Ali pa se bomo raje odločili za večji delež lastne samooskrbnosti in s tem večje neodvisnosti?kakšen vrtek, manjšo njivico, pa cikacoka k bližnjemu eko kmetu…nimamo časa , so še vedno polne police, se ne splača, je hrana še vedno dost poceni ja res (kako dolgo še?, o ceni hrane v bodoče p a
http://www.rtvslo.si/blog/achilies/opozorilo-iz-rusije/46731/ ter http://www.financnitrgi.com/radar/10-razlogov-zakaj-so-cene-hrane-zbezljale-v-visave),
No, pa si poglejmo, kaj bomo morda sicer jedli, recimo na državne prehranske bone????? (http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/309365 star podatek iz 2008 je 28 miljonov američanov na živilskih bonih, http://www.jana.si/kolumne/matjaz-jereb/Je-krize-ze-konec.html V letu 2011 pa naj bi to blo 44 miljonov ljudi, ki se ne uspejo drugače prehraniti kot pa za državno pomočjo ) ref . tudi http://www.dailykos.com/story/2007/02/23/305052/-Vlog:-Hunger-in-America-Merrimack-Valley-Food-Bank-Part-2
Umetna živila; umetna jajca, meso, siri, riž, sladila
Sicer vsebujejo neke rakotvorne zadeve, povzročajo demenco, ampak ne bomo se obremenjevali – je ceneje, če jih naredijo v laboratoriju, kot pa da bi imeli farmo kur,sirarno, mesarijo, posevek na njivi, vse pa pod pretvezo cenejše hrane za potrošnika od našega najboljšega soseda&co
http://www.eface.in/beware-of-china-eggs-china-started-egg-production/
http://www.chinasmack.com/2011/pictures/beef-extract-additive-used-to-change-pork-into-beef.html
Solution to the Global Food Crisis
https://www.youtube.com/watch?v=u1N6QfuIh0g&feature=player_embedded (alo, meso iz blata)
http://www.jana.si/aktualno/zgodbe/Sir-brez-mleka-in-salama-brez-mesa.html
http://www.naturalnews.com/031344_plastic_rice.html
http://www.prisluhni.si/Aspartam-sladki-strup.html
http://www.finance.si/307460/Meso-kloniranih-%BEivali-v-EU-ne-bo-prepovedano
Znanstveniki razvili gensko spremenjeno kravo, ki proizvaja “človeško” mleko
pa še enkrat prispevek Maksa Vrečka in mojih nekaj pripomb
Hrana naša vsakdanja ?
Film Hrana d.d. /Food, Inc http://www.youtube.com/watch?v=ppL_UuN73Fc
Čeprav je film posnet v ZDA, je tudi za naše razmere še kako aktualen. Običajno se stvari z nekajletnim zamikom (ki se vedno bolj skrajšuje) pojavijo tudi pri nas.
Film prikazuje sodobno prehranjevalno verigo, v kateri je interes kapitala oziroma multinacionalnih korporacij zelo jasen. Vse za ceno dobička. Če dobiček zahteva, da piščanci na farmah v celotnem življenju sploh ne vidijo sonca, potem se tako tudi zgodi. Včasih so piščance na farmah redili 12 tednov, danes le 7. Ker je v trgovinah največ povpraševanja po piščančjih prsih, je proizvodnja usmerjena v čim večjo rast tega dela telesa. Tako usmerjena proizvodnja (namenoma nisem uporabil izraza pridelava) ima neizogibne posledice – piščanci zaradi velike teže telesa sploh niso sposobni hoditi. Močno se poveča tudi občutljivost na bolezni. Žal se odpravlja posledico in ne problema, zato se množično uporabljajo antibiotiki. Ki jih kupci posredno pojemo in zagotavljam vam, da nimajo blagodejnega delovanja na naš organizem.
Nič drugače ni pri govedoreji, prašičereji… V filmu vidimo prizore, ki jih ne želimo videti. Življenje bodočih izdelkov je podrejeno zgolj čim hitrejši rasti, ravnanje v klavnicah brutalno. Te mine, da bi sploh še jedel meso. Da sploh ne omenjam sužnjelastniških razmer, ki vladajo v teh obratih.
Zgrešili smo smer: hrana je postala izdelek!
Vegetarijanska alternativa ima svoje slabosti, ker je jasno prikazano, da boste v trgovini (tudi pri nas) le težko kupili hrano, ki ne bi vsebovala soje ali koruze, ki sta v večini primerov gensko spremenjeni.
V filmu vidimo obup kmetov, ki vedo, da je takšen način proizvodnje hrane popolnoma zgrešen, vendar sploh nimajo izbire. Če kmet v ZDA ne želi pridelovati gensko spremenjene soje, hitro dobi poziv na sodišče. Tam ga čaka vojska odvetnikov multinacionalke M., ki je lastnik gensko spremenjenih semen. Kmetu za branjenje pred lažnivimi obtožbami hitro zmanjka denarja in prisiljen je v dogovor. Denar zmaga.
Ob gledanju filma se zavemo, kako dragocena je hrana iz domačega vrta. In kako dragocene so majhne slovenske kmetije, kjer je hrana (rastline ali živali) pridelana in ne proizvedena. Vendar je cenovni pritisk enormen. Uvožena hrana je tako poceni, da lahko slovenski kmet hitro ostane brez kupca. V filmu je bil zanimiv primer kupca, ki se je za ekološko pridelanega piščanca peljal 500 km daleč. Njegova izjava: »Splača se!«.
Izziv je mogoče rešiti zgolj s sodelovanjem vseh vpletenih: kmeta, trgovca in kupca. In iz tega vidika je nujno širjenje ustreznih informacij, kamor sodi tudi film Hrana d.d. Dovolj je šokanten, da se resno zamislimo nad prehransko industrijo, pa tudi nad našimi nakupnimi odločitvami. Zato se sprašujem, zakaj se je film predvajal zgolj v mali dvorani Kina Dvor, ki sprejme le peščico obiskovalcev? Zakaj se film ne prikazuje po srednjih in višjih šolah? Zakaj ga ne vidijo kmetje? In tudi trgovci bi si ga morali ogledati, ker imajo v svojih rokah enega od ključev do rešitve, kar je bilo v filmu tudi jasno prikazano
Grotesknost masovne pridelave opisuje tudi Gail A Eisnitz http://www.meat.org.uk/slaught.html, glavna preiskovalka pri ameriškem Združenju za humano kmetovanje, ki je napisala knjigo Slaughterhouse (Klavnica), ki na žalost še ni prevedena v slovenščino. V svoji knjigi je objavila pogovore z ducati delavcev v klavnicah po vseh ZDA. Prav vsi so priznali, da so sami sodelovali pri mučenju živali ali pa niso prijavili sodelavcev, ki so to počeli, ker se je hitrost proizvodne linije oziroma tekočega traku dramatično povečala. V klavnici v vzhodnem delu države, zakoljejo 180 tisoč prašičev na teden. Delavci se zato mučijo, da obdržijo visoko hitrost proizvodne linije. To ne povzroča samo brutalnosti nad živalmi, ampak tudi resne poškodbe pri delavcih, predvsem bolezni zaradi ponavljajočih se gibov.” Več o tem http://bam.czp-vecer.si/portali/7dni/v1/default.asp?kaj=2&id=5616822
Pa gremo naprej
http://www.finance.si/307460/Meso-kloniranih-%BEivali-v-EU-ne-bo-prepovedano
Tiste, ki že itak ne jejo mesa, tole na kratek rok ne obremenjuje toliko. Ostali si poiščite dobrega, domačega, preverjenega mesarja. Če bomo ozavestili naše dobavitelje hrane, velja za vso hrano, da bodo preverjali njen izvor in hrane z dvomljivim izvorom ne bodo kupovali, ker je ne bodo uspeli prodati, takšne hrane pri nas pač ne bo. Začnimo se zavedati, končno, da smo kupci regulator, kaj bo na prodajnih policah in česa ne bo.
Kam Pes taco moli, v katerem grmu se skriva zajec?
Znanstveniki razvili gensko spremenjeno kravo, ki proizvaja “človeško” mleko
Scientists develop genetically modified cow that produces ‘human’ breast milk
Dajmo se vprašat predvsem zakaj so šli kaj tako nenaravnega, tako grotesknega sploh razvijat.
V dveh eksperimentih se je skotilo 42 gensko spremenjenih teličkov in telic, preživelo pa jih je 26. Deset jih je umrlo takoj po porodu, šest pa v roku šestih mesecev.
Eksperimente počnejo tako ali tako.. samo, da so očem skrite. En tak primer je Plum Island v ZDA..
Gensko modificirana živila so namenjena, da modificirajo nas. Hrana ni namenjena samo za pridobivanje hranilnih snovi, ampak tudi ureja našo energijsko vitalnost: celici ni pomembno samo pridobiti snovi, ampak tudi določeno stopnjo (dobrega…) sevanja od ostalih ŽIVIH živil, ki ji omogočijo delovanje (je kot baterija pri vžigu avtomobila). Če ta živila zamenjamo z sintetičnimi (razni integratorji, ki jih tako dobro reklamirajo), imamo sicer enake snovi kot v naravnih, vendar nimajo te “vitalne energije”, so mrtva… in tudi nam povzročijo upad energije, se pravi, zbolimo. Z gensko modificiranimi živili, pa naj bo zelenjava ali meso, so te vrednosti zmanipulirane in tako povzročijo “stranske učinke”, ki na prvi pogled niso opazne, vendar v dolgem roku uničujejo to ravnotežje človeškega organizma… Uničujejo človeka, tako gensko, umsko in duševno…
lp Marjan
»Da se naredi kar je prav je vedno pravičas.« Martin Luther King Jr.
“Nikoli ne dvomite ali lahko majhna skupina resnih in predanih ljudi spremeni svet. V resnici je to edino, kar ga sploh lahko.” Margaret Mead