OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN

SDM – SLOVENSKA DELOVNA MESTA

 

Občine spodnje Savinjske doline: Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko, Žalec

Razvojna agencija Savinja in Tovarna nogavic Polzela

 

Sporočilo za javnost

IZ DELOVNEGA POSVETA – RAZVOJNI POTENCIALI SAVINJSKE DOLINE NA PRIMERU INDUSTRIJSKE KONOPLJE

Polzela, dne 29.9.2015:Na pobudo Ekoci -Eko civilna iniciativa Slovenije – SDM – slovenska delovna mesta, je bil s sodelovanjem vseh občin spodnje Savinjske doline in Razvojne agencije Savinje organiziran delovni Posvet z ogledom konopljarne v Taboru in Tovarne nogavic Polzela. Preučili so razvojne potenciale, ki jih nudi industrijska konoplja kot surovinska baza za izdelavo novih inovativnih izdelkov, ki jih lahko ustvarimo na obstoječih resursih s čim manj vlaganji in bi ustvarjala nova delovna mesta v konopljini verigi pridelave in predelave konoplje.

Posveta so se udeležili župan Občine Polzela Jože Kužnik, podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik,  podžupan občine Tabor Jurij Miklavc, vodja oddelka za kmetijstvo Občine Žalec ga. Tilka Potočnik, direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik, predsednik uprave Tovarne nogavic Polzela Marko Klemenčič z vodjo razvojnega oddelka tovarne ga. Stanko Pjajfer, direktor Konopljarne Hahah Biz  Tomaž Sušnik, predstavnik podjetja Nivo Eko  Jani Štusej, predstavniki Inštituta  za Hmeljarstvo in Pivovarstvo Žalec  mag. Natasa Ferant in ga. Barbara Čeh, koroški  Slovenec Mirko Hudelj  – podjetnik in mentor za konopljo,  somišljeniki Ekoci : Irena Rotar, Maja Klemen Cokan, Peter Čvan, Maruša Conič ter predstavniki medijev in številni zainteresirani.

Po seznanitvi številnih dobrih lastnosti, ki jih daje rastlina – bio industrijska konoplja – semena in listje so uporabna v prehrani, steblo in korenine pa so surovinska baza za več tisoč izdelkov, smo opravili ogled predelave konoplje. Industrijska konoplja zraste brez pesticidov, obogati in zdravi zemljo. V setvenem kolobarju daje dober pridelek ekoloških živil. Uporabna je v zdravstvu, kozmetiki, industriji, gradbeništvu in drugih panogah. Udeleženci posveta so se seznanili s postopkom  kako nastane iz konopljine slame surovina za tekstil, za kar je uporabni zunanji del stebla ter kaj nastane iz notranjega dela stebla, ki je izvrstna  surovina tudi za gradbeni material.

Foto: Mentor in strokovnjak za konopljo koroški Slovenec iz Avstrije g. Mirko Hudelj pojasnjuje proces predelave konoplje.

Sledil je ogled Tovarne nogavic Polzela, kjer so si udeleženci ogledali proces proizvodnje in veliko neizkoriščenih resursov, ki bi jih lahko aktivirali na lokacij Polzele. Predstavili so prvi prototip konopljine nogavice z izrednimi lastnostmi. Zavedati se moramo namreč pomena naravnih materialov za zdravje tudi na področju tekstila. V Polzeli verjamejo, da lahko v povezovanju z drugimi  soudeleženci v slovenskem prostoru oživijo tudi tekstilno industrijo (  Mura, Mariborska tekstilna tovarna v stečaju…).

Foto: Ogled Tovarna nogavic Polzela, kjer v veliko  priložnosti za nadgradnjo. Udeleženci na fotografiji s prvim prototipom nogavice iz industrijske konoplje.

Poudarek srečanja  je bil ugotovitvi, kako na obstoječih resursih zagotoviti, da bi panoga dajala nova delovna mesta na več področjih, povečala samooskrbo s hrano ter Savinjsko dolino postavila kot vzgled sodobne agronomije in z njo povezanih dejavnosti (v Savinjski dolini je na bivših hmeljiščih in njivskih površinah zasajeno že veliko industrijske konoplje, v sušilnicah  hmelja se lahko z nadgradnjo suši tudi industrijska konoplja, v Taboru je predelovalni obrat za predelavo konopljine slame, ki daje surovinsko bazo za tekstil, gradbeno in tehnično industrijo, v Bio parku Nivo je postavljen testni objekt iz zidakov konoplje ter potencial za predelana konopljina stebla v gradbene element v Nivo Eko gradbeništvo.…). Na voljo so še neizkoriščeni resursi in znanje, kjer bi z nadgradnjo lahko generirali veliko delovnih mest – tkanje konopljinega platna v Tekstilni tovarni Polzela, ter izdelavo drugih izdelkov. Glede na to, da je v Sloveniji  posajenih v letu 2015 že skoraj 600 ha industrijske konoplje pa obstaja tudi bojazen, da lahko panoga zamre, če ne bo uporabljena tudi slama, saj je brez predelave konopljina slama težje razgradljiva, saj so njena stebla izredno trdna, na tak način pa bi bila lahko koristno uporabljena.

 

Udeleženci Posveta so bili enotnega mnenja, da so na tem področju veliki potenciali, ki bi jih lahko izkoristili za veliko delovnih mest. Osredotočiti se velja na samooskrbo s hrano, možnosti uporabe v tekstilni in gradbeni industriji, vzpostavitvi centra znanja in preučili še številne druge možnosti.

V nadaljevanju bo sledila priprava projekta v okviru Razvojne agencija Savinja, katere soustanoviteljice so občine Spodnje Savinjske doline. V  Eko muzeju v Žalcu pa bo dne  13.11.2015 organiziran posvet »Preučitev razvojnih potencialov v Sloveniji, delovna mesta , ki jih gradi skupnost. Jih znamo udejanjiti?« Posveta se bo udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan , predstavniki Vlade in stroke , kjer bomo skupaj iskali poti do ciljev. Na Posvet so vabljeni vsi zainteresirani deležniki v slovenskem prostoru, ki si prizadevajo udejanjiti potencial bio konoplje za nova delovna mesta vSloveniji.

 

Zapisala: Irena Rotar, Ekoci,  dne 29.9. 2015

 

 

3 Sporočilo za javnost – Posvet razvojnih potencialov v Savinjski dolini dne 29 9 2015 (002)