Sporočilo za javnost
Iz posveta na sejmu Green: Kako združiti potenciale ljudi in znanja od semena do inovativnih izdelkov v tekstilni industriji?«
Sejem Green 2016: Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenija je v partnerstvu s Pomurskim sejmom izvedla zanimiv posvet: » Kako združiti potenciale ljudi in znanja od semena do inovativnih izdelkov v tekstilni industriji?«, ki je dal odgovore na več vprašanj – kako izboljšati ekonomiko pridelave v kmetijstvu, kako povečati samooskrbo ne samo na področju prehrane ampak tudi ostalih dobrin kot so tekstil, obutev ter jih razviti v inovativne produkte, ki bodo omogočili več delovnih mest ter tako ustvarili pogoje k celovitemu pristopu pri graditvi vizije Slovenije kot zelene oaze Evrope in kulinarične destinacije ter istočasno izboljšali tudi dolgoročno boljšo ekonomiko v delu kmetijske pridelave industrijskih rastlin.
V Sloveniji smo namreč v zadnjih letih izgubili veliko delovnih mest na področju pridelave in predelave tekstila. Ugotavljajo, da so še živa znanja prednikov o tkanju in predenju lanu in konoplje, ki lahko raste tudi na naših poljih še na večjih površinah. Okoljski ukrepi podpirajo tudi rejo ovac, tako lahko še v večjih količinah pridobimo tudi volno. Kmetje bodo kmalu morali sprejeti dejstva, da bo denarnih vzpodbud za kmetijstvo vse manj in bo potrebno razmišljati še bolj intenzivno o boljši ekonomiki na kmetijah, kjer so lahko industrijske rastline ter naravne surovine kot so volna in les dobra priložnost za izboljšanje profitabilnosti kmetij.
V prihodnosti je potrebno pridelati več eko konoplje in eko lanu ter eko pridelane hrane, ki bo pomenila na eni strani boljšo ekonomičnosti pridelave za kmeta; ter eko surovine za nadaljnji razvoj tekstilne panoge. ki nosijo dodano vrednost za vse povezane deležnike od pridelave, do končnega inovativnega izdelka. Na drugi strani pa bo zaradi kolobarja setve eko industrijskih rastlin n pridelano več zdravju in naravi prijazno pridelane hrane, ki nosi višjo dodano vrednost in omogoča tudi celostni pristop tudi pri razvoju trajnostnega zelenega turizma. Čedalje več ljudi se zaveda tudi pomena zdravega tekstila ter predelave vlaken brez škodljivih kemikalij. Dober primer je eko konopljina nogavica izdelana v Tovarni nogavic Polzela, ki si že utira uspešno pot tudi na tujih trgih. Podobne rešitve pomenijo tudi več delovnih mest in ponujajo celostni pristop na področju izgradnje Slovenije kot zelene oaze zdravja in kulinarične destinacije, v kateri je vključenih čim več trajnostno naravnanih deležnikov z svojimi produkti in storitvami; je poudarila Irena Rotar, iz Eko civilne iniciative Slovenije.
Mateja Jaklič iz Pomurskega sejma pa je poudarila, da je vizijo prihodnosti potrebno tlakovati pot v iskanju dejanj s konkretnimi rešitvami, kot gibalo razvoja, ki lahko temeljijo na tradiciji z upoštevanjem sodobnih pristopov v prizadevanjih za skupno dobro. »Zato smo ponosni , da sodelujemo kot partner v povezovanju deležnikov tudi v nadaljevanju projekta Ekoci – natečaja- » Ekoci- Green design,« ki bo vzpodbudil k povezovanju in razvoju inovativnih izdelkov na področju sodobnega oblačilnega tekstila iz naravnih materialov, ki je naravnan v prihodnost.
Tadej Slapnik, sekretar v kabinetu predsednika vlade RS, je poudaril, da je zavedanje o pomenu povezovanja čedalje močnejše tudi pri iskanju poti preko zadružništva, notranjih odkupov podjetij in socialnega podjetništva. Opažamo pozitivne tendence prizadevanj ljudi za ohranitev podjetij kot so Peko, Mura , Polzela, Alpina , Toper in nekaterih drugih za nadaljnji razvoj blagovnih znamk in s tem povezanih delovnih mest. Zavedanje, da imamo znanje in resurse, da smo lahko uspešni in da je ves potencial v ljudeh, ki znajo in zmorejo najti profitabilne tržne niše z dodano vrednostjo je čedalje večje, tako na področjih kmetijstva, tekstilne in obutvene industrije, turizma in ostalih panog gospodarstva kjer je še veliko priložnosti, je poudaril Tadej Slapnik.
Nena Dokuzov, iz Ministrstva za gospodarstvo, je predstavila konkretne primere vzpodbude pomoči pri zagonu investicij in poudarila, da se moramo zavedati celotnega procesa ustvarjanja delovnih mest z družbenim učinkom. V tem procesu gre za ohranjaje tradicije, prenos znanja iz roda v rod, izgradnjo delovnih mest, trajnostni in zdravstveni vidik , samooskrbo s hrano in ostalimi dobrinami ki so lahko tudi inovativni tržni produkti ter pomenijo več delovnih mest v Sloveniji.
Foto Arhiv Ekoci: Govorci na Posvetu: Mateja Jaklič, Pomurski sejem; Dejan Rengeo, Društvo Izvir; Marija Svrblin, Soven; Jelka Pšajd, Pomurski muzej; Stanka Pfajfer, Tovarna nogavic Polzela; Matjaž Grkman, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano; Nena Dokuzov, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Tadej Slapnik, sekretar v kabinetu vlade RS za dialog s civilno družbo; Irena Rotar, Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije; Edita Žugelj, voditeljica; Irena Zorko, Ekoci.
Matjaž Grkman iz Ministrstva za kmetijstvo , gozdarstvo in prehrano je predstavil pogoje za pridelavo industrijske konoplje, lanu in volne. Stanka Pfajfer vodja razvoja iz Tovarne nogavic Polzela pa je predstavila prednosti konopljinih nogavic in razmere na trgu na področju tekstila iz naravnih materialov, ki omogoča možnost širitve tudi na tujih trgih
Jelka Pšajd, iz Pomurskega Muzeja je predstavila znanja , ki so jih naši predniki že imeli in nakazala smeri, ki lahko ponesejo slovensko kulturno identiteto v svet tudi na področju tekstila z novimi sodobnimi oblačili. To področje pa je lahko tudi turistična znamenitost ohranjanja kulturne in naravne dediščine, ki jo velja ponosno pokazati obiskovalcem Slovenije.
Marija Svrblin, iz podjetja Soven pa je predstavila dejavnosti, ki jih v podjetju iz volne izdelujejo že 20 let . Z izdelki iz Eko volne osvajajo poleg domačega tudi tuja tržiščain imajo azvitih že skoraj 200 različnih izdelkov. Poudarila je priložnosti in znanja, ki jih imamo Slovenci na področju tekstila: ogromno šivilj, tkalcev, kreatorjev, ki jih je potrebno povezati ter združiti znanja in sposobnosti in skupaj znamo narediti še veliko več, tudi stkati platno iz slovenskih surovin, če jih bomo le imeli dovolj. Seveda štejejo za eko tekstil le eko surovine z eko certifikatom, če želimo imeti nadstandardne izdelke, za kar pa primanjkuje domačih eko surovin; je poudarila Marija Svrblin.
Zainteresirani obiskovalci so prikazali nekatere izdelke, ki jih že delajo v manjšem obsegu iz naravnih materialov in konopljinih oblačil do plenic iz naravnih materialov.
Organizatorji so organizirali tudi Izmenjavalnico semen in znanja, kjer pa je vladalo veliko zanimanje za semena avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrtnin, konopljine nogavice ter znanja o pridelavo konoplje.
Ekoci bodo iz Posveta na pristojna ministrstva podali tudi predloge, ki so nastali tekom Posveta na p kako hitreje do načrtovanih ciljev. Predhodne pobude Ekoci pa so se za uspešne izkazale že v praksi in se na tem področju uspešno uresničujejo preko zadruge Ekoci Coop, tudi s konopljino nogavico.
Ekoci pa pa si bodo prizadevali tudi preko natečaja Ekoci Green design povezati čim več deležnikov v procesu do inovativnih tekstilnih izdelkov iz naravnih materialov, ki bodo ozaljšana tudi z simboli nacionalne identitete in kulturne ter naravne dediščine. K sodelovanju vabijo vse , ki si želijo ustvarjati in kreirati nove tekstilne inovativne izdelke iz naravnih materialov Coop. Več info na www. ekoci.si;
Skupaj nam bo uspelo. Pogumno naprej.
S spoštovanjem!
somišljeniki Ekoci- Eko civilne iniciative Slovenije in Zadruge Ekoci Coop z.b.o; soc.p v sodelovanju s Pomurskim sejmom – sejem Green
Eko civilna iniciativa Slovenije: Ekoci: www.ekoci.si; inFB: https://www.facebook.com/EkociSlovenija?fref=ts; ekoci.si@gmail.com; Štafeta semen: https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen?fref=t s, SDM- Slovenska delovna mesta: https://www.facebook.com/pages/SDM-Slovenska-delovna-mesta/424701034346081?fref=ts EKOCI COOP https://www.facebook.com/ekocicoopslo/?fref=ts