ŠTAFETA SEMEN – GIBANJE ZA SEJANJE, IZMENJAVO TER OHRANJANAJE AVTOHTONIH, TRADICIONALNIH VRST SEMEN SDM – SLOVENSKA DELOVNA MESTA
Sporočilo za javnost
ISKANJE POTI V ZELENO PRIHODNOST
Žalec 14.12.2016
Somišljeniki Ekoci- Eko civilne iniciative Slovenije smo zaskrbljeni nad trenutnim dogajanjem v Tovarni nogavic Polzela, saj je precej delavcev na čakanju, ukinili so proizvodnjo konopljinih nogavic in nogavic iz naravnih materialov, ki se je pričela prav na pobudo Ekoci in je zajemala že skoraj petino proizvodnje.
Zagon konopljinih nogavic je prinesel nov inovativen veter managementu in vlil zaupanje partnerjev. Trenutna dogajanja pa nakazujejo nesoglasja in izgubljanje moči na trgu, kar sigurno ni v prid ohranjanju slovenskih delovnih mest. Zato si želimo, da se nesoglasja čimprej razčistijo in rešijo ter da vsi deležniki v procesu najdejo dovolj strpnosti, poguma in najdejo rešitev za ohranjanje zdravega jedra v Tovarni nogavic Polzela in da se delo nadaljuje in nadgradi s povezovanjem tekstilne panoge v Polzeli. Vemo namreč, ko se vrata tovarn zaprejo, se izgubi tudi znanje in panoga ugasne, čemur smo bili priča v Sloveniji v preteklosti, ko se je to zgodilo v več nekdaj močnih tekstilnih krajih po Sloveniji (npr. MTT Maribor).
Ekoci si že več let vztrajno prizadevamo udejanjiti in povezovati čim več aktivnosti na področju samooskrbe, ohranjanje avtohtonih semen preko projekta Oskrbimo Slovenijo– Štafeta semen ter ohranjanja naravnih, gospodarskih in človeških virov preko projekta SDM – Slovenska delovna mesta. Prepričani smo namreč, da si delovna mesta lahko gradimo sami, saj imamo dovolj znanja in zagnanih ljudi, ki znajo in zmorejo ohranjati delovna mesta v Sloveniji. Želimo, da se ohranjajo že obstoječe tovarne in delo prednikov in se nadgradijo z inovativnimi produkti in storitvami.
Veseli smo bili, da je v decembru 2015 takratno vodstvo Tovarne nogavic Polzela pod vodstvom predsednika uprave Marka Klemenčiča sprejelo pobudo za proizvodnje konopljinih nogavic. V Savinjski dolini kmetje pridelujejo industrijsko konopljo na vedno večjih površinah. Le-ta sodi v isto skupino rastlin kot hmelj in daje ogromno razvojnih potencialov, saj se iz nje da narediti več kot 40.000 izdelkov. Ker želimo potencial te rastline čimbolj izkoristi, je potrebno najprej pripraviti trg , da bodo kupci kupovali izdelke, da bodo kmetje lahko industrijsko konopljo vključno s stebli prodali.
Prav zato je proizvodnja konopljinih nogavic še kako pomembna saj imamo v Savinjski dolini že ogromno delujočih resursov in bi jih lahko na ta način hitreje izkoristili.
Razvoj in uporaba bio konoplje za tekstil in gradbeni material bi pomenila dobro profitabilnost tudi za kmete. Tako bi bila večja pestrost v kolobarju in več eko hrane. Eko hrano bi lahko ponudili na trgu in v zelenem turizmu po višjih cenah. Kako to doseči testiramo skupaj s povezovanjem partnerjev na Ekoci Poligonu industrijskih rastlin na Polzeli.
V Konopljarni HANNAH BIZ d.o.o. v Taboru že poteka predelava konopljinih stebel. Zadruga Ekoci Coop tudi odlično sodeluje z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) v Žalcu. Pod vodstvom dr. Barbare Čeh, IHPS, in Maje Klemen Cokan, kmetijske strokovnjakinje za konopljo, izvajamo sortne poizkuse z industrijsko konopljo na Ekoci Poligonu industrijskih rastlin na Polzeli, kjer smo v letu 2016 posejali 19 različnih dovoljenih sort industrije konoplje. Skupaj s Fakulteto za strojništvo Univerze v Mariboru želimo ugotoviti, katere sorte so najbolj primerne za različne namene uporabe.
Skupaj s Pomurskim sejmom in partnerji smo organizirali razpis Ekoci Green design, ter na sejmu Agra 2016 razstavili kar 51 različnih vrst oblačil, ki so jih naredili zavzeti inovatorji iz konoplje in naravnih materialov. Ugotovili smo, da je na tem področju ogromno potencialov za oživitev tekstilne panoge in priložnost za povezovanje in ustvarjanje delovnih mest.
Zato smo zaskrbljeni nad trenutnim dogajanjem v Tovarni nogavic Polzela. Verjamemo, da bodo vsi deležniki potem, ko se bodo razjasnila nesoglasja in očitki med SDH in bivšim predsednikom uprave Markom Klemenčičem našli pot, skupaj z gospodarstvom, stroko, politiko in zagnanimi ljudmi ter poročanjem naprednih medijev, da se vsaj del Tovarne nogavic Polzela ohrani in se najdejo poti za ustvarjanje zelenega krožnega gospodarstva tudi na tem področju.
Napredni ljudje na tržišču se čedalje bolj zavedajo posledic hitre mode multinacionalk in kaj pomenijo nizkocenovna oblačila v procesu proizvodnje s pesticidi in izdelave s spornimi tehnologijami in posledicami tega za naše zdravje . Zato je pomen izdelkov iz naravnih materialov še kako pomemben in tukaj ima Tovarna nogavic Polzela z svojimi kadri, tovarno in dobrim razvojnim oddelkom ogromno priložnosti, za ohranjanje delovnih mest in razvoj inovativnih izdelkov. Ali bo uspelo? To je odvisno od vsakega izmed nas: stroke, politike, lastnikov, kupcev, poročanja naprednih medijev in ozaveščenosti prebivalstva o pomenu zdravih tehnologij , ohranjanje slovenskega gospodarstva in za tlakovanje poti v svetlo zeleno prihodnost za prihodnje rodove, kjer ima Slovenija kot zelena dežela – Green Destination veliko priložnosti.
Foto: Otvoritev zagona proizvodnje konopljinih nogavic na Polzeli;
Razstavljeni modeli natečaja Ekoci Green Design na sejmu Agra;
Raziskave na Ekoci Poligonu industrijskih rastlin z dr. Barbaro Čeh, IHPS in Majo Klemen Cokan.
Zavzeta ekipa zadruge Ekoci Coop in partnerjev deluje naprej. Za prihodnost štejejo dejanja.
Za Ekoci, Irena Rotar
Eko civilna iniciativa Slovenije: Ekoci: www.ekoci.si; in FB: https://www.facebook.com/EkociSlovenija?fref=ts; ekoci.si@gmail.com; Štafeta semen: https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen?fref=t s, SDM- Slovenska delovna mesta: https://www.facebook.com/pages/SDM-Slovenska-delovna-mesta/424701034346081?fref=ts EKOCI COOP https://www.facebook.com/ekocicoopslo/?fref=ts