Pobuda za posodobitev DPN Savinja zaradi spremenjenih podnebnih razmer in novih strokovnih spoznanj

Ljubljana, 25. septembra 2026 – Na Ministrstvu za okolje je potekal sestanek, na katerem je bila predstavljena Pobuda za posodobitev DPN Savinja zaradi spremenjenih podnebnih razmer in novih strokovnih spoznanj. Predstavniki pobudnikov so ministrstvu predali strokovna gradiva in predstavili konkretne predloge.

Sestanek je vodil državni sekretar Peter Lovšin s sodelavci. Pobudo so predstavili Irena Rotar iz Združenja Ekoci, dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, in Marko Repnik, župan Občine Prebold.

Predlagali so, naj se pri nadaljnjem načrtovanju poleg zagotavljanja poplavne varnosti Savinje od izvira do izliva upošteva tudi celostno upravljanje reke in njenih vodnih virov. Sedanja zasnova DPN je usmerjena predvsem v varstvo pred poplavami, spremenjene podnebne razmere pa zahtevajo tudi ukrepe za obdobja suše. Letošnja suša je jasno pokazala, da je treba upravljanje voda prilagoditi obema skrajnostma.

Voda ni samo vprašanje poplav

Zaradi spremenjenih podnebnih razmer se povečuje potreba po celostnem upravljanju voda. Letošnje razmere so pokazale, kako pomembno je vodo zadržati v prostoru in jo ohraniti za sušna obdobja.

Savinja je imela ponekod zelo nizek pretok, zaradi pomanjkanja vode pa je bilo delovanje nekaterih namakalnih sistemov omejeno ali celo ustavljeno. Pobudniki zato predlagajo, da se pri nadaljnjem načrtovanju DPN Savinja poleg poplavne varnosti sistematično obravnavajo tudi ukrepi za zadrževanje vode in zagotavljanje vode v času suše. Javnosti naj se čim prej predstavi posodobljeni DPN Savinja.

Kmetijska zemljišča so strateški vir

Varovanje kmetijskih zemljišč je izjemno pomembno, saj imamo v Sloveniji le dobrih 800 m² kmetijskih zemljišč na prebivalca. Z izvedbo sedaj načrtovanih, pretežno suhih zadrževalnikov bi bilo po ocenah pobudnikov izgubljenih več kot 1.000 hektarjev kmetijskih zemljišč.

Varovanje kmetijskih zemljišč in vzpostavitev več mokrih zadrževalnikov podpira tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kar je navedlo v odgovoru Združenju Ekoci. Pobudniki opozarjajo, da načrtovalci DPN teh priporočil niso upoštevali in da sedanja ekipa Ministrstva za okolje s tem stališčem ni bila seznanjena.

Predstavniki ministrstva so napovedali okrepitev dialoga z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pobudniki so poudarili tudi pomen upoštevanja mnenj lokalnih skupnosti in prebivalcev, ki so na obstoječi predlog DPN podali več kot 900 pripomb, vendar nanje po njihovih navedbah še niso prejeli odgovorov.

Predlogi za posodobitev DPN Savinja

Pobudniki predlagajo, da se pri nadaljnjem načrtovanju DPN Savinja poleg poplavne varnosti sistematično obravnavajo tudi:

• mokri zadrževalniki in drugi ukrepi za zadrževanje vode namesto pretežno suhih zadrževalnikov, ki bi povzročili veliko izgubo kmetijskih zemljišč, pospešili odtekanje vode ter vplivali na mikroklimo in podobo doline;
• rešitve za zagotavljanje vode za namakanje in druge potrebe kmetijstva, vključno s povečanjem števila akumulacijskih jezer in razširitvijo obstoječih;
• sonaravne rešitve oziroma rešitve, ki temeljijo na naravi (Nature-based Solutions – NBS) na Savinji in njenem obrežju;
• zadrževanje vode na kmetijah in kmetijskih zemljiščih ter obnova naravnih elementov za upravljanje vode v prostoru, kot so mokrišča, mejice, suhe struge, naravne depresije, protivetrne zaščite in visokodebelni sadovnjaki;
• ukrepi za zmanjševanje erozije in nevarnosti plazov ter preprečevanje izgube podtalnice.

Predstavniki Ministrstva za okolje so izrazili pripravljenost, da bodo predloženo gradivo preučili, v nadaljnjo obravnavo vključili tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v nadaljevanje postopka priprave DPN Savinja vključili tudi druge relevantne deležnike.

Pomemben je nadaljnji dialog

Sestanek predstavlja prvi korak k nadaljnjemu dialogu med pristojnimi institucijami, stroko, lokalnimi skupnostmi, predstavniki kmetijstva in civilno družbo.

Pobudniki pozdravljajo pripravljenost ministrstva, da preuči predstavljeno gradivo ter v nadaljnjo obravnavo vključi kmetijsko ministrstvo in druge deležnike.

Skupni cilj je jasen: dolgoročno varnejša Savinjska dolina, ki bo bolje pripravljena tako na poplave kot na sušna obdobja, hkrati pa bo ohranjala kakovostna kmetijska zemljišča in vodne vire ter omogočala varno življenje ob reki sedanjim in prihodnjim generacijam.

Za Združenje Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije in druge predlagatelje
Irena Rotar, predsednica

Priloge in strokovna gradiva so objavljeni na spletni strani www.ekoci.si.