Spoštovani,
vabimo vas, da se nujno pridružite pozivu odločevalcem v Sloveniji in EU, ki zahteva umik točke o deregulaciji pesticidov (predlog “simplification omnibus”).
Odločanje bo potekalo že 11.12.2025, zato je nujno, da svoj podpis podate do 8.12.2025.
Na predsednika Vlade RS, Ministrico za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ter evropske poslance in Slovenije in na SVET EU, bomo poslali poziv naj umaknejo odločanje iz dnevnega reda – osnutek dopisa je v priponki- če želite še kaj dodati napišite na meil: ekoci.si@gmail.com;
Zakaj je vaš podpis tako pomemben – več kot nas bo – bolj bodo odločevalci verjeli, da nam je mar. In o čem naj bi odločali:
· Predlog bi omogočal neomejeno uporabo pesticidov brez ponovnih znanstvenih ocen. Tudi če bi se izkazalo, da je kakšen pesticid nevaren, bi se lahko prodajal še tri leta.
· Povečue se tveganje za smrt čebel, opraševalcev, žuželk in ptic, poslabša talno biodiverziteto in onesnaženje hrane in vode.
· Krši načelo previdnosti, ki ščiti zdravje ljudi in okolje in omogoča ponovno uporabo že prepovedanih pesticidov.
Kako podprete poziv:
1. Kliknite na obrazec : https://forms.gle/4AfUa7TwpCnS6a1f8 in podprite POZIV K UMIKU TOČKE O FFS O ODLOČANJU NA TEM SESTANKU IN ZA NEDOLOČEN ČAS – dokler še ni dodatnih raziskav, ki bi odločevalcem dali podlago, da bi lahko pošteno odločali o tem, da takšna zakonodaje ne škoduje in ne ogroža zdravja čebel in ostalih živali, da ne bo vplivala na zmanševanje biodiiverzitete in ne bo škodovala kakovosti tal in vode ter zdravju ljudi.
2. V kolikor želite, da bo vaše ime javno navedeno kot sopodpisnik poziva to označite v obrazcu ali pa podporo oddate po meilu: ekoci.si@gmail.com;
3. Če pa želite, da vaš podpis ni viden v javnosti, pa se bo vaša podpora štela v skupnem številu podpornikov, podatki pa ostanejo varni in anonimni varovani skladno z GDPR. lahko to označite v obrazcu
Spoštovani, hvala, ker s svojimi dejanji in s podpisom podpore pomagate zaščititi naravo, opraševalce in zdravje ljudi, vodo, tla..
Predlagamo, da preberete tudi članke na povezavah: https://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/glifosat-po-25-letih-preklicali-studijo-ki-je-jamcila-za-varnost-herbicida-2771028/ in https://www.bodieko.si/fitofarmacevtska-sredstva-njihov-vpliv-na-cebele ter Glifosat v vsakem grižljaju? https://www.zazdravje.net/zdrava-hrana/glifosat-v-vsakem-grizljaju/
DODATNA GRADIVA. Vse naslovnike naprošamo, da dodatno preučijo gradiva in argumente iz znanstvenih virov, da se boste lažje odločili pravilno in podprli zgornje zahteve: »Opraševalci in pesticidi:EFSA (European Food Safety Authority): neodvisne ocene tveganj neonikotinoidov (2013–2018): EEA – European Pollinators Initiative: stanje opraševalcev v EU; IPBES Pollinators Global Assessment (2016). Glede pesticidov in biodiverzitete naprošamo, da preučite gradivo: Hallmann et al. 2017: 75 % upad biomase žuželk v 30 letih; Sánchez-Bayo & Wyckhuys 2019: global decline of insects; BirdLife Europe: upad ptic v kmetijskih krajih. Glede pesticidov in vode pa: EEA Water Quality Reports (2020–2023)., European Groundwater Assessment – pesticidni ostanki. Poznano je, da pesticidi vplivajo tudi na zdravje ljudi, naprošamo za poučitev gradiv: WHO & IARC: klasifikacija rakotvornih pesticidov (npr. glifosat): EFSA in JRC poročila o ostankih pesticidov v hrani. Upoštevati pa je potrebno tudi pravna načela: TFEU – člen 191: načelo previdnosti in Uredba (ES) 1107/2009: postopek odobritve pesticidov, časovne omejitve.«
Prosimo, da preučite tudi slovenske vire: » Predstavitev rezultatov monitoringa divjih čebel v Sloveniji (2023) — GOV.SI; https://www.gov.si/novice/2023-05-16-predstavitev-rezultatov-monitoringa-divjih-cebel-v-sloveniji; in https://instore.si/sl/article/84029/s-pilotnim-monitoringom-nasli-239-vrst-divjih-cebel
Pomembna je tudi preučitev vplivov kmetijstva s uporabo FFS na tla in biodiverziteto v Sloveniji: Raznolikost talne mezofaune v slovenskih kmetijskih sistemih z uporabo QBS indeksa in njegovih modifikacij; https://journals.uni-lj.si/abs/article/view/19787: Spremembe števila deževnikov glede na prakse obdelave tal v slovenskih vinogradih: https://www.mdpi.com/2073-4395/11/6/1241; Vpliv intenzivnosti upravljanja travnikov na sestavo funkcionalnih skupin in kemične lastnosti tal v polnarodnih traviščih: https://www.mdpi.com/2223-7747/14/15/2274; Konvencionalno kmetovanje negativno vpliva na talno favno, fizikalno-kemične lastnosti tal in večfunkcionalnost; https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0031405624034826?via%3Dihub; in Ohranimo tla živa – Biotska pestrost tal v Sloveniji; https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Tla/Slovensko-partnerstvo;
Vaša podpora bo okrepila glas državljanov in ozaveščenih organizacij pri odločanju na nacionalni in evropski ravni.
Prihodnost soustvarjamo s svojimi dejanji v sedanjosti…Vsako dejanje šteje.
S spoštovanjem.
Za Ekoci in Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen, Irena Rotar