Zadnje objave

POBUDE ŠTAFETE SEMEN NVO IZZIVI PRIHODNOSTI HRANA, PODNEBNE SPREMEMBE. ALI SMO PRIPRAVLJENI?KAKO DO VEČ EKOLOŠKE HRANE IN SEMEN?

ekoci10155917_643013585805199_782696575792528123_n

 

ŠTAFETA SEMEN – GIBANJE ZA SEJANJE, IZMENJAVO TER OHRANJANJE AVTOHTONIH, TRADICIONALNIH IN DOMAČIH VRST SEMEN IN SADIK ZELENJAVE, POLJŠIN, ZELIŠČ IN SADNIH VRST V SLOVENIJI

Ministrstvo za kmetijstvo

Minister mag. Dejan Židan

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša

POBUDE ŠTAFETE SEMEN NVO

IZZIVI PRIHODNOSTI HRANA, PODNEBNE SPREMEMBE. ALI SMO PRIPRAVLJENI?KAKO DO VEČ EKOLOŠKE HRANE IN SEMEN?

Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije: Dne 13.3.2015 je bil pričetek projekta Štafeta semen 2015, ki se je pričel z posvetom Izzivi prihodnosti – hrana, semena podnebne spremembe – ali smo pripravljeni? Po posvetu je bil še sestanek nevladnih organizacij z Ministrstvom za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Posveta so se udeležili minister mag Dejan Židan, državna sekretarka mag. Tanja Strniša in predstavniki nevladnih organizacij. Ekoci je tekom razprave in predhodno zbrala poslane predloge nevladnih organizacij, ki jih kot skupni dokument vlaga v obravnavo na MKGP s Pobudami kot odgovor na vprašanje »Kako do več ekološke hrane in semen«. Predlogi so se zbirali pred pričetkom, nekaj dodatnih s izhodišč so dobili na posvetu bili dopolnjeni iz strani posameznikov, obravnavani preko spletnih skupin in na javnih srečanjih. Aktivnosti so objavljene na spletni strani www.ekoci .si, ter podana preko sporočil za javnost medijem in širši javnosti objavljene v medijih in na povezavi: http://www.zazdravje.net/aktualno.asp?novica=1842

Pisne predloge, ki so zajete v tem dokumentu so posredovali: Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor (prof. dr. Martina Bavec in drr. Ana Vovk Korže);Vrtec Slovenska Bistrica, ravn Ivana Leskovar, Projekt Skupaj za zdravje Sanja Lončar Zelena učilnica, Društvo Porevit; Ekološko društva Deteljica; Zveza ekoloških kmetov Gorenjska, Ajda Vrzdenec Meta Vrhunc in Ajda Štajerska, Društvo Ajda Pomurje, Plan B za Slovenijo,Platforma za ekološko kmetijstvo, e – forum, Urbane brazde in številna druga društva in posamezniki Ekoci sodelujoči v bazi znanja ( Fanči Perdih, Maja Klemen Cokan, Irena Rotar in ostali ter udeleženci v bazi znanja Štafete semen, udeleženci Posveta ter sodelujoči in spletnih skupinah somišljenikov Ekoci .Več info o tem je objavljeno na www.ekoci.si in na http://www.zazdravje.net/aktualno.asp?novica=1852.

Naš predlog izhaja iz pogleda, kako bi z izvedenimi aktivnostmi v praksi podprli Programske osnove, ki so zajete v programu PRP 2015-2020, da bi trajnostni razvoj večja samooskrba ter več zelenih delovnih mest čim bolj zaživela v praksi. Osnovno vodilo pa je zaščita avtohtonega rastja, povečevanje biodiverzitete, ekoremediacija degradiranih območij, varovanje okolja, prilagajanje na podnebne spremembe in preprečitev posledic za njihove vzroke. Veliko priložnosti je še na področjih ureditve semenarstva, genskih banke in izobraževanja na področju trajnostnega razvoja.

Pobude so podane na tematiko:

  1. Semenarstvo in povezana dejavnost ekološke in sonaravno pridelane hrane

  2. Ureditev statusa in zakonodaje o industrijski konoplji

  3. Kako ali več sonaravno pridelane hrane in semen: ekološko, biodimična, permakulturna in druge oblike sonaravne pridelane hrane in predlog ukrepov za večjo samooskrbo s sonaravno pridelano hrano.

  4. Vključitev MKGP v področja podnebnih sprememb in posledic, fleksibilnejše ukrepanje in urejanje vodotokov ter »frackinga«

  5. Dostop do vode naj se vpiše v ustavo

  6. Podpiramo svetovni dan čebel

  7. Pobuda za načrtovanje ukrepov za preprečevanje škode, ki jo povzročajo rdeči polži , ki postajajo velika nevarnost za kmetijsko proizvodnjo.

  1. Ureditev dokumenta o semenarstvu

Od MKGP pričakujemo nadaljevanje ureditve dokumenta o semenarstvu, ki smo ga pričeli na lanskem posvetu semen na Agri ter na sestanku nevladnikov, ki sta ga predstavila Marinka Pečnik in Tomislav Bošnjak. Predstavitev dokumenta o semenarstvu in ureditev področja UHVR in KIS je bila na posvetu v Celju, pričakujemo pa elektronsko verzijo dokumenta in dopolnitev kot načrtovano do 31.5.2015. Skupna ugotovitev nevladnikov je, da je potrebna usmeritev v trajnostno kmetovanje, večja podpora vsem sonaravnim oblikam kmetovanja, saj dosedanja praksa pridelave monokultur in konvencionalne pridelave ne daje želenih učinkov in čedalje več ljudi je lačnih. Prihodnost bo zaznamovala ne prilagoditev podnebnim razmeram. Zato apeliramo na MKGP da prične postopke za čim večjo preusmeritev kmetij v trajnostno o kmetijstvo, podpre vse oblike izobraževanja in najde poti za čim večjo vključenost prebivalcev v proces pridelave hrane, ki bo omogočala dolgoročno preživetje prebivalcem Slovenije ter v javna naročila uvede pozitivno diskriminacijo za uvrstitev lokalno pridelane hrane, poskrbi za ureditev zakonodaje, ki bo omogočala tudi standarde za sonaravno lokalno pridelano hrano ( staro debelna jabolka manjših velikosti, plodovi obtolčeni od toče..) kar bo pomenilo tudi manj zavržkov hrane ter in uvede davčne vzpodbude vsem uporabnikom slovenskih proizvodov.

  1. Ureditev statusa industrijske konoplje

Ocenjujemo, da je ena izmed pomembnih rastlin prihodnosti konoplja. Znano je da, konoplja raste brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, zdravi zemljo, je dobra alternativa v času prihajajočih podnebnih sprememb. Če bomo imeli bio konopljo, bomo imeli v kolobarju več bio hrane in če bomo sadili sorte konoplje, ki dajejo najboljše rezultate na našem prostoru – optimalna je primerjava ekonomike in okoljskega odtisa s koruzo ter prehranska primerjava z drugimi živili, zlasti z govejim mesom, saj konopljino seme vsebuje višji % esencialnih beljakovin kot goveje meso. Konoplja je primerna za vodovarstvena območja in ekološko pridelavo, ustrezna je za pridobivanje novih obdelovalnih površin in hrano ljudi. Ustrezno seme in pridelava daje surovino, ki je osnova za več tisoč izdelkov, ki bodo pripomogli k več delovnim mestom v Sloveniji.

  1. Izjemen potencial vidimo na področju prav ekološke pridelave konoplje, zato je potreba po lastnem semenu in potreba po ureditvi certifikacije konoplje v Sloveniji velika. Zato apeliramo na MKGP, da naj še v letu 2015 pristopi k postopku za vpis semena Slovenska konoplja in testiranju sort, ki trenutno uspevajo na naših tleh ter zagotovi sredstva za tovrstne poskuse.

  2. Ekoci – Štafeta semen je pripravljena zbrati semena za testiranje in jih posredovati ustreznim službam MKGP oziroma Kmetijskem inštitutu Slovenije, z namenom, da se prične postopek analize semen, (žlahtnjenja) in postopek vpisa omenjenih domačih sort v sortno listo kot ohranjevalne sorte. Semena konoplje iz Slovenije, bi Ministru in ekipi KGP in KIS podarili na dan mladosti dne 25.5.2015. Tako se lahko prične postopek analize semen in se najde najbolj optimalna možnost za sajenje pri nas.Potrebno je najti več semen, ki so prisotna po različnih regijah, saj imajo zaradi raznolikosti pokrajine in tal rastline različne lastnosti..

  3. Vemo, da se z ustreznim semenom z večjo vsebnostjo THC da pridelati boljšo surovino za predelavo na tekstilnem tehničnem področju, zato naprošamo, da se analize poleg osnovnih lastnosti opravijo ne le za semena, ki so prvenstveno uporabna za prehrano, ampak tudi ampak tudi za stebla, ki so uporabna za tekstil, tehnično in ostalo industrijo za več tisoč različnih izdelkov in več tisoč delovnih mest. In prav je, da se že vnaprej vzpostavi dolgoročni cilj, ki bo posredno osnovna surovina za kmetijsko in ostalo proizvodnjo.

  1. okrepiti je potrebno vzpodbude za bio konopljo, kar bo pomenilo bio kolobar rastlin, večji donos na ha posejanih površin in več ekološke hrane

  2. dajemo pobudo, da se ustanoviti posebna skupina za ureditev statuta sejanja konoplje z več THC

  3. iz navedbe je potrebno izvzeti izraz »industrijska» konoplja, saj gre le za različne sorte konoplje, ki se razlikujejo po vsebnosti THC. Kasnejše zakonska določba, pa naj določila kje je meja za splošno, kaj pa za zdravstveno in ostalo uporabo

  4. MKGP naj stopi v kontakt z Ministrstvom za zdravje in naj se konoplja izloči iz zakonodaje »prepovedanih» substanc. Določi naj se le zakonska določba za uporabo

  5. trenutno zakonodaja sicer omogoča sajenje konoplje, vendar le pod pogojem obvezne prijave do 10. maja in le na površinah nad 10 a. Vrtičkarji, ki imajo konopljo na manjši gredici za čaj ali pest semen, pa imajo težave z državnimi organi. Zato predlagamo, da se izloči predpisana omejitev, ki določa površino za pridelavo in da do 1a posevka ni potrebo prijavljati, saj gre kot pri vrtičkarstvu le za samooskrbo, glede na to, da je konopljo možno sejati kot drug posevek (torej tudi po 10. maju, nekje do sredine julija) in glede na to, da so vremenske razmere nepredvidljive, predlagamo, da se podaljša rok za prijavo konopljinih posevkov nad 10 arov do 15.7. tekočega leta.

  1. Podnebne spremembe in pobude za zmanjševanje ali preprečitev posledic

Skupna ugotovitev je, da je poleg naravnih podnebnih sprememb za veliko težav krivo delovanje človeka in posegov v prostor. Dodajamo obrazložitev na povezavi: http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=778.

  1. Predlagamo pripravo ukrepov za zagotovitev prehranske varnosti v rednih in izrednih razmerah. V izvedbene akte naj se pričnejo vnašati ustrezne strokovne vsebine s priporočili, kaj saditi in kaj sejati v primeru suše, prevelike količine dežja in kako trajnostno uravnavati zagotovitev hrane tudi v ekstremnih okoljih – za petletno obdobje.

  2. Ministrstvo naj zadolži regijske KGZS za planiranje in za vzpodbudo kolobarja na način, da bo samooskrbna regija, povezovanje regij pa bo doprineslo, da bo samooskrbna država. Po učinku vzpostavitve samooskrbe naj bodo plačani tudi regijski svetovalci KGZS.

  3. Ministrstvo naj na pristopi k sodelovanju z MKO in ARSO za pripravo celovite analize ter prične z izvedbo ukrepov, ki jih pomeni izvajanja geoinženeringa na način:

  1. da se o aktivnostih redno obvešča javnost,

  2. da se preuči, kakšne vplive ima geonižinering in kemične sledi iz letal na vodo, prst in čebele Zanima nas predvsem, kako je z aluminijem, barijem in drugimi obremenilnimi snovmi v prsti, v kateri pričakujemo, da bodo rasle naše rastline.

  3. da se takoj pristopi k analizi prsti, in vode tudi na elemente (aluminij, barij in ostale), saj vemo, da je Monsanto že patentiral semena odporne na te substance.

  4. da se MKGP aktivno vključi v preprečitve delovanja nedovoljenih metod t.i. »frackinga« v Petišovcih, saj imajo močan vpliv na kmetijsko zemljo in okolje, na vodo, na kmetijstvo in čebelarstvo.

  5. da se pričenja pripravljati akcijski načrt in izvedbe na nacionalni in mednarodni ravni za ublažitev nekoristnih metod geoinžineringa,

  6. se prične celovito sodelovanje z MKO za trajnostno urejanje vodotokov – zadrževalniki za vodo, preventivno in vzdrževalna dela pa se naj urejajo na nivoju Občin in lokalnih skupnost, ki bo fleksibilnejša in cenejša

  7. poskrbi naj za vzpodbude kmetom tudi za naravne zadrževalnike vode in naravne rastlinske čistilne naprave (priloga prezentacija ga. Ane Vovk Korže)

  8. da MKGP najde način, da se bodo lahko na deklaracije in za primer ozaveščanja javnosti na zdravilnih rastlinah zopet navajale zdravilne učinkovine, ki jih trenutno zaradi evropske zakonodaje proizvajalci ne smejo navajati, s tem pa bistveno omejujo informiranost o zdravilnih učinkovinah rastlin, ki bi lahko pripomogle k izboljšanju zdrvja ljudi, živali in rastlin na naravne način. (primer: ljudsko izročilo pravi, da kamilice pomaga pri zdravju…)

  9. da MKGP izvede vse ukrepe za preprečitev plinskega terminala v Piranskem zalivu in naftnih vrtin v Jadranskem morju, saj je tudi morje pomemben del naravnega krogotoka in samooskrbe.

  10. Načrtovanje drugih ukrepov kako bomo okrepili naše avtohtone rastline, da se čim prej pripravijo na „nepredvidljivo“. Če združimo moči, lahko okrepimo svoje rastline, ali se naučimo kako zemljo sproti razstrupljati. Eno in drugo bo nujno, če ne želimo biti odvisni od gensko spremenjenih semen odpornih na aluminij, ki jih je Monsanto že patentiral, zato je delovanje v tej smeri nujno.

  1. Kako do več ekološke hrane in semen, povečanje samooskrbe

  1. Ustanovijo se naj državne rezerve za samooskrbo in zalogo semen za eno leto vnaprej.

  2. Potrebno je uskladitev med resorji in ministrstvi, da samooskrbo vključijo v izobraževalne programe na vseh nivojih:

    1. v vrtcih, osnovnih, srednjih in še posebej kmetijskih šolah;

    2. šolo v naravi naj učenci opravljajo v naravi pri kmetih na mojstrskih kmetij ter ob pridobivanju znanj o preživetju v naravi;

    3. naj se sprejme ustrezna zakonodaja, da je 50% oskrbe v javnih zavodih lokalno pridelana hrana,

    4. kmetijske in biotehnične fakultete naj bodo 80% samooskrbne, ostalo naj se povežejo med seboj;

    5. naj se uvede obvezen šolski vrt – povezovanje med Ministrstvom za šolstvo in Ministrstvom za zdravstvo (izobraževanje mladih o pomembnosti zdrave prehrane in pridelave lastne hrane);

    6. naj se organizira pridelava hrane tudi v sklopu zaporov, socialnih skupnosti in prevzgojnih domov, Karitasa, Rdečega križa in begunskih centrih,

    7. Na državni zemlji ali v sklopu večjih kmetij naj se osnujejo okoljske delovne brigade, ki bi pomagale pri kmetijstvu, prav tako naj hrano prideluje humanitarne organizacije;

    8. Izpostavljamo primer dobre prakse – Kako do več lokalno pridelane v vrtcih; Vrtec Slovenska Bistrica – kjer si prizadevajo vzpodbujanje povezovanje kmetov za oskrbo vrtcev, delujejo po sistemu naročene proizvodnje. Pričakujejo pa tvornejši pristop kmetov, in dodatne vzpodbude kmetom, ki bodo organizirali dneve odprtih vrta tudi za otroke vrtcev, ki se bodo na tak način lahko seznanili s primarno proizvodnjo pridelave hrane,

  3. Za vzpostavitev močnejšega trga lokalno pridelane in ekološke hrane predlagamo naslednje ukrepe:

    1. povečati odstotek za nabavo lokalne hrane brez razpisa na 50% v javnih naročilih. zavodi, šole, vrtci, bolnišnice, parlament) uporabiti 50% lokalno pridelane hrane,

    2. naj se uzakoni teden lokalno pridelane hrane – s poudarkom na ekološki, certificirani »Demeter« in »Brez GSO« hrani;

    3. naj se pripravi ustrezna zakonodaja, ki bo v desetih letih pripravil pogoje za »ekološko oazo Evrope povezane v zdrav in ekološki turizem povezam z vsemi panogami.

  4. S področja sadjarstva so bile podane naslednje pobude:

    1. predlagamo, da se na javne površine posadijo sadna drevesa, s poudarkom na starih, avtohtonih in za obdelovanje nezahtevnih sadnih vrstah;

    2. sadna sanacija: po žledolomu naj se preuči vključitev čim več sadnih vrst, ki nosijo plodove (kostanji, lešniki, orehi, divje hruške, medonosne rastline…)

    3. izpostavitev primera dobre prakse in projekta »Kako do več sadnega drevja – Projekt Boš sadiv?«.

  5. Povečati je potrebno ozaveščanje za uporabo drobnice in naravno gojenje živali mesa in izdelkov tudi v okviru nacionalne kampanje o slovenski prehrani.

  6. Za boljši izkoristek pridelane hrane predlagamo naslednje sistemske rešitve:

    1. Naj se uredi ustrezna zakonodaja za možnost uporabe za lokalno pridelane živila – manjši kalibri, poškodovano od toče…;

    2. da se iz HAACP sistema izloči sadje, pridelano na vrtovih javnih ustanov (trenutno nekateri inšpektorji celo razmišljajo, da se hrana, pridelana na šolskem vrtu, ne sme uporabiti za prehrano v taisti javni ustanovi);

    3. Podpora samooskrbi – neprofesionalni kmetje in zeliščarji naj bodo vključeni v sistem samooskrbe in izobraževanje;

    4. Konvencionalni kmetje se morajo obvezno vključiti v program za usposabljanja za ekološko kmetijstvo in druge oblike trajnostnega kmetovanja (biodinamika, mirojubno permakulturno ipd.). Dosedanja praksa je, da se konvecionalnih kmetje ne vabi na izobraževanja na teh področjih. (oz imajo samo 4 ure obveznega izobraževanja)

  7. Ministrstvo za kmetijstvo naj uskladi s pristojnimi ministrstvi pobudo, da se del socialnih transferjev izplača preko Zavoda za zaposlovanje, ljudje pa za prejet denar opravijo 100 ur dela v kmetijstvu in drugih družbeno koristnih delih. Delo daje dostojanstvo in bo pripomoglo k večji samooskrbi.

  8. Slovenska hrano bodo znali ljudje ceniti, ko jo bodo pridelovali sami. Zato predlagamo, da se skupaj v sodelovanju z Ministrstvom za delo poiščejo in implementirajo možnosti, da se slovenska hrana prideluje slovenskimi ljudmi in ne z delavci iz tujine tudi za sezonska dela v hmeljiščih obiranja sadja ipd.

  1. Trajnostno kmetijstvo in izobraževanje

  1. Kmetijska politika naj prepozna okoljske (zmanjšani izpusti toplogrednih plinov, večja biodiverziteta, dvig rodovitnosti tal, zmanjšanje porabe pesticidov, gnojil,… in ohranjanje kakovosti podtalnice), ekonomske (le 20% samooskrba, večja dodana vrednost, manjša odvisnost od inputov izven kmetije, manjša poraba energije,…) in družbene (dvig zdravja in manj stroškov zdravstvene blagajne pri uporabi večjega deleža ekološke s pesticidi in drugimi dodatki neobremenjene hrane, več delovnih mest, potencial tudi za majhne kmetije, storitve, ki jih ima ekološko kmetijstvo in ga naj temu primerno pozicionira v slovenski kmetijski politiki in še posebej v PRP 2020 z ustreznimi cilji in alokacijo dovolj finančnih sredstev tudi za plačila na ha ter z omogočitvijo primernih kombinacij s KOPOP ter njihovo spremembo v primerih, kjer so zahteve postavljene nestrokovno in nesmiselno.

  2. Potrebna je vzpostavitev javno financirane svetovalne službe za ekološko kmetijstvo po vzoru čebelarjev izven KGZS. Operacij v PRP KOPOP 2015 – 2020 je 19, v dosedanjem KOPOP programu, in le – te dopuščajo konvencionalne oblike kmetovanja, ki so za okolje in podnebje neustrezne.Zato, naj ostane med operacijami samo pospeševanje kmetovanja v zvezi z obnavljanjem in ohranjanjem visokodebelnih travniških sadovnjakov tudi ohranjanje lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, naj ostane ohranjanje rastlinskih genskih virov ki jim grozi genska erozija, vzpodbuja se naj izgradnja mejic na intenzivnih kmetijskih območjih (izgradnja!!). Vzpodbujajo se naj ukrepi za oblikovanje rastlinske in živalske pestrosti in ukrepi za preprečevanje erozije (vetrne, vodne, sončne) so nujni.

  3. Potrebno je oblikovati kmetijsko svetovalno službo ki bo usmerjena v trajnostni razvoj in ne v vzpodbujanje fitomedicine, razumevanje podnebnih sprememb, potrebe po namakanju, ki ni podprta s strani poljskih poskusov katere rastline so najbolj primerne za različne posledice podnebnih sprememb, potrebno je ozaveščanje o hibridnih semenih. Naj ta službo deluje z ljudmi, ki so prepričani, da je samo ekološko, biodinamično, permakulturno in ostale oblike sonaravnega kmetovanja prihodnost. Tako službo je potrebno oblikovati iz ljudi, ki imajo certifikat »temeljnega znanja« o trajnostnem razvoju. Kmetje potrebujejo strokovnjake, ki imajo temeljna znanja. Takih strokovnjakov ni mogoče narediti s kratkimi tečaji in čez noč. Zato je pobuda novega vala strokovnjakov, neodvisne službe in pobuda o uvedbi mojstrskih kmetij kjer se z svojim delom in znanjem vedno znova dokazujejo še kako pomembna za izvedbene ukrepe v okviru PRP.

  4. Potrebno je omogočiti, da lahko nevladniki sodelujejo v procesu izobraževanja. Nevladne organizacije, ki s svojim delovanjem spodbujajo pridelovalce k sonaravni pridelavi hrane, pomembnosti samooskrbe, pomembnosti in nujnosti ohranjanja lastne semenske baze na eni strani, ter pri potrošnikih ozaveščanje in spodbujanje za nakup in konzumiranje zdrave, ekološko in lokalno pridelane hrane, na drugi strani, naj bodo pri svojem delovanju korektne, etične in srčne. Naj delujejo v dobro ljudi in narave in ne v interesu lastnih dobičkov ali dobičkov nekoga drugega. Naj jim delovanje na omenjenih področjih omogoča normalne in primerljive zaslužke glede na status in izobrazbo in naj bo vir za njihovo normalno preživljanje in ne bogatenje. Šele takrat bodo lahko dobile verodostojno »vstopnico in izkaznico« za tovrstno delovanje.

    1. Na tem področju bi bilo potrebno ustanoviti krovno organizacijo, ki bi skrbela za organizacijo, nadzor, povezovanje in usklajevanje delovanja vseh javnih akterjev na omenjenih področjih.

    2. Potrebno bi bilo izdelati etični kodeks in okvirni pravilnik za delovanje vseh javnih akterjev na omenjenih področjih.

    3. Nevladnim organizacijam je potrebno s pomočjo usposobljenih kadrov, omogočiti dostop do edukacije otrok in odraslih na omenjenih področjih.

    4. Nevladne organizacije usposobljene za zgoraj omenjena področja naj poskrbijo za strokovno in etično izvedbo izobraževanja, država pa naj poskrbi za ustrezno financiranje tovrstnih strokovnih obogatitvenih programov, ki niso sestavni del kurikuluma in rednih šolskih učnih programov.

  5. V osnovnih šolah, vrtcih in drugih javnih ustanovah je potrebno prepovedati uporabo živil živalskega izvora (meso, jajca, mleko in vsi izdelki), katera nimajo označbe BREZ GSO, prav tako je potrebno prepovedati uporabo živil rastlinskega izvora, ki prihajajo iz držav, kjer se setev GSO rastlin prakticira ter uvesti izobraževanje vzgojiteljev mentorjev in kuharjev.

  6. Potrebno je oblikovati spremljanje prosto rastočih rastlin na gso prisotnost – t.i. monitoring.

  7. V Sloveniji je potrebno vzpodbujati profesionalno kmetovanje, tržno pridelovanje hrane, krme, živil živalskega in rastlinskega izvora, pridelovanje oljnic in predivnic s vzpodbujenjem kolobarja na sonaraven način in v v monokolturi..

  8. Kmetovalcem, ki dajejo vloge za neposredna plačila, OMD plačila, KOPOP in EK plačila je potrebno jasno povedati, da si v roku (3 let) morajo oblikovati tržno kmetijsko pridelavo.

  9. Ekološko, biodinimično in permakulturno kmetijstvo naj postane temeljna oblika kmetovanja na VVO in drugih zavarovanih območjih.

  10. Država naj finančno podpre nevladne organizacije, iniciative, zavode, društva, ki s svojim delovanjem spodbujajo prebivalstvo k ekološkemu in sonaravnemu načinu vrtnarjenja in kmetovanja. Interes države mora postati in biti pri ljudeh – kmetovalcih in vrtičkarjih, zbuditi in negovati odgovornost do pridelave zdrave in varne hrane na eni strani in pri potrošnikih ozaveščanje in spodbujanje za nakup in konzumiranje zdrave, ekološko in lokalno pridelane hrane, na drugi strani.

  11. Država naj v praksi omogoči in finančno podpre, kvalificiranim kadrom – edukatorjem za omenjena področja, dostop do poučevanja otrok v vrtcih, OŠ in srednjih šolah, saj v rednih programih ni vsebin in kadrov, ki bi pokrivala področja ekološkega in sonaravnega pridelovanja hrane in skrbi za ohranjanje semenskega materiala avtohtonih sadnih in zelenjavnih vrst in sort.

  12. Dolgoročno naj država poskrbi, da edukacija na omenjenih področjih postane obvezni sestavni del učnih programov. Takšna znanja je otrokom potrebno ponuditi oz. dati v okvirjih rednega izobraževanja saj so to znanja, ki jih bomo vsi v bodoče še kako potrebovali, predvsem glede na posledice podnebnih sprememb in posledično nepredvidljivih vremenskih razmer.

  13. MKGP naj vzpodbudi vključitev Občin in lokalnih skupnosti naj omogočijo finančno podporo društvom, zavodom, iniciativam, ki v svojem programu delovanja pokrivajo področja samooskrbe, sonaravnega pridelovanja hrane in ozaveščanja prebivalcev o pomenu zdrave, ekološko in lokalno pridelane hrane in pomembnosti ohranjanja lastne semenske baze s pomočjo pridelave in izmenjave lastnih, domačih semen, sadik in cepičev.

  1. Dostop do kmetijske zemlje nekmetom

  1. Lokalne skupnosti naj pomagajo občanom, ki nimajo možnosti na svoji zemlji oskrbe z doma pridelano hrano s pomočjo lastnega vrtnarjenja tako, da zagotovijo kmetijska zemljišča kjer bodo lahko po izjemnem vzgledu dobre prakse Urbanih vrtov iz Maribora, vsi ki želijo prišli do svojega vrta, kjer bodo lahko vrtnarili le po ekoloških načelih.

  2. Posamezniki – kmetovalci naj strmijo k ekološkemu kmetovanju in kvalitetnim bio pridelkom in ne h kvantiteti in čim večjim dobičkom. Tisti, ki se niso pripravljeni preusmeriti na ekološki način pridelave hrane, naj pri rokovanju in uporabi pesticidov bodo zmerni, natančni in dosledni. Naj skrbno ravnajo z ostanki pesticidov in embalaže in naj poskrbijo za strokovno in pravilno uporabo le teh in tako vsaj delno prispevajo k ohranjanju živalskih vrst, predvsem čebel in ostalih žuželk, ki skrbijo za opraševanje v našem okolju.

  1. Kako do več ekološke hrane

  1. Problematika trošarin. Predlagano je bilo, da bi lahko zahtevek za povračilo trošarin uveljavljali tudi kmetje, ki obdelujejo pod 3 ha kmetijskih površin. Predlagamo, da so do trošarin opravičeni vsi, ki lahko oddajo zahtevek za subvencije. Se pravi vsaj 1 ha površin.

  2. Davčne blagajne: Izraženo je bilo ogorčenje zaradi uvedbe davčnih blagajn za kmete. Predlagano je bilo, da naj bo kmet obdavčen po katastru do zneska 30.000€ letnega prometa. 

  3. Mladi prevzemniki: Predlagamo, da se obseg površin za mladega prevzemnika iz sedaj predlaganih 6 ha primerljivih kmetijskih zemljišč za ekološke kmetije zmanjša za pol. Se pravi 3 ha primerljivih kmetijskih zemljišč.

  4. Razpisi malih vrednosti Predlagamo, da se uvedejo razpisi malih vrednosti, kjer bi lahko kmetije nabavljale osnovna sredstva brez bančnih garancij. (rastlinjaki, namakalni sistemi, sušilnice, valilnike, itd.).

  5. Vzpostavitev vzvodov trženja ekološkega mesa (predvsem govedine) Predlagamo, da se poleg 15 % nabave ekološke zelenjave v javnih zavodih doda tudi nabava ekološkega mesa. Predlagamo 5%.Naši predlogi so naravnani v razvoj ekološkega kmetijstva in izgradnji boljše trajnostne skupnosti.

  6. postavlja smernice, ki omogočajo dolgoročno povečanje produkcije hrane in semen ter ustvarjanje novih delovnih mest. Osnovno vodilo pa je zaščita avtohtonega rastja, povečevanje biodiverzitete ter produktivna, ekoremediacija degradiranih območij.

  7. Zaščita strateških virov – Pravna in fizična. Voda, zrak, zemlja, gozdovi, semena –

  8. Prepoved GSO, tudi za krmne rastline – Tako zmanjšamo možnost genske polucije, ter pridobimo več področji kjer je možno gojenje semen.

  9. Finančne spodbude – preusmerjanje subvencij iz krme in goriv v hrano in semena.

  10. Olajšan dostop do zemlje – Veliko zemljišč je nedostopnih zaradi lastniških in zakonskih ovir. To se je izkazalo problematično tudi pri sanaciji žledoloma. Vzdrževanje in obdelovanje bi lahko omogočili z možnostjo začasne uporabe (najemi, začasno upravljanje…). Tako bi omogočili dostop do zemlje različnim interesnim skupinam (NVO, četrtne skupnosti, podjetja…). Interes za različne oblike pridelave hrane se namreč povečuje. Začasni dostop bi moral imeti določene omejitve za zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja. 

  11. Program izobraževanja – Pridelovalcem prijazen program informiranja, svetovanja in izobraževanja – tudi na terenu (Pridelava semen in regenracijska agrikultura). Izobraževanje potrošnikov – lokalno je sezonsko (Slovenski kmetje težko konkurirajo z zimsko ponudbo pomaranč, lahko pa pridelajo dovolj korenovk, ozimnih žit, fižola, zelja…)

  12. Kmetom so potrebna globalna in temeljna znanja, potem se sami odločajo za minimalno obdelavo tal, za pester kolobar, za uporabo ekoloških sredstev za varstvo rastlin in za uporabo ekoloških vzpodbujevalcev rasti. Temeljna znanja pa kmetovalcem lahko dajo le antropozofsko izšolani strokovnjaki in ne klasično šolani agronomi, živinorejci, živilski tehnologi, biologi.

  13. Spodbujanje urbanega vrtnarjenja –vrtičkarstvo veliko pripomore k samooskrbi. Vrtičkarstvo v urbanem okolju lahko hitro regenerira degradirana zemljišča ima pa tudi veliko ugodnih vplivov na posameznika in družbo. Ozelenitev mestu godno vpliva na klimo in širšo okolico. Če osnovno obliko vrtov določimo s premišljeno zasaditvijo trajnic lahko ustvarjamo tudi estetsko privlačne užitne parke. To je korak do ustvarjanja novih delovnih mest(turizem, hrana, izobraževanje…).

  14. Povezovanje v bioregije – Območja, ki jih povezujejo skupni geografski in/ali rastni pogoji (doline, porečja, Alpe,…). Povezovanje pridelovalcev, ki svojo zemljo najbolj poznajo omogoča izmenjavo znanj in izkušenj in pospeševanje lokalnega razvoja. Smiselno je vzpostaviti dober sistem obojestranskega pretoka informacij med pridelovalci, stroko in zakonodajalci. Povezava urbanega vrtnarjenja in povezovanje mest z okoliško bioregijo lahko predstavlja znatno povečanje lokalne sezonske samooskrbe (primer: Urbane Brazde). Lokalna oskrba mest razbremeni še več območij, kjer lahko začnemo gojiti semena.

  15. Regeneracijsko kmetijstvo – Kmetijstvo s trajnicami je energetsko izredno učinkovito. Po osnovni pripravi terena in zasaditvi pionirskih in podpornih rastlin zasadimo koristne trajnice.
    Primer: Dehese, so hrastovi nasadi, ki hkrati služijo, kot pašniki za proizvodnjo vrhunskega mesa (Španija in Francija).

  16. Mešani trajni nasadi (odporen rastline, hrast, oreh, kostanj, leska…) zahtevajo malo dela, nudijo pa veliko različnih sadov. Med nasadi, pa v vetrni zaščiti odlično uspevajo čebele, zelenjava, žita ali živali, manjša pa je tudi možnost genske polucije semenskega materiala. Ker nasadi zahtevajo malo vzdrževanja, se lahko obdeluje večje površine. Ta način omogoča tudi obdelovanje močno izčrpanih terenov.

  17. Uporaba mestnih organskih odpadkov – Na površinah, ki so hudo degradirane ali zastrupljene, lahko za osnovni material nanesemo kompostirane mestne organske odpadke. Nato sadimo pionirske vrste, organizme za bioremediacijo in kasneje rastline za les in olja.

UVEDBA UKREPOV BIODIMAMIKE IN PERMAKULTURE V KMETIJSKE IZVEDBENE UKREPE

V izvedbene ukrepe PRP vključiti pospeševanje biodamike in permakulture kot trajnostnega načina kmetovanja, ki bo čedalje bolj pomemben v času podnebnih sprememb.

  1. V spremenjenih klimatskih razmerah, ki predstavljajo težje pogoje za rastlinsko rast predlagamo, da država bolj kot doslej podpre biološko – dinamično metodo, saj uporaba biološko dinamičnih preparatov. Pri tej metodi v bistvu predstavlja krepitev zdravja rastlin. Krepkejše zdravje rastlin pa je potrebno, da bodo rastline novim razmeram kos. Druge metode tega pristopa ne poznajo.

  2. Da bi bili pri širjenju biološko dinamične metode uspešni, je potrebno, da za strokovne kadre na področju kmetijstva pripravimo dodatno izobraževanje za biodinamiko, saj ta kot metoda doslej v učnih načrtih ni ustrezno zastopana. Dodatno izobraževanje naj opravljajo tiste ustanove, ki to znanje že imajo.

  3. Učne načrte na vseh nivojih šolanja za kmetijstvo je potrebno dopolniti z vsebinami o biodinamiki in permakulturi.

  4. Ugotavljamo, da mineralno gnojenje pri rastlinah povečuje pridelke, povečuje pa tudi občutljivost rastlin. Vse več bolezni pri rastlinah in vse slabša kaljivost pridelkov, je posledica uporabe gnojil, ki jih rastline slabo prenašajo in za zdravljenje potrebnih fitofarmacevtskih sredstev. Tako izgubljamo naše kulturne rastline.

  5. Ugotavljamo, da se fenomen slaba hrana – bolezni – zdravila – zmanjšanje reproduktivni sposobnosti prenaša tudi na človeka. Hrana je slaba, je prazna in obremenjena s strupi. Bolezni je vse več in sterilnost postaja nacionalni problem. Nujno potrebno je, da z zagotavljanjem zdrave hrane ta trend ustavimo. Če nadaljujemo s sedanjim načinom prehranjevanja, tretje generacije Slovencev preprosto ne bo več. Najmlajši generaciji je potrebno čim prej zagotoviti vsaj ekološko, bolje pa biološko – dinamično pridelano hrano.cKer jo sami ne pridelamo dovolj, jo je potrebno prednostno uvažati, za bodočnost pa z vsemi možnimi sredstvi podpreti proizvodnjo zadostne količine take hrane za najmlajšo generacijo in ustrezno poskrbeti za izobraževanje vseh, ki so zadolženi za prehrano v šolah, delavcev v kuhinjah,pa tudi staršev: več info na. https://www.youtube.com/watch?v=M6UCvUApIik&feature=youtu.be.

  6. V času podnebnih spremembe je nujno da se čim prej uvede permakultura kot trajnostni način kmetovanja tudi v okoljske ukrepe in postane način pridelave hrane saj nekaj takšnih kmetij z dobro prakso že imamo

  1. Semenarstvo in povezana dejavnost ekološke hrane

Semena GSO

Kljub temu, da Slovenija še ni dovolila setev in pridelavo semen z GSO, ampak so lahko GSO prisotni le v krmi, dajemo pobude za nadgradnjo področja:

  1. da vlada še naprej skrbi in izvede vse ukrepe, da semen z GSO ne bo mogoče sejati v Sloveniji,

  2. da se takoj uredijo postopki za ureditev popravka prepovedi uporabe brez GSO v KOPOP PRP2014 – 2020;

  3. da se nemudoma pristopi k monitoringu naključnih kontrol prisotnosti GSO v posevkih koruze, oljne ogrščice, soje in križnic ob cestah in železnicah in tako vzpostavi red na področju morebitne kontaminacije rastlin z GSO;

  4. da vlada izda ukrepe, ki bodo omogočili označevanje mesa živali, ki niso bile krmljene s krmili, katera vsebujejo GSO ter omogoči promocijo oz. ozaveščanje javnosti;

  5. da se nemudoma izda ukrep, da morajo vse genske banke v Sloveniji od 2015 dalje v obvezen pregled semen vključiti poleg že obstoječih analiz tudi analize o prisotnosti GSO;

  6. da se pri aktivnosti »Tradicionalni slovenski zajtrk« daje poudarek k zdravim živilom brez GSO in eko živilom.

  7. Potrebna je izobraževanje že v osnovnih šolah, vrtcih in drugih javnih ustanovah kjer je potrebno izobraziti ljudi in prepovedati uporabo živil živalskega izvora (meso, jajca, mleko in vsi izdelki), katera nimajo označbe BREZ GSO, prav tako je potrebno prepovedati uporabo živil rastlinskega izvora, ki prihajajo iz držav, kjer se setev GSO rastlin prakticira.

SEMENARSTVO

Ekoci povezuje civilno družbo, pridelovalce in potrošnike, ki želijo pridelati in uporabljati slovensko – kvalitetno lokalno pridelano hrano. Pridelava se vrši kot samooskrba (vrtičkarji in balkončkarji) ter pridelava za trg (kmetje). Glede na to, da je glavna naloga Slovenskih genskih bank ohranjevanje in hranjenje semen avtohtonih sort, je potrebno sprejeti nujno zavezo: da se Slovenska rastlinska banka (SRGB) zaveže, k »živemu« ohranjanju avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst semen. Do sedaj genske banke niso zavezane, da skrbijo za ohranjevanje vrste v živo in reprodukcijo semen ampak samo za hranjenje semena – V kolikor se semena posamezne sorte ne razmnožujejo, jih na trgu ni in jih ljudje ne morejo kupiti.

Za pridelavo kvalitetne hrane je najprimernejša sonaravna oz. ekološka pridelava to je pridelava brez uporabe pesticidov in lahko topnih gnojil, vendar potrebujemo za takšno pridelavo poleg specifičnega znanja tudi bolj odporne sorte oz. sorte, ki so prilagojene na naše klimatske pogoje.

Za kvalitetno semenarstvo in zagotavljanje zdrave hrane je potrebno upoštevati celoten krogotok – najprej je potrebna ekološka pridelava, znanje nato pa iz kvalitetne ekoloških rastlin pridelav semen pomeni povečanje eko kmetijstva in več ponudbe slovenske ekološke hrane. V postopku pridelave semen pa nastanejo tudi kvalitetni ekološki pridelki, ki so uporabni za prehrano: npr pri paradižniku, kumara…

  1. Uvajanje slovenskih sort v vrtove in tržnim pridelovalcem

  2. Uvajanje slovenskih ekoloških pridelkov vrtce in šole

  3. Izobraževanja o pridelavi ekoloških semen

  1. Izobraževanja za ekološko kmetovanje po dejavnostih. Poudarek naj bo na ekološkem zelenjadarstvu in kot nadgradnja ekološkem semenarstvu…

  2. Termini teoretičnih izobraževanj naj bodo v jesensko – zimskem času (oktober – marec), ko imajo kmetje čas hoditi na izobraževanje.

  3. Termini praktičnih delavnic naj bodo v pomladansko – jesenskem času (april – september), – učenje iz prakse.

  4. Sestavni del izobraževanja naj bo ogled dobrih praks v okviru strokovnih ekskurzij doma in v tujini.

  1. Evidentiranje in usposabljanje za »Mojstrske kmetije«, kjer bi bil omogočen prenos praktičnih znanj ter vršenje poskusov na poljih

  2. Povezovanje, promocija in trženje

  1. povezovanje kmetov poteka v okviru združenj ali društev – poiskati moram v možnosti financiranja dejavnosti promocije in organizacije trženja, v izobraževalne vsebine je potrebno vključiti Izobraževanja na področju ekonomike in trženja.

  2. Semenarstvo in razvoj slovenskih sort – na temelji na genski viri (zbiranje genskega materiala, testiranje, odbira, žlahtnjenje, registracija sort), je pogoj za razvoj semenarstva – testiranje, odbira oz. žlahtnjenje ter registracija sort v okviru DSS

  1. preizkušanje sort in promocija v okviru DSS se lahko vrši tako na kmetijah, kot na inštitutih ter eventuelno botaničnih vrtovih v okviru civilnih iniciativ. Poskusni nasadi so namenjeni promociji sort kmetom in širši javnosti (Ekoci, …)

  2. Semenska pridelava naj se vzpodbudi in poenostavi se naj registracija tržnih pridelovalcev semen in povezava s semenarskimi hišami

  1. Predlagamo ustanovitev DELOVNE SKUPINE ZA SEMENARSTVO (DSS), kjer aktivno sodelujejo: inštitucije, semenarske hiše, kmetje pridelovalci in uporabniki, civilna iniciativa. Uradna inštitucija npr. KIS kot nadzorni in povezovalni organ vodi program razvoja slovenskih sort in povezuje zgoraj navedene akterje v vseh naštetih aktivnostih na način katerega aktivna vloga bi bila na področjih:

  1. Genski viri: že obstoječo gensko banko na KIS dopolnjujemo z novimi vzorci

  2. pripravi program primerjalnih posevkov za naslednjih 5 let na KIS, »mojstrskih kmetijah« ali pa pri registriranih pridelovalcih semen,

  3. sistematska odbira najbolj uporabnih oz. zanimivih virov za registracijo novih sort

  4. organiziramo izobraževanje v zvezi s semenarstvom in žlahtnjenjem.

  5. Trenutno se vrši na KIS preizkušanje sort za uradni nadzor in registracijo ter za komercialne potrebe semenarskih hiš, primerjalni posevki že registriranih sort v različnih klimatskih pogojih in načinu obdelave (poudarek na ekološki pridelavi – donosnost in odpornost sort glede na vremenske vplive in različna tla), Primerjalni posevki sort v postopku vpisa in novo registriranih sort, naj bodo v različnih okoljih. Potrebno je narediti plan odbire in žlahtnenja slovenskih sort, ki so v slabi kondiciji,.Organizirajo se naj izobraževanja v zvezi s semenarstvom in žlahtnenjem,

  6. promocijske aktivnosti za širšo javnost (dnevi odprtih vrat, vodeni ogledi,.naj bodo vzpodbujeni tudi iz strani MKGP

  7. Prispevki za registracijo semena naj se znižajo.

  8. Semenska pridelavo je možno povečati z aktivno vključitvijoizobraževanja potencialnih tržnih pridelovalcev semen v zvezi s predpisi in tehnologijo pridelave,povezavo zainteresiranih pridelovalcev in novih sort s semenarskimi hišami, selekcija ustreznih sort, z odbira sort, ki se izkažejo kot dober genski material, in vzpodbujanjem odbira v okviru iste sorte – selekcija za elitno seme.

  1. Prehrana v javnih ustanovah

  1. Potrebna je neposredna promocij z več poudarka na ekoloških živilih in njihova pravilno pripravo. Povezovanje kmetov in javnih ustanov v kratke verige.

  2. Preučiti bi bilo potrebno da se Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za šolstvo povežeta in naredita predloge, kako bi bolje povezali javne ustanove in kmete pridelovalce, da bi se vzpostavilo neko partnersko sodelovanje saj sedanja praksa kaže ,da samo preko javnih razpisov to sodelovanje deluje prepočasi, kmetje pa bi lahko na teh temeljih planirali tržno pridelavo.

  3. Uporaba prostih kapacitet za predelavo živil v javnih ustanovah za lastno rabo; javne ustanove (predvsem šole) bi lahko v poletnem času, ko je največ pridelkov, nekaj teh pridelkov predelale za kasnejšo uporabo (paradižnik v mezgo, rdečo peso, fižol, grah…). S tem bi bila nabava bistveno bolj ugodna, saj so cene v tem času najnižje, sama pridelava pa ni zahtevna, po drugi strani pa je strošek predelave dodana vrednost, ki ostane prehrambnemu obratu.

Veselimo se skupnega aktivnega soustvarjanja – da v prihodnosti ne bomo lačni. Vsako dobro dejanje šteje!

Odgovor na pobude pričakujemo do 15.6 2015.

Za Eko civilno iniciativo Slovenije Irena Rotar,

In sodelujoči pripravljavci pobud ter zainteresirana ciljna javnost.

Oj – Osti Jarej – bodi mlad pomlajen bodi močan!

“Slovenka – Slovenec« kjerkoli si; tu je tvoj temelj, osnova, od tu je tvoje seme – izvor, bistvo, tu je tvoje središče, od tu je tvoja energija, potenca, tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva ;« je sporočilo naših prednikov in prizadevamo si ga ohranjati naprej!

Priporočamo ogled gradiva: Spletna stran: www.ekoci.si in https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen in https://www.facebook.com/EkociSlovenija?fref=ts ; Elektronski naslovi: ekoci.si@gmail.com;ekoci.slo@gmail.com

Priporočamo ogled povezav: https://www.facebook.com/SonaravniVrtovi ter – http://www.s12.si/ekologija/razno – ostali – prispevki/1559 – meta – vrhunc – pomen – kulturnih – rastlin – za – danasnji – cas.html im http://www.primorske.si/Plus/Sobota/ – Kdor – kontrolira – semena, – – ima – v – rokah – prehrano – vseŠtafetasemen:Ogled slik dogajanj po Sloveniji: https://www.google.si/search?q=%C5%A0tafeta+semen&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=8MDdU9L3J – KaygOf9YGgCA&ved=0CAYQ_AUoAQ&biw=1093&bih=538#facrc=_&imgdii=_&imgrc=0xmsIbEcHFvTfM%253A%3BvrHuIrxZrp5DVM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.vrtec – kamnik.si%252Fvrtec%252Fimages%252Fslike%252F11aa.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.vrtec – kamnik.si%252Fvrtec%252Findex.php%253Foption%253Dcom_content%2526view%253Dcategory%2526layout%253Dblog%2526id%253D45%2526Itemid%253D50%2526limitstart%253D56%3B800%3B500