Popeljimo našo deželo na pot 100% prehranske samooskrbe
| Slovenija pridela le okoli 35% prehrane za svoje potrebe, na nekaterih področjih še manj, so pa tudi področja, kot je recimo živinoreja, kjer je samooskrba skoraj v celoti izpolnjena. V Sloveniji je zelo velik problem tudi zaraščanje obdelovalnih površin, saj se lahko pohvalimo tudi z najmanjšo kvadraturo rodovitne zemlje na prebivalca v Evropi. |
Največji problem, premajhne prehranske samooskrbe je, če se pojavi kriza oz naravne nesreče, kot naprimer suša ali poplave, ki lahko prizadanjejo tudi večja področja. Če se to zgodi bomo v teh primerih skoraj popolnoma odvisni od uvoza, kar pa lahko pomeni, da bodo naši državljani lačni.
Vsi se zavedmo, pomena zdrave in zadostne pridelave hrane, saj nenazadnje le ta poleg zdravja, vpliva tudi na družinske proračune. Hrana v tem okviru že dosega več kot 15% celotnih družinskih izdatkov, v prihodnjih letih pa strokovnjaki zaradi podnebnih sprememb, podražitve naftnih derivatov, povečanja števila prebivalcev, ter zmanjšanja površin obdelovalne zemlje pričakujejo občutno povečanje cen hrane na globalnem trgu.
Zato je nujno, da vsaka država strmi za tem da pridela dovolj za vse svoje državljane in tako poskrbi za zdravo in cenovno dostopno hrano. Seveda pa moramo s svojo angažiranostjo k temu cilju prispevati vsi prebivalci, saj je tudi na področjih malih kmetij in vrtičkarstva ogromno možnosti in potenciala.
Prehranska samooskrba je torej temelj zdravega, varnega in kakovostnega načina življenja. Zato je skrajni čas, da se se odločimo in jo skupaj dosežemo.
Ozaveščanje
Problem samooskrbe in padanja števila kmetij se bo brez sistematičnega posredovanja in osveščanja le slabšal.
Da bi izboljšali stanje bomo s promocijo domače proizvodnje in porabe spodbujali zavest o pomenu zdravega prehanjevanja in življenja v zdravem okolju.
Zato bomo poleg akcije opozarjali tudi na pomen slovenskih semen, zmanjšanje uporabe pesticidov, učinkovite ukrepe za zmanjšanje porabe naftnih derivatov, skrb za čebelje družine …
Na ta način bo akcija dosegla tudi trajnostni namen.
Kaj želimo?
S prehransko samooskrbo in vprašanjem zdravega načina življenja, se v Sloveniji ukvarja veliko ljudi in tudi inštitucij. Vendar pa nismo dovolj povezani in zato se premiki dogajajo prepočasi.
Za dosego ciljev želimo združiti moči z vsemi posamezniki in skupinami, društvi in organizacijami, ter javnimi ustanovami, ki delujejo na področju lokalne preskrbe s prehrano. Želimo si združiti moči z ministrstvom, občinskimi in strokovnimi službami, strokovnjaki, z zadrugami, zvezami, društvi, vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami…in z vami.
Vabimo vas, da skupaj izvedemo največjo ozaveščevalno delovno akcijo za lokano samooskrbo v zgodovini Slovenije, v kateri bomo:
- naredili pregledno analizo stanja in primerjavo z drugimi državami
- Se zavzeli za 100% samooskrbo z zdravo hrano, ki naj bo v čim večji meri ekološko pridelana!
- Se zavzeli, da se sprejme potrebne ukrepe za zmanjšanje upada malih kmetij in hkratno povečevanje spodbud za socilano kmetijstvo, ki bo pomagalo zmanjšati število zaraščenih obdelovalnih porvšin
- Izvedli evedintiranje prostih zemljišč za vrtičkarstvo in kemtijstvo,
- Izvedeli promocijske projekte vrtičkarsta – oskrbi se sam
Se zvazeli za to, da ima vsaj ½ slovenskih družin svoj vrtiček, zasejen balkon oz vsaj nekaj lončkov za domačo samooskrbo. - Vzpostavitev skupnostnih vrtičkov na obrobju mest
- Vzpostavitev trajnostno oskrbnih naselij in mest, s povezavo z lokalnim kmetijskim zaledjem
- Spodbujanje samooskrbe javnih inštitucij in zavodov, kot so vrtci, šole, domovi za starejše, zapori,…
- Spodbujali slovensko zadružništvo z modelom pridelave socialnih kooperativ in vspostavljenem novih prodajnih poti za prodajo prehrambnih viškov
- Zadali cilj vsaj 70% zastopanost slovenskih izdelkov na policah trgovin in vspodbujali skrajšanje prodajne verige
- Dosegli dvig zavesti o pomenu pridelave in kupovanja zdrave domače slovenske hrane
- Skrbeli za ozaveščanje o pomenu ekološke pridelave in pridelave hrane brez GSO
- Se zavzeli za povečanje števila ekoloških kmetij in pridelkov iz 2% na vsaj 10%, kolikor dosegajo nekatere ekološko razvite države
- Se zavzeli za oživitev opuščenih kemtij, pomoči na kmetijah z ostarelimi lastniki in se zavzeli tudi za nastanek t.i. eko vasi in eko območij
- Spodbujanje pridelave tradicionalnih slovenskih poljščin
- Vzpodbujanje medseboljne menjave znanja, semen in izdelkov
- Vzpostavitev banke semen z vsaj 1000 avtohtonimi in tradicionalni vrstami
- Spodbujanje preusmeritev kmetijstva iz rastlin, ki potrebujejo intenzivno uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev v kulture, ki jih potrebujejo manj
- Spodbujanje samooskrbe in uporabe tradicionalnih domačih izdelkov tudi na drugih področjih, kot je naprimer tekstil iz lana, konoplje, pridelava zelišč, ter izdelava lesenih izdelkov in igrač…
- Spodbujanje domače slovenske kulinarične ponudbe tudi v jedilnih listih slovenskih gostilen
- Zaščita vodnih virov in uporaba deževnice kot drugega vodnega vira za uporabo v gospodinstvu in industriji
Tudi dobre ideje rastejo!
Anglija – od vil do vilic
“Ključ do prehranske varnosti je čim krajša pot hrane od vil kmeta do vilic meščana. Lahko bi se zgledovali po Angležih, ki imajo danes tako samooskrbo s hrano, kot smo jo včasih imeli mi. Sprejeli so državni program (www.defra.gov.uk), ki vključuje izobraževanje v vrtcih in šolah, spremembe prehranskih navad, kmetijske politike, sistema subvencij, tržnih mehanizmov … Skratka, odločili so se za popolno prenovo družbe. Cilj je, da do leta 2030 dosežejo stoodstotno samooskrbo. Spoznali so, da je prehranska varnost ključna za nacionalno varnost. Uvedli so tudi brezmesni ponedeljek kot modni trend.”
Anton Komat
Francija – partnersko kmetijstvo
Mestni prebivalci, ki zaradi različnih razlogov ne morejo obdelovati svojega vrtička, se lahko v okviru partnerskega kmetovanja, s malimi kmeti dogovorijo o pridelkih, ki jih bo kmet zanje zasadil in donegoval. Potrošniki, pridelke potem tedensko prevzamejo izdelke na dogovorjenem mestu. Na ta način potrošniki dobijo možnost za zdravo ekološko pridelano prehrano, mali kmetje pa imajo zagotovoljen odkup in s tem možnost za obstanek in razvoj kmetije.
Doma je najlepše
Vsak % povečanja lokalne samooskrbe lahko pomeni tudi 1-2% manjšo brezposlenost v državi.
S tem projektom bomo spodbudili nastanek novih socialnih podjetij in kooperativ in tako ponudili številne nove možnosti za zaposlitve.
Lepo je imeti svoj vrtiček
Če bi vsaka slovenska družina imela svoj vrtiček, bi lahko v družinskih proračunih prihranili do 1200€ letno.
Delo na vrtu ni samo koristno zaradi pridelave hrane, ampak je tudi rekreacija, gibanje na svežem zraku in stik z zemljo, ki nas sprosti in napolni z svežo energijo.
Aktiviraj se in združimo moči!
Prav vsakdo od nas lahko pripomore k bolj oskrbljeni Sloveniji! Zasadimo vrtičke, lončke, gredice in njive in spodbudimo okolico, da bomo to počeli vsi skupaj.
Spomladi 2012 bomo organizirali največjo ozaveščevalno delnovo akcijo v zgodovini Slovenije, v kateri bomo združili vse družbene skupine, ne glede na starost, etnično, religijsko ali politično pripadnost, saj lahko cilj 100% prehranska samooskrbo dosežemo le vsi skupaj.
Cilj je enostaven in jasen – 100% samooskrba s poudarkom na lokalni pridelavi zdrave domače slovenske hrane, dobro in si nanjo lahko ponosen ter sprememba odnosa ljudi do potrošniško nakupovalnih navad.
Vsakdo lahko pomaga, da povečamo stopnjo samooskrbe v Sloveniji. Pridruži se ekipi, ki šteje že preko 90 prostovoljcev, predstavnikov nevladnih organizacij, strokovnjakov, zadrug, zvez, medijev ter podjetij, ki so združili znanje, izkušnje in moči, da bo ta akcija uspela.
Akcijo organiziramo prostovoljci, prepričani, da lahko s projektom izboljšamo prehransko preskrbo Slovencev in spremenimo odnos do doma pridelane zdrave prehrane.
Za kakovostno izvedbo akcije bomo potrebovali nekaj 100 prostovoljcev, ki se bodo osredotočili na lokalno koordinacijo, evidenco prostih zemljišč, organizacijo posvetov in predavanj ter skrbeli za prikaz dobrih praks na terenu. Potrebovali pa bomo tudi pomoč pri organizaciji, vodenju projekta, administraciji, logistiki, odnosih z javnostjo, ozaveščanju ter pomoč pri iskanju sponzorjev.
Ekipa Ekoci
Info@oskrbimo.si
www.oskrbimo.si
Sodeluj tudi ti!
Združimo se, poprimimo za motike, vile in lopate in skupaj obdelajmo slovensko zemljo ter oskrbimo Slovenijo z zdravo in domačo hrano.
Slovenska semenska banka
Imata morda tvoja babica ali dedek seme kakšne zanimive slovenske avtohtone sorte oz. rastline. Prosi ju, če ti ga lahko dasta, ti pa ga boš poslal v banko semen.
Z sajenjem avtohtonih kultur, bomo poleg večanja biotske raznovrsnosti poskrbeli tudi za to, da se bo število čebel v naši deželi povečalo.