OŠ Toneta Čufarja presega državne cilje: 40 odstotkov eko hrane in cenovno najdostopnejša kosila v Sloveniji. Zakaj drugim ne uspe?
Vasja Jager
22. 11. 2025, 19.30, Vir: https://svet24.si/revija/jana/novice/slovenija/eko-hrana-sole-kmetje-1862735
Dobri zgledi vlečejo: na OŠ Toneta Čufarja na Jesenicah je v letu 2023 ekološka hrana zavzemala okoli 40 vse ponudbe. Letos je delež še bistveno višji.
Če bi nam v Sloveniji uspelo povezati domače pridelovalce ekoloških živil in javne zavode, bi številnim ekološkim kmetijam zagotovili preživetje, otrokom v vrtcih in šolah ter oskrbovancem bolnišnic in domov za starejše pa zagotovili hrano najvišje kakovosti. Kje se torej zatika?
V slovenskih vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše in menzah javnih institucij se je v zadnjih letih kakovost hrane znatno izboljšala. Tudi po zaslugi ukrepov države, ki sistematično spodbuja javne zavode k odkupovanju ekološko in zdravstveno neoporečnih, lokalno pridelanih živil. Toda časi plastičnih sendvičev s poli salamo iz supermarketa za šolsko malico še zdaleč niso minili; kljub nespornemu napredku ima Slovenija na tem področju še preveč rezerv, ki jih je treba nujno izkoristiti.
Devetdeset odstotkov ljudi ne ve, kaj resnično pomeni samooskrba
Le tako bodo otroci, bolniki in oskrbovanci javnih zavodov prišli do resnično primerne hrane, država pa bo bistveno okrepila samooskrbo in domačim pridelovalcem zagotovila preživetje na trgu. A večina ravnateljev in direktorjev javnih zavodov je nad tem vse prej kot navdušena.
Javni zavodi in institucije so velik delež slovenskega prehranskega trga, saj letno porabijo med 100.000 in 120.000 ton živil oziroma približno desetino vse porabljene hrane v Sloveniji. Če bi uspeli učinkovito povezati domače kmete in predelovalce s tolikšno potrošnjo, bi v dobršni meri zagotovili njihovo preživetje na trgu, mimogrede pa s skrajšanjem dostavnih poti še pomembno razbremenili okolje.
Kliknite več za celoten članek.