke za ustanovitev začasne namenske družbe, ki odkupi Selekcijsko poskusni center Ptuj.
Zaradi ohranjanja in trajnostne rabe lokalnih rastlinskih genskih virov in ohranjanja znanja na tem področju, je interes Republike Slovenije, da v svojo last pridobi Selekcijsko poskusni center Ptuj (SPC Ptuj). Gre za javni interes, da bi dolgoročno ohranili čim več avtohtonega rastlinskega genskega materiala, tako z okrepljenimi dejavnostmi javnih služb v rastlinski proizvodnji, ki so povezane s področjem semenarstva in ohranjanja rastlinskih genskih virov, kot z vzdrževanjem lokalnih sort in krepitvijo slovenskega semenarstva za zagotavljanje lokalnih sort na trgu in v kmetijski pridelavi, s čimer bi prispevali k samooskrbi, prehranski varnosti in ohranjanju genskih virov.
Vlada je 11. 6. 2020 sprejela sklep, s katerim je Slovenskemu državnemu holdingu, d. d (SDH). predlagala, da v skladu s predpisi izvede postopek za odplačni prenos SPC Ptuj na Republiko Slovenijo. Vlada z današnjim sklepom predlaga SDH, da namesto postopkov za odplačni prenos, v imenu in za račun Republike Slovenije izvede postopke za ustanovitev začasne namenske družbe, ki odkupi SPC Ptuj, svoje celotno premoženje pa nato v prvi polovici leta 2022 prenese v last Republike Slovenije.
Glede na navedeno mora Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, do 31. marca 2022 v vladno obravnavo predloži gradivo, s katerim bo določen primeren strokovno usposobljen upravljavec stvarnega premoženja države po prenosu tega premoženja iz začasne namenske družbe na državo in pripraviti ustrezne pravne podlage za prenos delavcev iz začasne namenske družbe na primernega upravljavca.
Zanimiva vprašanja je tudi, zakaj je potrebno ustanavljati posebno gospodarsko družbo – za prenos centra – v domeni SDH – ali se potem to ne more več čez leta prodati?
V Sloveniji že imamo mnogo dobrih praks: Kis Jable, genske banke na Inšitutu Žalec, Biotehnični fakulteti v Mariboru…
Kdaj bomo v Sloveniji samooskrbni s semeni in kdaj bodo slovenska semena kot narodno bogastvo sestavni del državnih rezerv?
Brez semen ni hrane. Sploh takšnih, ki so prilagojena našemu okolju in zrastejo večinoma brez dodajanja kemičnih pripravkov. Kaj je glavni razlog za pomankanje interesa za ohranjanje slovenskih sort semen in zakaj v slovenskih kmetijskih trgovinah načeloma skoraj nikjer nimajo slovenskih sort krompirja, kot je npr. KIS?
Zakaj sredstva za ohranjanja vrst dobijo le žlahtnitelji in selekcionarji, kmetje, ki bi jih sejali na svojih poljih, pa ne? Ali so zato krive pospeševalne aktivnosti in promocije tujih semenarjev?
Za tlakovanje poti v trajnostno prihodnost vsako dejanje šteje.
Hvala za vaša prizadevanja.
S spoštovanjem.
Za Ekoci in somišljenike
Irena Rotar
—