Sporočilo za javnost, sejem AGRA 2026, Permakulturni center
V času podnebnih, geopolitičnih in gospodarskih sprememb, ko hrana postaja vse dražja in dragocenejša, je pomembno razmisliti, kaj lahko za večjo prehransko varnost naredimo sami, najprej v svojem gospodinjstvu.
Lokalno pridelana semena, prilagojena razmeram v našem okolju, ter nekaj kokoši so lahko pomemben korak k večji domači samooskrbi. Pridelava semen in ekološka vzreja kokoši sta lahko tudi dobri tržni priložnosti za manjše in trajnostno usmerjene kmetije.
Samooskrba z jajci in skrb za živali
Domača hrana in jajca so v preteklosti številnim družinam pomagala preživeti krizne čase. Znanje naših prednikov je zato smiselno ohranjati in prenašati na mlajše generacije, predvsem tam, kjer obstajajo pogoji za lastno pridelavo hrane.
Nekatere pasme kokoši danes postajajo tudi priljubljene domače živali. Kokoši gospodinjstvu zagotavljajo jajca, otroci pa se ob njih učijo odgovornosti in primerne skrbi za živali. Pomagajo tudi pri vzpostavljanju naravnega krogotoka na vrtu in domačiji.
Obiskovalci sejma AGRA so lahko spoznali etične in ekonomske vidike vzreje kokoši. Naučili so se lahko tudi, kako iz recikliranih materialov izdelati kokošnjak oziroma »glamping za kokoši«.
Izmenjevalnica lokalnih semen in znanja
Na Izmenjevalnici semen in znanja so obiskovalci lahko pridobili domača lokalna semena ter praktične informacije o samooskrbi.
Dogodek so pripravili Združenje Ekoci, Eko civilna iniciativa Slovenije, in Vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo, Štafeta semen, v sodelovanju s Turističnim društvom Klopotec.
Obiskovalcem so predstavili:
- možnosti vključevanja v slovensko semenarstvo,
- pomen ohranjanja in pridelave lokalnih semen,
- možnosti samooskrbe z zelenjavo vse leto,
- pridelavo zelenjave na približno 60 m² površine,
- etično in ekonomsko vzrejo kokoši,
- izdelavo kokošnjakov iz recikliranih materialov.
Pobuda za oživitev slovenskega semenarstva
Na dogodku so zbirali tudi podpise v podporo pobudi Vladi Republike Slovenije za oživitev slovenske semenarske panoge.
Pobuda vključuje začetek postopka za žlahtnjenje 30 dodatnih sort iz slovenske semenske banke. Cilj je razviti sorte, ki bodo prilagojene slovenskemu okolju in spremenjenim podnebnim razmeram. Posebno pozornost bi namenili zgodnjim in poznim sortam, saj postaja pridelava hrane v običajni rastni sezoni vse zahtevnejša.
Razvoj slovenskega semenarstva bi prispeval k:
- večji prehranski varnosti,
- boljši prilagojenosti pridelave podnebnim spremembam,
- ohranjanju domačih semen in znanja,
- novim tržnim priložnostim za manjše kmetije,
- zmanjševanju odvisnosti od uvoženih semen.
Priložnost za gospodinjstva in manjše kmetije
Po podatkih Eurostata je leta 2021 na podeželskih območjih živelo več kot 40 odstotkov prebivalcev Slovenije. Slovenija sodi med države Evropske unije z največjim deležem podeželskega prebivalstva. Številna gospodinjstva imajo zato možnost, da del zelenice ob hiši namenijo pridelavi zelenjave ali drugi obliki osnovne samooskrbe.
»Pridelava slovenskih semen, vključevanje v slovensko semenarstvo ter prodaja ekološko pridelanih domačih jajc so lahko dobre tržne priložnosti tudi za manjše kmetije,« je poudarila Irena Rotar iz Združenja Ekoci.
Večja domača samooskrba se lahko začne z majhnimi koraki: z lokalnimi semeni, delom vrta, nekaj kokošmi ter znanjem, ki ga ohranjamo, uporabljamo in predajamo prihodnjim generacijam.