MOS Celje, 17 – 21. september 2025, Hala C: Združenje Ekoci s partnerji je na sejmu MOS 2025 v Celju predstavilo celostne rešitve za večjo prehransko varnost in samooskrbo – od semena do krožnika. V okviru gibanja “Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen” so bile prikazane inovacije, znanja in konkretni koraki, kako lahko Slovenija postane prehransko neodvisna, trajnostna in odporna na krizne razmere.
Poseben poudarek je bil na pridelavi vsaj 50 ključnih rastlin, ki so bistvene za prehransko varnost, ter na načinih dolgotrajnega shranjevanja hrane brez hladilnika, sonaravni pridelavi sadja, energijskem pristopu k pripomore k boljšemu poslovnemu uspehu in pripravljenosti na nepredvidene situacije.

Združenje Ekoci – Irena Rotar: Predstavljali so aktivnosti za povečanje pridelave lokalne hrane in zmanjšanje odvisnosti od uvoženih semen, ki pogosto niso prilagojena slovenskemu okolju. V okviru gibanja “Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen” si prizadevajo za vzpostavitev slovenske semenarske panoge. Zbirali so podpise za 5 stebrov prehranske varnosti: več lokalne hrane v javnih naročilih, vzpostavitev trdne prehranske verige od semena do krožnika, jasna označitev hrane, opozorilo glede novih genomskih tehnik (NGT), poziv k samooskrbi z vsaj 50 ključnimi rastlinami.
Predstavljen je bil tudi projekt Pripravljeni na vse”, ki združuje strokovnjake s področij zaščite, zdravstva, trajnostnega razvoja in samooskrbe. Cilj je prebivalcem ponuditi praktična znanja za učinkovito odzivanje v kriznih razmerah (izpadi elektrike, naravne nesreče, hekerski napadi). Projekt izvajajo: Občina Žalec, Civilna zaščita Žalec, Zdravstveni dom Žalec, Razvojna agencija Savinja, Združenje Ekoci. Delavnice potekajo od junija 2025 do marca 2026 na UPI – Ljudski univerzi Žalec.

Energija v poslu – Mateja Rotar je predstavila je energijsko diagnostiko in svetovanje za vodje in ekipe. Namen je podpreti zavestno vodenje, notranje ravnovesje in trajnostni uspeh.

Njami, Najmi – Davor Vučkovski, s.p. je predstavljal inovativna liofilizirana živila kot naravno alternativo predelani hrani. Liofilizacija ohranja hranila, okus in strukturo živil brez dodanih arom, barvil ali konzervansov. Gre za trajnostno, hitro pripravljeno povsem naravno hrano, ki ne potrebuje hladilnika za shranjevanje in se lahko shranjuje več let.

Najin vrt – mlada pridelovalca iz Savinjske doline
Predstavila sta domače izdelke iz sveže zelenjave, sokov, namazov in vložnin. Vse surovine pridelujeta sama, kar zagotavlja sledljivost in najvišjo kakovost. Njuna blagovna znamka nosi simboličen pomen in poudarja lokalnost. Obiskovalci so bili navdušeni nad pridelki, še posebej nad česnovo majonezo in ostalimi shranki.

Haskap d.o.o.. – podjetje se posveča pridelavi in predelavi haskap jagodičja – edinstvene super hrane. Predstavljeni so bili ekološko certificirani sokove brez dodanega sladkorja, haskap napitek s kakavom, ki je primeren tudi za šole in vrtce z intenzivno aromo in haskap v prahu kot naraven vir barve, okusa in zdravja.

Sadjarstvo brez kemije – Slavko Turšič: Na izmenjavalnici semen in znanja je predstavil sonaravne načine pridelave sadja po biodinamičnih in permakulturnih načelih. Poudarek je bil na pridelavi brez kemičnih sredstev in ohranjanju naravnega ravnovesja. Dobre prakse pa bodo predstavljene tudi v priročniku v nastajanju.

Sejem AGRA 2025, Gornja Radgona: Združenje Ekoci je na sejmu AGRA 2025 pripravilo izjemno zanimiv program, ki je obiskovalcem ponudil praktične rešitve za prehransko varnost v prihodnosti v sodelovanju s partnerji: Davor Vučkovski Njami, njami, Zeliščno kmetijo Vidov brejg, TD Klopotec, organizacijami in aktivisti v okviru vseslovenskega gibanja za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen- Pripravili so predstavitve zanimivih rešitev, kako povečati prehransko varnost s sonaravno pridelavo, kako biti samooskrbni z vsaj 50 rastlinami, ki so pomembne za prehransko varnost vse od semena do krožnika. Predstavili so pomen zelišč ter shranjevanje hrane brez hladilnika z liofilizacijo in sušenjem ter pripravljenost posameznika na morebitne izredne razmere v okviru projekta Pripravljeni na vse.

Vir : https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/poplave-potres-izpad-elektrike-v-zalcu-pripravljajo-ljudi-na-izredne-razmere

Članek Slovenske novice, 3.10. 2025 :

Novinarka: Simona Fajfar

Iz članka: V Žalcu predavanja in delavnice, kako ukrepati v nepredvidljivih situacijah. A brez panike; ne grozijo nam izredne razmere, le nasvete so delili.

»V današnjem času, ko se soočamo z geopolitičnimi spremembami, podnebnimi ujmami, energetskimi prekinitvami in hekerskimi napadi, postaja osebna pripravljenost nujna,« pravi Irena Rotar iz Ekološke civilne iniciative Slovenije. Čeprav imamo dobro razvito mrežo civilne zaščite, je pametno krepiti znanje in veščine, ki omogočajo preživetje posamezniku, družini in skupnosti.”

Žalec, 8. oktober 2025 – V polni dvorani UPI – Ljudske univerze Žalec je potekala zanimiva delavnica z naslovom Ali ste pripravljeni na potres ali požar, ki je obiskovalcem ponudila konkretne predloge, kako se najbolje pripraviti na morebitni potres, kako poskrbeti za prehransko varnost in kako preprečiti ter kaj storiti v primeru požara.

Udeležence delavnice je najprej nagovorila Darja Majkovič, direktorica občinske uprave Občine Žalec, ki je poudarila pomen preventivnih aktivnosti, za katere lahko poskrbimo sami, in pomen organiziranosti lokalne skupnosti tudi v nepredvidenih situacijah. V imenu partnerja RAS – Razvojne agencije Savinjske regije je navzoče pozdravila Alenka Doler in poudarila pomen znanja, ki omogoča mirno in brez panike ustrezno ukrepanje v nepredvidenih situacijah.

V imenu Združenja Ekoci – Ekološka civilna iniciativa Slovenije je Irena Rotar izpostavila pomen prehranske varnosti. V primeru množičnega potresa je verjetnost, da trgovine ne bi delovale, transportne poti pa bi bile pretrgane, zato je zelo pomembno, da ima gospodinjstvo potrebne zaloge hrane za 30 dni, dokler se ne vzpostavi normalna samooskrba. Kako pravilno shranjevati hrano in kako jo shraniti, da se ne pokvari, je bilo prikazano tudi praktično na delavnici. Poudarila je, da je potrebno imeti vedno pripravljen nahrbtnik za preživetje, v katerem so najnujnejše stvari za preživetje za tri dni – voda, suha hrana, sanitetni material, rezervna oblačila, kopije osebnih dokumentov in nekaj gotovine, kar nam lahko bistveno olajša preživetje takoj po nepredvideni situaciji. Predlaga, da se ljudje seznanijo s koristnimi informacijami o potrebnih količinah hrane in pravilnem  ukrepanju na spletni strani: https://nijz.si/wp-content/uploads/2014/03/varnost_zivil_v_izrednih_razmerah.pdf

Več informacij v dokumentu spodaj.

V Pobudah  iz posveta na Celjskem sejmu Altermed -povezava do dokumenta je na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/szj-pomembne-informacije-iz-posveta-kaj-pa-bomo-jutri-jedli/ je bil na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) dne  16. 5. 2025 poslan   dopis z vprašanjem ali MKGP razmišlja o tem, da bi v prihodnje poleg vzpodbud za sejanje vključili tudi vzpodbude za prodajo hrane na trgu, ki jo naj dokaže pridelovalec preden so mu
nakazana finančna sredstva in če bi morda bi pričeli z vzpodbudami za prodajo javnemu sektorju. in bi s tem pripomogli k temu, da bi bilo več slovenske hrane na trgu.

V spodnjem dopisu je odgovor iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Celje, okt, 2025. Hrana je strateška dobrina — tega se še posebej zavedamo 16. oktobra, na svetovni dan hrane, ko nas pretresajo podobe lačnih ljudi po svetu. V času geopolitičnih in podnebnih sprememb je prehranska varnost ključna tudi za stabilnost oskrbe javnih zavodov. Slovenija večino hrane uvaža, državne rezerve pa zadoščajo le za približno teden dni zato je potrebno  prehranske dobavne verige okrepiti. 

Na  simpoziju, ki je bil organiziran septembra v Celju  » Javno naročanje z vizijo – trajnostna lokalna hrana v javne zavode« so nastale koristne pobude kako doseči  osrednji cilj: »Želimo, da bi naši otroci v vrtcih, šolah, bolniki v bolnišnicah in vsi uporabniki javnih naročil jedli več kakovostne, lokalne, trajnostno  pridelane hrane iz Slovenije.« Prednost pri naročanju naj ima lokalna ekološka hrana, nato hrana iz shem kakovosti, nato konvencionalno lokalno pridelana hrana, vse pred uvoženo. Tista, ki ima najkrajšo pot od izvora do naročnika. Kriterij za naročanje  pa je že sedaj »najugodnejši ponudnik« kar  pa ne pomeni « najcenejši ponudnik«, kar se pogosto dogaja v praksi  ampak so pomembni še ostali kriteriji  kar lahko pomaga javnim naročevalcem pri izbiriponudnika za kvalitetno lokalno hrano.

Kot je uvodoma poudarila Ana Frelih Larsen z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je treba okrepiti dobavo hrane v javne zavode: »Veliko lahko dosežemo s povezovanjem pridelave s potrošnjo v javnih zavodih, s praktičnim usposabljanjem ter izboljšano logistiko.« Predstavila je tudi pozitivne aktivnosti, ki se že izvajajo v tej smeri.

Na posvetu so nastale številne pobude za več lokalne hrane v javnih naročilih. Na osnovi dobrih praks so sestavili priporočila kjer lahko javni naročniki takoj že preverijo, ali so v okviru obstoječe zakonodaje že storili vse, kar je mogoče, da bi dobavili več lokalne hrane v javne zavode( npr naročanje po ločenih sklopih, povezovanje s kmeti in zadrugami v lokalnem okolju ipd..)  Predlagani predlogi vključujejo tudi   jasne kriterije v razpisih, ki dajejo prednost lokalni hrani. Predlagajo  poenostavitev postopkov javnega naročanja, ustanovitev javne službe za pomoč naročnikom (namesto dosedanjih zasebnih svetovalcev in odvetniških služb, ki sedaj pomagajo javnim naročevalcem pri razpisih ),

Predlagane so tudi spodbude za pridelavo ključnih živil v skladu z mednarodno pogodbo FAO »50 rastlin, ki hranijo svet«. Za javne zavode naj se prednostno dobavljajo  živila, ki jih v Sloveniji najlažje pridelamo: krompir, žitarice, med, zelišča, mleko, meso, stročnice, sezonska zelenjava ipd. Predlagani so konkretni predlogi  za povečanje pridelave hrane ter okrepitev agroživilske  panoge,

Potrebna bo nadgradnja sistemskih rešitev, ki bodo zagotavljale prehransko varnost od semena do krožnika za oblikovanje trdnih prehranskih verig, ki so pomembne  tako za javne naročevalce kot za prehransko varnost prebivalcev.   Predlagana je aktivacija vseh ključnih deležnikov vse od občin, organizacij kmetov, institucij in odločevalcev  ter podpornih  organizacij ter dodan predlog  zakonodajne sprememb za večjo samooskrbo. Kmetijske organizacije naj okrepijo pridelavo, vzpostavijo zadružne distribucijske verige in jih prilagodijo za delovanje tudi v izrednih razmerah (npr. izpadi elektrike, hekerski napadi, pretrgane transportne poti). Predlog je da je prehranska varnost tudi glavna usmeritev strateških dokumentov »Vizija kmetijstva do leta 2040« in  pomemben steber v dokumentih  nacionalne strategije za okrevanje in odpornost.

Hrana ni strošek, temveč strateška naložba. Zdaj je čas, da to prepoznamo in ukrepamo. V tem krogotoku pa moram sodelovati vsi. Hrana namreč ni le civilna dobrina. V kriznih razmerah (vojne, naravne nesreče,  hekerski napadi) postane strateški vir. Zato je nujno sodelovanje z vseh deležnikov pri oblikovanju nacionalne prehranske strategije, ki vključuje blagovne rezerve, lokalne dobavne verige in logistično podporo, ki jo potrebno vzpostaviti v normalnih razmerah tako za javne naročevalce kot za prebivalce.

Celotne pobude so bile poslane odločevalcem, institucijam, naprednim medijem in ciljnim javnostim. O njihovih odgovorih bomo obvestili napredne medije in ciljne javnosti ter objavili na spletu in družbenih omrežjih.

Soustvarjajmo trajnostno prehransko varnost skupaj

Za Združenje Ekoci

Irena Rotar, preds.

Spoštovani,

vabimo vas na strokovni simpozij, ki bo potekal v sredo, 17. septembra 2025, med 14.00 – 17.00 v Modri kongresni dvorani Celjskega sejma, v okviru Mednarodnega obrtnega sejma.

Dogodek bo osvetlil ključne izzive, dobre prakse in potrebne nadgradnje za večje vključevanje trajnostno pridelane lokalne hrane na jedilnike v javnih zavodih. Simpozij bo potekal v dveh delih, program je opisan spodaj.

POZOR, potrebne so prijave!

Svojo udeležbo javite z izpolnitvijo obrazca na povezavi
https://forms.gle/tTbtFQivmdSMN96E9, najkasneje do 12. septembra 2025. Za več informacij o dogodku ali možnost prijave tudi po e – pošti pišite na ekoci.si@gmail.com.

PROGRAM

14.00 do 15.30 – Strokovni simpozij

– Uvodni pozdrav – Renata Košenina, Celjski sejem
– Predstavitev aktivnosti na področju javnih naročil – dr. Ana Frelih Larsen, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
– Izzivi in dobre prakse v javnih zavodih
o prof. Helena Kregar, program Ekošola za srednje šole
o Petra Lozinšek, Vrtec Slovenska Bistrica
o Polona Bastič, OŠ Vojnik
o Marija Mehle, KZ Sloga Kranj
– Priložnosti in predlogi za povečanje dobave trajnostno pridelane hrane za javne zavode:
o dr.Jože Podgoršek in Gabrijela Salobir, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
o mag. Tatjana Buzeti, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije
o Boštjan Noč, Čebelarska zveza Slovenije
o Dejan Sukič, Pomurska ekološka zadruga
o dr. Blaž Germšek, Kmetijski inštitut Slovenije
– Zaključek:
o Zbiranje predlogov za vzpostavitev sistema prehranske varnosti v javnih zavodih – z vizijo zdrave, lokalno, trajnostno pridelane hrane, minimalnih odpadkov in kratkih transportnih poti, tudi v kriznih razmerah

Podelitev pohval in priznanj sodelujočim v vseslovenskem gibanju za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

15.30 do 17.00 – Korak bližje k lažjemu naročanju trajnostne lokalne hrane – predstavitev inovativnih ponudnikov

Predstavljeni bodo inovativni izdelki in zanimive storitve zavzetih ponudnikov, ki bodo prikazali rešitve za odpravo najpogostejših dilem pri naročanju v javnih naročilih.
– Inovativne rešitve predstavljajo: KZ Sloga Kranj, Pomurska ekološka zadruga; Vidov Brejg; Marija Metličar; Davor Vučkovski; Eko gajbico prosim – Očko Katarina, eko kmetija; RAS in ostali nosilci inovativnih praks.
– Izmenjevalnica semen in znanja: Predstavitve aktivnosti za povečevanje
samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen. Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen in Društvo Samooskrbni.net.

Veselimo se vaše prisotnosti in skupnega oblikovanja prihodnosti javne prehrane.

Prisrčno dobrodošli!

Irena Rotar, predsednica
Združenje Ekoci