Predlagatelji pobud smo bili veseli odziva Državnega sveta RS na poslane pobude..
Sklicali so izredno sejo sveta za kmetijstvu pri Državnem svetu, na katerega smo bili povabljeni tudi predstavniki predlagateljev in na osnovi sklepov seje izoblikovali predlagane pobude in jih poslali VLADI RS z vsebino: MaŠtevilka: 315-01-2/2025/3 Ljubljana, 10. 12. 2025
Državni svet Republike Slovenije je na 34. seji 10. 12. 2025, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15, 55/20, 123/20, 67/22 in 69/23), obravnaval Pobude Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih in krepitev lastne prehranske varnosti ter na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB1 in 95/09-odl. US, 21/13-ZFDO-F in 81/18–odl. US, 16/23, 12/24–ZVDZ-E in 57/25 – ZF) sprejel naslednji
S K L E P:
Državni svet Republike Slovenije podpira pobude Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Vladi Republike Slovenije predlaga, da pobude prouči in nanje odgovori.
Pobude Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se glasijo:
1. Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) naj sprejme ukrepe za zagotovitev bistveno večjega deleža slovenske hrane v javnih zavodih, pri čemer naj prednostno spodbuja lokalno in trajnostno pridelavo. Hkrati naj poenostavi pogoje in postopke, na podlagi katerih bodo lahko javni zavodi v največji možni meri naročali slovenska živila.
2. Ustrezno podporo naj se nameni vzpostavitvi celovite agroživilske verige »od semena do krožnika«, okrepi mehanizme za zaščito slovenskega kmetijstva pred škodljivimi mednarodnimi trgovinskimi sporazumi, izboljša sistemski nadzor nad uvoženo hrano ter zagotovi, da bo Slovenija razpolagala z najmanj 50 ključnimi rastlinskimi vrstami za dolgoročno prehransko varnost.
3. V okviru resorno pristojnega ministrstva naj se vzpostavi javna svetovalna služba, namenjena strokovni podpori javnim zavodom pri pripravi, izvedbi in nadzoru javnih naročil hrane. Obenem naj se vzpostavi platforma za skupna naročila, ki bo omogočala učinkovitejše povezovanje naročnikov, kmetov, zadrug in drugih deležnikov ter izboljšala načrtovanje in koordinacijo naročene proizvodnje.
4. Vlada naj prehransko suverenost kot prednostno področje vključi v strateške dokumente države, zlasti v Kmetijstvo 2040, in v dokumente za okrevanje in odpornost. Pri tem naj zagotovi povečanje državnih rezerv semen in hrane kot ključnega mehanizma za obvladovanje kriz in zagotavljanje varne preskrbe prebivalstva.
5. Preuči naj se možnost vpisa pravice do prehranske varnosti v Ustavo Republike Slovenije, vključno z opredelitvijo pravice do pridelave hrane in uporabe semen kot temeljnih pogojev za ohranjanje prehranske suverenosti in strateške varnosti države.
6. Vlada naj vzpostavi ustrezne mehanizme za bolj učinkovito promoviranje multiplikativnih učinkov naročanja slovenske hrane v javnih zavodih, saj takšni ukrepi pomembno prispevajo k ohranjanju podeželja, krepitvi lokalnih preskrbovalnih verig, dolgoročni stabilnosti in vzdržnosti slovenskega kmetijskega sektorja ter nenazadnje k izboljšanju zdravja in prehranske oskrbe najranljivejših skupin prebivalstva.
7. Vlada naj celovito prouči vse obstoječe in načrtovane mednarodne trgovinske sporazume, pri čemer mora zagotoviti, da njihovo izvajanje ne vodi v zniževanje okoljskih, zdravstvenih, prehranskih in kakovostnih standardov, ki veljajo za slovenske pridelovalce in potrošnike.
8. Slovenija naj zavzame odklonilno stališče do deregulacije novih genomskih tehnik (NGT) ter do patentiranja semen, podpre prepoved uporabe GSO/NGT v javnih zavodih ter se jasno opredeli do potreb Zakona o zaščiti semenskih virov, vključno z določbo, da
Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobude prouči in v skladu s šestim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15, 55/20, 123/20, 67/22 in 69/23) nanje v roku 30 dni odgovori.
Marko Lotrič
predsednik