Kaj je permakultura?
POSEBNE OKOLJU PRIJAZNE KMETIJSKE DEJAVNOSTI
A. Permakultura
1. Definicija
Besedo »permakultura« sta skovala Bill Mollison, avstralski ekolog, in njegov študent, David Holmgren. Je okrajšava za »permanentno agrikulturo – trajno kmetijstvo« ali »permanentno kulturo – trajno kulturo«.
Pri permakulturi gre za planiranje človeških bivališč in sistemov pridelovanja hrane. Je gibanje za uporabo zemlje in graditev zgradb, ki si prizadeva za harmonično integracijo človeških bivališč, mikroklime, enoletnic in trajnic, živali, zemljišč in vode v stabilne, plodne skupnosti. Poudarek ni na posameznih elementih, ampak bolj na odnosih, zgrajenih med njimi in na načinu, kako jih postavimo v pokrajino. Ta sinergija je dodatno poudarjena s posnemanjem vzorcev, ki jih lahko najdemo v naravi.
Osrednja tema permakulture je oblikovanje ekoloških pokrajin, ki pridelujejo hrano. Poudarek je na raznoteri uporabi rastlin, kulturnih običajih, kot so zastiranje s slamo, gojenje rastlin na oporah in vključevanje živali v reciklažo hranil in v pašo plevela.
2. Lastnosti permakulture[1]:
1 Je ena izmed najbolj celostnih, integriranih sistemskih analiz in oblikovalnih metodologij, kar jih obstaja.
2 Lahko jo uporabljamo za ustvarjanje rodovitnih ekosistemov s stališča človeške uporabe, ali pa za pomoč propadajočim ekosistemom, da si povrnejo zdravje in prvotno stanje. Lahko jo uporabimo na vsakem ekosistemu, ne glede na to, v kako slabem stanju je.
3 Permakultura spoštuje in potrjuje tradicionalno znanje in izkušnje. Vključuje trajnostne kmetijske navade in tehnike gospodarjenja z zemljo ter strategije iz vsega sveta. Permakultura je most med tradicionalnimi kulturami in pojavljajočimi se kulturami, usklajenimi z zemljo.
4 Spodbuja ekološko kmetovanje brez uporabe pesticidov in onesnaževanja okolja.
5 Prizadeva si za čim večje sožitje in medsebojno sodelovanje elementov na danem kraju.
6 Permakultura je tako urbano načrtovanje, kot tudi oblikovanje podeželskih območij.
7 Permakulturno oblikovanje je prilagojeno danemu kraju, odjemalcu in kulturi.
3. Praktična uporaba permakulture
Permakultura ni omejena na poljedelstvo in živinorejo, ampak vključuje tudi načrtovanje skupnosti in njen razvoj, uporabo primernih tehnologij in sprejem zamisli in filozofij, ki istočasno temeljijo na naravi in postavljajo v središče človeka, kot je npr. bioregionalizem.
Mnoge izmed primernih tehnologij, ki jih priporočajo permakulturniki, so dobro poznane. Med njimi so sončna in vetrna energija, kompostna stranišča, naravne hiše, ki uporabljajo sončno energijo, energijsko varčne hiše ter kuhanje in sušenje hrane s pomočjo sonca.
Zaradi svojstvene trajnosti večletnih pridelovalnih sistemov permakultura zelo poudarja pomen drevesnih pridelkov. Sistemi, ki so sestavljeni iz enoletnih in večletnih nasadov, kot sta npr. “pridelovanje v alejah” in “kmetijsko gozdarstvo”, uspešno izkoriščajo »učinek robnih območij«, povečujejo biotsko raznovrstnost in ponujajo druge značilnosti, ki jih v monokulturnih sistemih ni. Na ta način se sistemi, ki združujejo različne vrste pridelovanja – ki torej vsebujejo drevesa, enoletnice in večletnice – izkažejo za tehniko, ki je primerna tudi za kemtovanje v večjem obsegu. Ekološke metode pridelave za vsako kulturo ali kmetijski sistem posebej (npr. metode oblikovanja prsti, biotično varstvo rastlin, kompostiranje) so osrednjega pomena tako za permakulturo, kot tudi za trajnostno kmetijstvo nasploh.
Glede na to, da permakultura ni proizvodni sistem, ampak prej filozofija rabe tal in načrtovanja skupnosti, ni omejena na določeno metodo pridelave. Še več, načela permakulture lahko prevzamejo kmetje in vasi po vsem svetu, je prilagojena območju in tako dostopna lokalno prilagojenim tehnikam pridelave.
Kot primer, v permakulturnih sistemih so zelo pomembne običajne tehnike ekološkega kmetijstva in vrtnarstva z uporabo podsevkov, zelenega gnojenja, kolobarjenja in zastiranja, vendar obstaja še veliko drugih možnosti in tehnologij, primernih za trajnostno kmetijsko delo v okviru permakulture (npr. globinsko rahljanje tal namesto oranja, kmetovanje brez obračanja tal, orodja za prekopavanje, orodja za obračanje komposta, menjalna paša). Odločitev za to, kateri »sistem« bomo uporabili, je odvisna od kraja in načina upravljanja.
Kmetijski sistemi in tehnike, ki jih običajno povezujemo s permakulturo, vključujejo kmetijsko gozdarstvo, kotanje, sajenje po plastnicah, upravljanje z zemljo in vodo, žive meje in zaščite pred vetrom, ter integrirane kmetijske sisteme, kot so npr. akvakultura v zajezeni umetnih jezerih, akvaponika, mešani posevki in polikulture.
Vrtnarjenje in metode recikliranja, ki so značilne za permakulturo, vključujejo “užitno krajino”, sajenje rastlin z upoštevanjem sosedskih odnosov “dobri/slabi” sosedje), uporaba brajd, zastiranje tal, premične kletke za kokoši, solarni rastlinjaki, spiralne zeliščne grede, kotanje in kompostiranje s pomočjo deževnikov.
Sistemi zbiranja, upravljanja in ponovne uporabe vode, kot je sistem Keyline; odpadna voda, zbiranje deževnice, narejena mokrišča, akvaponika (integracija hidroponike v kolobar), sončno-vodni ribniki (poznani tudi kot »živi stroji«) – vse to igra pomembno vlogo pri permakulturnih modelih.
4. Etika permakulture
Posebnost permakulture in drugih alternativnih kmetijskih sistemov (ekoloških, trajnostnih, biodinamičnih) je, da delujejo po določeni etiki, kjer gre za to, da mislimo in delujemo odgovorno v odnosu drug do drugega in do zemlje.
Etika permakulture skrbi za občutek za prostor v širšem pogledu in služi kot kažipot za ustrezno prehranitev, v dogovoru s celotno skupnostjo in okoljem, ne na osnovi individualizma in brezbrižnosti.
Skrb za Zemljo
…vključuje vse žive in nežive stvari: rastline, živali, zemljo, vodo in zrak.
Skrb za ljudi
…podpira zaupanje vase in odgovoren pristop skupnosti do virov, potrebnih za preživetje.
Postavljanje meja poseljenosti in potrošnji
…oddaja presežek pridelka ali presežek časa, dela, denarja, informacij in energije za doseganje večje skrbi za zemljo in ljudi.
Permakultura prav tako priznava osnovno življenjsko etiko, ki pripisuje resnično vrednost vsakemu živemu bitju. Drevo ima vrednost samo po sebi, celo če ima s človeškega vidika netržno vrednost. To drevo je živo in njegovo delovanje je vredno veliko. Igra svojo vlogo v naravi: reciklira odpadke, ustvarja kisik, porablja ogljikov dioksid, je zatočišče živalim, gradi zemljo in tako naprej.
5. Načela modelov permakulture
Medtem ko je etika permakulture bolj sorodna širokim moralnim vrednotam ali načinom obnašanja, pa načela permakulture nudijo paleto splošno uporabnih kažipotov, ki jih lahko uporabimo pri oblikovanju trajnih naravnih okolij. Ločeno od različnih disciplin – ekologije, varčevanja z energijo, oblikovanja pokrajine in okoljske znanosti- so ta načela neločljivo povezana v vsakem permakulturnem modelu, v vsakem podnebju in v kakršnikoli meri.
Povezane lokacije:
1 Vsak element opravlja več funkcij.
2 Vsaka funkcija je podprta z več elementi.
3 Energijsko učinkovito načrtovanje.
4 Uporaba živih virov.
5 Kroženje energije.
6 Majhen obseg intenzivnosti sistemov.
7 Naravno sledenje in kroženje.
8 Mnogovrstnost kultur in raznolikost vrst.
9 Povečevanje pojavljanja »roba« znotraj sistema.
10 Opazovanje in posnemanje naravnih vzorcev.
11 Skrb za ravnotežje.
12 Drža.
6. Viri o permakulturi po svetu
Revija o permakulturi: Rešitve za vsakodnevno življenje (Permaculture Magazine: Solutions for Everyday Life)
Stalna publikacija
Hyden House Ltd, The Sustainability Centre
East Meon, Hampshire GU32 1HR
VB
Vir informacij: spletna stran projekta YOUTH FARM: http://www.itr.si/javno/youth_farm/sl/index.html
Ta projekt “Izobraževalni pripomoček za mlade kmete v novih članicah EU – YOUTH-FARM” je namenjen spodbujanju konkurenčnosti kmetijstva, podjetniškega duha, pa tudi skrbi za okolje med mladimi kmeti v novih članicah EU, s čimer želimo prispevati k obnavljanju in sizboljševanju konkurenčnosti podeželskih območij in k ohranjanju delovnih mest na the območjih oziroma ustvarjanju novih. Cilj nameravamo doseči s posredovanjem kritičnih informacij in potrebnega znanja na področjih, ki kljub svojemu pomenu za preživetje in posodobitev kmetijstva še niso bila pokrita na celovit način. Ta področja so:
a) Evropska unija in skupna kmetijska politika,
b) Okolje in kmetijstvo,
c) Varnost in zdravje pri delu v kmetijstvu,
d) Kakovost in varnost v pridelavi in predelavi hrane in
e) Dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu.
KAKO ŽIVETI V SOŽITJU Z NARAVO – PERMAKULTURA V PRAKSI
ERM-
UČILNICA V NARAVI
PRIMER SAMOOSKRBNOSTI I –PERMAKULTURNI POLIGON V DOLAH
PRAKTIČNI PRIKAZ – OBČINA POLJČANE
VIR: http://www.ucilnicavnaravi.si/
POGLEJTE SI VIDEO
ERM:
poNa permakulturnem poligonu v Dolah pri Poljčanah so postavili jurto, tradicionalno prebivališče mongolskih nomadskih plemen, oziroma izboljšano različico izoliranega šotora, ki bo – podobno kot nek trdnejši objekt, vendar z manjšim vplivom na okolje – služila kot večnamenski prostor oziroma učilnica.
Domen Zupan, vodja postavitve poligona, je ob tem pojasnil pomembnost osrednje umestitve tega objekta v poligon, saj bodo na njem poskušali simulirati, kako doseči prehransko samozadostnost in kako v okolju razporediti stvari, da je čim manjša poraba energije.
Oglejte si tudi fotogalerijo.
Video transkript
Na permakulturnem učnem poligonu v Dolah pri Poljčanah so zgolj v nekaj dnevih postavili jurto, tradicionalno prebivališče mongolskih nomadskih plemen, ki bo v okviru poligona služila kot večnamenski prostor oziroma učilnica.
Domen Zupan, vodja postavitve poligona: Jurta predstavlja središče te posesti, ki je velika dober hektar in v celoti zasnovana kot permakulturno posestvo. To se pravi, to je jedro, ki recimo v tem primeru simulira tudi hišo, bivališče in so glede na to potem razporejeni tudi ostali elementi permakulturnega poligona.
Za jurto s premerom osmih metrov, so se odločili predvsem zaradi majhnih vplivov na okolje, saj gre za izboljšano različico izoliranega šotora, ki omogoča uporabo v vseh letnih časih, hkrati pa lahko služi svojemu namenu podobno kot nek trdnejši objekt.
Domen Zupan, vodja postavitve poligona: V zadnjem delu bo dodan potem rastlinjak, v katerem bo manjša kuhinjica in toaletni prostori, hkrati pa bo služil tudi neki vzgoji sadik. Skratka spet tak večfunkcionalen prostor. Vedno po principu permakulture, ki teži k temu, da v bistvu vsak element v sistemu opravlja čim več funkcij in da se tudi čim več elementov med seboj podpira.
Nadvse pomemben je tudi osrednji položaj jurte, saj bodo na tem poligonu poskušali simulirati kako doseči prehransko samozadostnost in kako v okolju razporediti stvari, da je čim manjša poraba energije.
Domen Zupan, vodja postavitve poligona: Ta centralni del obkroža sončna past, kar bi rekel, je še en dodaten element, ki podpira to centralno postavitev. To se pravi vrt s hišo, če temu tako rečemo. Da ustvarja neko toplejšo mikroklimo, ki pride prav predvsem v hladnejšem delu leta. Kar pomeni, da sončna past predstavlja od grmovij, manjših dreves, do večjih dreves zadaj, ki nam usmerjena proti jugu, ščitijo okolico in s tem ustvarjajo tukaj nek toplejši prostor, ki je tako ugoden za bivanje. Lahko pomeni manjšo porabo energije v bivališču in tudi za rastline je to seveda blagodejno. Potem bomo umestili zraven tudi voden element, ki ima – kot vsaka stvar v permakulturi – več funkcij. Ta voden element bo umeščen pred jurto in v hladnejšem delu leta recimo vodna površina deluje kot ogledalo in s tem prispeva dodatno osončenost bivališča ali učilnice. Potem nasploh temperira okolico, poleg tega, da prispeva tudi k biotski raznovrstnosti, tudi vpliva, da ponoči ogreva svojo okolico, čez dan malo hladi svojo okolico. Skratka, imamo veliko takšnih učinkov, ki se seštevajo in v permakulturnem sistemu poskušamo stvari tako nekako zaokrožiti, da čim več takšnih stvari združimo v nek trden trajnostni sistem. Vse z namenom, da res živimo trajnostno in ne porabljamo preveč virov, ker vse to gre na račun naših zanamcev, naših otrok, naših pravnukov, katerim, bi lahko rekel, ta trenutek res odžiramo vire, ker enostavno preveč porabljamo.
Na poligonu bodo prikazali tudi nove pristope reševanja aktualnih okoljskih problemov in vprašanj.
Domen Zupan, vodja postavitve poligona: Želimo prikazati omejenost virov. Vzeli smo primer, ki mislim, da je v Sloveniji tudi dokaj pogost. To se pravi, na hribu gor je izvir vode, ki je poleg tega še onesnažen, ker se pred njim malo odplake spuščajo. Se pravi ta vir bomo zajeli, odplake seveda speljali mimo tega in posebej očistili v rastlinski čistilni napravi, sam izvir pa tudi ekoremediirali v rastlinski čistilni napravi, zajeli potem v večji cisterni in ga potem porabljali na poligonu za vse potrebe. Podobno se tudi namestijo fotovoltaične celice in kolektor za ogrevanje sanitarne vode. Se pravi, da so v vseh teh plateh učenci ali kdorkoli, neko lokalno okolje, soočeni s tem, da so viri omejeni
in da se moramo obnašati na ta način. Če smo že navajeni, da odpremo pipo ali prežgemo luč, pa bo to svetilo neskončno dolgo, se moramo zavedati, da ta omejenost virov gre predvsem na račun naših otrok, naših zanamcev in mislim, da je na nas, da se vedemo etično in s tega stališča omejimo svojo porabo. Ali pa imamo vsaj nekje v glavi, da vendarle stvari niso tako zagotovljene, kot jih mogoče preveč jemljemo.
Objavil Urednik, 09. 06. 2011
Kategorije: Fotoreportaže, Poljčane, Učni poligon Modraže, Videoreportaže|Komentarji (0)
Zgodnja pomlad na ERM poligonu v Modražah
Hkrati s pomladanskim prebujanjem narave se je prebudil tudi naš učni poligon. Začela so se zgodnja spomladanska dela, ki so zaradi slabega vremena in dolge zime čakala na svetlejše dneve.
V zagonu letošnje pomladi, smo na poligonu postavili nove učne usmerjevalne table, ki bodo poenostavile gibanje po poligonu, v gozdu in ob poteh pa smo postavili tudi dodatne učne table, ob katerih se bodo obiskovalci lahko izobraževali o učnih vsebinah, ki so tu na voljo. V gozdu po novem najdemo večji učni tabli, ki nam povesta nekaj o drevesnih in grmovnih vrstah na območju poligona ter predstavita nekatere učne metode.
V izdelavi je eksperimentalna soba za varnejše shranjevanje učnih modelov, kjer bodo naši modeli pod streho in zaščiteni pred ostalimi zunanjimi vplivi. Razmišljamo o razmestitvi ptičjih krmilnic in valilnic ter zbiramo ideje za umestitev opazovalnice metuljev, ptičev in ostalih živalskih prebivalcev, ki se neradi pokažejo očem.
V zaključku postavitve je tudi ograda za domače živali, ki s toplejšimi dnevi prihajajo na učni poligon.
