Sleherna krajina ima določene naravne danosti, ki že od nekdaj predstavljajo točke posebnega pomena. Kvaliteto določene točke posredno razkrivajo materialne sledi različnih kultur, zgodbe, ime, pisni viri in njena energija.

V naštetem najdemo odgovor na vprašanje, zakaj so jih naši predniki izbrali in zakaj jih obiskujemo še danes. Za povrh je položaj sleherne točke v premišljenih geometrijskih razmerjih.

Na predavanju bodo predstavljene najpomembnejše točke Savinjske doline:
– Križna gora, križišče v pravem pomenu besede s prostorsko in astronomsko orientirano cerkvijo;
– grad »Pozdravni kamen« na križišču poti;
– grad »Savinjek«s prastarimi skrivnostmi in stara cerkev -utrdba v Braslovčah;
– in nekatere druga posebna mesta od prazgodovine naprej.

Nadalje, predstavljene vam bodo presenetljive geometrijske pravilnosti v razporeditvi teh točk po Savinjski dolini. Slednje razkriva premišljeno postavitev v trojice, ki Savinjsko dolino ovijajo v očem nevidno mrežo…

Teme predavanja:
– sveta geometrija in zmajeve črte
– Gora Oljka; Žovnek, Braslovče; Komenda, Legijski tabor Ločica; Letuš; Šmartno ob Paki, Prebold, Huda peč…
– astronomske in prostorske orientacije arhitekture
– sveta geometrija in zmajeve črte
– točke moči in svete točke v Savinjski dolini (Gora Oljka; Žovnek, Braslovče; Komenda, Legijski tabor Ločica; Letuš; Šmartno ob Paki, Prebold, Huda peč…)
– geometrijska razmerja med točkami

Pohod:
Krog gradu Žovnek in na Križno goro – 5. marec 2017
Raziskovalni pohod s Tur(m)istika
(7 km, 400 m višinske razlike)

Zbirališče je Zeleni hram, Žalec, po predavnju ob 14.15. Od tod krenemo najprej do Žovneka, da si ogledamo znano in še posebej manj znane zgodbe grajskega grebena od pradavnine naprej. Naslednja točka je gora Oljka. Pohod začenjamo pred sotesko Hudega potoka pod naselbino iz mlajše železne dobe, kjer se skriva izjemna skalna formacija. Morda spotoma naletimo na Rogljo, skrivnostno vodno jamo in izvotljen vrh gore. Ko prispemo na vrh, si bomo najprej vzeli čas za malico. Kasneje obkrožimo kraj, kjer s pogledom iz cerkvenega zvonika zajamemo celotno Savinjsko dolino, in spoznamo izjemno cerkev na močni energijski točki. V dolino se vrnemo po označeni planinski poti, nato pa nazaj v Zeleni hram, kjer strnemo vtise In krog bo tako sklenjen…

Vodnik: Matej Gabrielle Dasko
Priporočamo pohodniško obutev in vremenu primerna oblačila. Malica iz nahrbtnika, možno je naročiti kosilo v planinski koči. Zaželen je lastni prevoz. Pohod bo izveden v primeru najmanj 10 prijavljenih in vremenskih okoliščin. Prijava najkasneje do petka, 3. marca 2017. na Ekoci.slo@gmail.com

(cena: 10 EUR, mlajši od 18. let polovična cena )

Udeležba na lastno odgovornost !

Vabljeni na 8. predavanje v ciklu ODSTIRANJE ZNANJ PREDNIKOV.
KARIN LAVIN bo predstavila temo OD ANTROPOCENTRIČNEGA ODNOSA DO OKOLJA K POGLOBLJENEMU SODELOVANJU

O Predavateljici

Karin Lavin, akad. slikarka se kot samostojna ustvarjalka land-arta že dve desetletji posveča raziskovanju globljih potencialov pokrajine in ljudi. Razvija metode celostnega poučevanja skozi dediščino za otroke in odrasle, ki udeležencem omogočajo ustvarjalno udejstvovanje in subtilno doživljanje krajine. S programom senzibilizacije za učitelje in vzgojitelje vnaša v šolski sistem holistično obravnavo človeka in prostora, razvoj notranjih čutil in intuitivnega mišljenja.
V umetniškem delu izraža arhetipe prostora v različnih nalogah prostorskih ureditev, grafičnega in industrijskega oblikovanja, poslikav prostorov in razstav v obliki instalacij iz naravnih materialov.
V različnih projektih skupaj z možem Robijem Lavinom ob sodelovanju domačinov razvija avtentične oblike zelenega geomantičnega turizma v skrbi za vrednotenje in ohranjanje prvobitnosti okolja ter vzpostavljanje aktivne in odgovorne družbe.
Z Zavodom za celostni razvoj Anima Mundi sodelujeta v lokalnih in nacionalnih pobudah kot je Državljanska pobuda za integralno zeleno Slovenijo, ki v svetovnem merilu predstavlja model integralne ekonomije in sonaravnega razvoja katerega osnova je etično – moralno jedro.

Vsebina Predavanja

– Svetost pokrajine včasih in danes
– Sodobnemu človeku odtujeno bogastvo Zemlje – vitalno energijska, čustvena in duhovna raven prostora
– Mitološko izročilo v pokrajini – kako razbiramo globlje resnice v simboličnem jeziku mitov, pravljic, legend…
– Odnos do pokrajine – kako gojiti notranji dialog s pokrajino
– Genius loci – zavest prostora
– Potenciali pokrajine in potenciali posameznika – celostna ustvarjalnost in razvoj
– Zeleni geomantični turizem – poglobljeno sodelovanje s pokrajino

Preberite več na:

Geomantija – celostna ekologija, je umetnost ustvarjanja harmoničnega okolja.

Predavatelj Matej Gobec je spregovoril je o najnovejši tehnologiji, povezani z zvokom, ter o vplivih zvoka in zvočnih frekvenc na različne ravni naše resničnosti. 

Zvok ima potenciale, ki jih danes šele začenjamo na novo odkrivati, starodavne civilizacije pa so njegove zmožnosti, kot pričajo najdeni artefakti, poznale in izkoriščale že davno pred nami. Zvok je lahko novi potencialni vir brezplačne energije in zvok lahko duhovno preobrazi človeštvo.

GLASBA JE ORODJE ZA DVIG ZAVESTI

»Prek šamanizma sem se začel zavedati, da je zvok oziroma glasba lahko orodje za pozitivno spremembo družbe in dvigovanje zavesti. V prvem duhovnem obredu me je šaman z zvokom »peljal« v vzporedno resničnost. Šel sem čez tunel in dogajale so se mi vizije, z drugega gledišča sem dobil vpogled nase… Dojel sem, da je zvok orodje, pripomoček, ki ima neskončne zmožnosti za uporabo. Šamani z zvokom odpirajo portale vrat v druge razsežnosti in energijske sisteme. To so stara skrivna znanja, ki se prenašajo le z obredi. Z zvokom lahko vplivamo na misli in čustva, zdravimo telo.

Z zvokom oziroma glasbo lahko zato tudi dvigujemo zavest ljudi, zato ker glasbo vsi razumemo, saj nas nagovarja prek čustev,« pravi Matej.

Kot lahko z informacijami pozitivno ali negativno vplivamo na vodo in kristale vode, kar je s svojimi preizkusi dokazal preminuli japonski znanstvenik Masaro Emoto, tako lahko z zvokom vplivamo na našo resničnost. Vse, kar obstaja, je namreč energija, frekvenca, valovanje. Tudi naše misli, čustva, telo.

Naši možgani imajo tako električno kot magnetno energijo. Znanstveniki pa so ugotovili, da naši možgani sploh niso največji generator te energije, ampak je to srce. Srce namreč ustvari stokrat več električne energije in pet tisočkrat več magnetne energije kot možgani. V ta svet smo povezani prek te energije, ker smo tudi materija. Z mislimi, čustvi, svojimi prepričanji vplivamo na snov prek čustev.

Vsaka misel odzvanja v čustvih, čustva pa delujejo prek srca s tem elektromagnetnim poljem. In če znamo določene stvari usmeriti, lahko programiramo stvari v našem življenju. Jaz sem prišel do stanja, ko se mi vse stvari, ki si jih zaželim, zgodijo. In tako se da v življenje priklicati vse stvari. Treba pa je prej v podzavesti odstraniti programe, ki ne podpirajo nove resničnosti. To je trik zakona privlačnosti

O tem zdaj snema dokumentarni film. Z brazilskimi glasbeniki pa ustvarja glasbo, ki bo prek mehanizmov, ki jih je opisal, ljudem pomagala k odpiranju zavesti. Informacija je bila programirana v tistem trenutku, ko so snemali zvok. Na snemanje je povabil tako glasbenike kot ljudi, ki so doživeli razširitev zavesti prek različnih tehnik.

Kdor enkrat doživi razširjeno zavest, se noče več ukvarjati z negativizmom, temveč le s tem, kako bi drugim pomagal k dvigu zavesti. Glasba je lahko sijajno sredstvo za to. Predstavljate si, da glasbena skupina, ki jo posluša milijarda ali dve milijardi ljudi na planetu, izvaja glasbo, v katero je programirana ta energija. Kakšen učinek bi to imelo na planetu!

ZDRAVILNA FREKVENCA ZEMLJE

Vsaka stvar, barva, bakterija, organ… in zvok ima energijo, svojo frekvenco. Z zvokom, energijo, pravo frekvenco lahko interferiramo v snov, pravi Matej. Denimo, kozarec ima svojo frekvenco in če jo z zvokom ujamemo, bo kozarec začel vibrirati. Če pojačamo jakost zvoka, bo toliko časa vibriral, dokler ne bo več mogel obdržati svoje oblike in bo počil. Po tem načelu deluje tudi bioresonančna terapija. In podobno delujejo generatorji orgonske energije.

»Zanimivo je to zato, ker se to energijo da programirati. Iznajditelj elektronskega mikroskopa Royal Raymond Rife (1888 –1971), je bil tudi prvi, ki je odkril določene frekvence bakterij in trdil, da se da z zvokom zdraviti bolezni, ki jih povzročajo bakterije. Luc Montagnier (1932), francoski virolog, nobelovec, odkritelj HIV virusa, pa je v svoji zadnji raziskavi ugotovil, da se začne DNK v celici pod frekvenco približno osmih hercov (Hz) rekonstruirati. Osem hercov pa pomeni frekvenco Zemlje. To se pravi, dokler vibriramo s tem poljem Zemlje, smo zdravi. Vse, kar ruši to frekvenco zemlje, denimo elektrosmog, nam krha zdravje.«

Zvok lahko premika tudi fotone. To izkorišča nova tehnologija laserjev, ki je povezana z zvokom (acustic laser). Z zvokom se da nadzirati vreme. Na spletu lahko najdemo opis uradnega patenta za nadziranje orkanov in tornadov z zvokom (hurricane and tornado controle device). Obstaja tudi tehnologija, ki jo je naredila Dule university v ZDA, kako se da z zvokom narediti stvari nevidne.

Že mnoge starodavne civilizacije, denimo stari Egipčani, pa so z zvokom levitirali stvari in jih premikali po prostoru. Tudi piramide so zelo glede na zahtevnost in natančnost gradnje verjetno gradili s pomočjo tehnologije zvoka.

REDEFINICIJA ZVOKA IN NJEGOVIH LASTNOSTI

»Teorija o zvoku govori, da je zvok koncentrično gibanje molekul atomov zraka in to naj bi bilo linearno, to pomeni, če dvignemo glasnost, se bo več molekul zraka premaknilo. A zvok ni čisto linearen. Zvok naj bi bil počasnejši od svetlobe, a tudi to ne drži. Ker so že naredili znanstvene preizkuse, kjer lahko zvok v določenih pogojih potuje hitreje kot svetloba.

Koncentrično gibanje molekul zraka – to tudi ne drži čisto. Za to je primer novodobna tehnologija, ki bo verjetno zamenjala celotno tehnologijo zvočnikov in slušalk.

Iznajditelj Woolf Norris je izkoristil hipersonični zvok – Hypersonic sound and other inventions ( tehnologija omogoča, da zvok ni fokusiran, ampak nastane tik pred ušesi. Največji odkupnik tega iznajditelja je seveda vojska).

KRAJ

Ekoci Zeleni hram
Ulica Savinjske čete 3, 3310 Zalec

Prost vstop s prostovoljnimi prispevki (priporočilo vsaj 2eur oz. po zmožnostih), ki so namenjeni kritju stroškov predavateljev in sami koordinaciji

O CIKLUSU PREDAVANJ “ODSTIRANJA ZNANJ PREDNIKOV”

Do pred dvesto leti so naši predniki svojo hrano, žita in vso zelenjavo, pa tudi semena za ponovne posevke pridelovali sami. Človek je bil neke vrste sodelavec narave, ki je kulturne rastline, v sodelovanju z duhovnim svetom in kozmosom, ustvarjal iz divje rastočih rastlin

“Civiliziran” človek pa se ne želi prilagoditi okolju pač pa si je okolje prilagodil zase. Zgradil je mesta, ceste, avtomobile, stroje in napeljal elektriko za delovanje naprav. Ni se pa znal ustaviti.
Bolj kot je izboljšal okolico, da bi si izboljšal življenje bolj zakompliciranega je naredil. Danes so njegovi otroci prisiljeni hodit v šolo 10-15 let, se učiti kako preživeti v tem zakompliciranem in nevarnem okolju. Medtem pa je zapuščino Prednikov stlačil pod “primitivizem” in “poganstvo”, in jo zaradi podcenjevanja Prednikov razdaja.
Kot družba, razvita družba v 20. stoletju,  smo namreč izgubili del dragocenega znanja prednikov,  skoraj povsem smo namreč zavrgli dragoceno znanje prednikov.

Vprašanje je:
Kako se lahko človek ponovno poveže z naravo iz z njo sodeluje pri podpiranju in ne uničevanju življenja na planetu?

Prepričani smo,da bomo skozi odstiranje v predavanjih prišli do uporabnih odgovorov.

Raziskovanje energetskih poti v dolini zelenega zlata 2.januar 2017

Na pobudo iniciative Ekoci green tourism smo dne 2. januarja 2017 opravili ogled potencialnih svetih točk na področju Celjske kotline. Odločili smo se za ogled dveh točk, in sicer lokacije gradu Žovnek ter gore Oljke, na kateri stoji cerkev sv. Križa. Ogled prve lokacije sta vodila Marjan Kogelnik in radiestezist Alfred Brinovec, ki to točko raziskuje že nekaj časa, ogled gore Oljke pa Marjan Kogelnik in Matej Gabrielle Dasko, dober poznavalec megalitov in arheoloških lokacij Štajerske, ki je pripravil preliminarno analizo značilnosti te lokacije.

Pri ogledu je sodelovala skupina okoli 30 ljudi, med katerimi velja izpostaviti specialista za geomantijo in poznavalca zmajevih črt Robija Lavina, ki je s svojimi dragocenimi izkušnjami pomembno prispeval k osvetlitvi energijskih vidikov obeh lokacij. Pri ogledu je sodelovala tudi skupina iz Radovljice, ki se trudi oživiti sveta mesta prednikov in ki nam je na gori Oljki predstavila Solarno yogo. Nadalje moram omeniti zgodovinarja Matjaža Anžura, ki nam je predstavil staroversko obredje in poskrbel za bogato pogostitev v Zelenem Hramu.

Da je bil ta raziskovalni dogodek izjemno dobro obiskan, gre zasluge pripisati neutrudni Ireni Rotar in Marjanu Kogelniku. Slednji je med drugim priskrbel ključe cerkve, da smo si jo lahko ogledali od znotraj. Iskrena hvala tudi vsem drugim udeležencem, ki so s svojo prisotnostjo in mnenji oplemenitili ploden raziskovalni dan.

1. Lokacija gradu Žovnek

Lokacija, kjer stoji grad Žovnek, je izjemna strateška točka. Odprta je proti vzhodu in nudi pogled na večji del Celjske kotline in tako omogoča nadzor nad pomembnimi prometnicami, po potrebi tudi njihovo zaprtje  K temu je potrebno dodati, da Celjsko kotlino prečijo zelo pomembne prometnice, kar velja tako za današnji čas in še posebej preteklost.

V prazgodovini je kotlino prečila Jantarna pot, v času starega Rima pa glavna pot v srce imperija. Lahko bi rekli, da je bila v času Rimskega imperija ta cesta njegova glavna arterija. Če se je v mirnem času po njej pretakalo blago v obe smeri, je v času  rimske ozemeljske ekspanzije promet potekal enosmerno, proti severovzhodu.  Nasprotno pa čas propada rimskega imperija zaznamuje gibanje vojsk v obratni smeri. Ta cesta je nedvomno predstavljala najbolj ranljivo točko imperija, kar je navsezadnje pokazal splet okoliščin, ki je pripeljal do njegovega zatona.

Zaradi izjemne strateške pozicije hriba, na katerem stoji grad, je povsem mogoče, da je Žovnek postavljen na starejših kulturnih plasteh. To kažejo nekatere tukajšnje rimske in prazgodovinske najdbe, ki pa je bila v arheološkem smislu vendarle preslabo raziskana, da bi lahko vedeli kaj več.

Vse doslej našteto pa nedvoumno kaže, da gre za izrazito točko moči. Kajti tisti, ki ždi na tej točki, uveljavlja oz. manifestira moč, nadzoruje krajino, promet v njej, po potrebi ukrepa in zahteva pravico, ki mu pripada po statusu. To nam potrjuje zgodba Žovneške gospode, kasnejših Celjskih grofov, rodbine, ki je od tod širila svojo moč in vpliv.

Hrib, na katerem stoji grad, je tudi manifestacija obrambne, samoohranjujoče moči. Je varno zatočišče in težko dosegljiv, saj ga obkrožajo strma in težko prehodna pobočja.

Zanimive so orientacije grajske stavbe k vzhodu, ki v specifičnih  usmeritvah k določenim točkam prostora predstavljajo tudi časovne označevalce. Južna stena gradu, ki teče od vhodnega stolpa naprej proti vzhodu, ima orientacijo okoli 90 kotnih stopinj in je na horizontu usmerjena v točko, kjer vzhaja sonce ob pomladanskem in jesenskem enakonočju. Alfred Brinovec, poznavalec lokacije, nam je pokazal dve energetski točki, eno ob južnem zidu, drugo pa pod notranjim stolpom gradu. Pokazal nam je tudi točko, kjer vzhaja sonce ob zimskem solsticiju (južno pobočje hriba Gozdnik). Podoben naravni orientir obstaja najverjetneje tudi za sončni vzhod ob poletnem solsticiju. Obe točki na horizontu, vključno z južnim zidom označujejo prelomnice na sončevi letni poti in zaobjemata pas, v katerem se giblje skozi leto.

Preizkušanje energetske točke ob južnem zidu gradu Žovnek.

Po ugotovitvah Alfreda Brinovca, ki je področje podrobneje raziskoval, pozicija gradu predstavlja 1/3 višine hriba piramidalne oblike. Označuje jo kot pozicijo moči. Hrib grmada grad zastira z zahodne strani. Ker je 500 m dalje v isti smer je cerkev sv. Janeza in Pavla, jo Brinovec označuje kot pozicijo svetega.

Brinovec nas je opozoril tudi na pomenljive prostorske relacije s sosednjimi cerkvami

Lokacija gradu Žovnek z dvema sosednjima cerkvama (Sv. Marija v Braslovčah in Sv. Matevž v Šmatevžu.) tvori razmerje približno enakostraničnega trikotnika. Linija, ki povezuje Žovnek in cerkev Sv. Marije, meri 3121,79 m; 64,47 ks (v obratni smeri 244,47 ks, kar je blizu položaj luna minor). Med točkama in bližje Žovneku je kapela Srednji Podvrh. V smeri severovzhoda se ta linija nadaljuje s Svenškovo rupo, podzemno jamo; nato vrh Sevčnik 562 m.

Linija, ki povezuje grad Žovnek in cerkev Sv. Matevža, ima dolžino 3281,27 m in teče v smeri 119,31 ks (v obratni smeri 299, 31 ks). Na področju Šmatevža se nahaja tudi multiperiodno arheološko najdišče (bronasta in železna doba, rimsko obdobje). Tudi ta orientacija se giblje v bližini točke luninega ekstrema (luna minor). Še posebej zanimivo je nadaljevanje te linije v smeri severozahod. Linija se nadaljuje pod vrhom Grmada (898 m), ki po obliki spominja na piramido; cerkev Sv. Janeza in Pavla, Dobrovlje; cerkev Sv. Marija, Krokarje, Sv. Katarina, Lačja vas; Sv. Janez Krstnik, Šentjanž; Sv. Jakob, Okonina.

Enakostranični trikotnik Žovnek-Braslovče-Šmatevž. Ena izmed stranic teče v smeri sever-jug, ostali dve označujeta štiri točke luninega ciklusa (luna minor) na horizontu.

Tretja povezava med cerkvama Sv. Matevža in Sv. Marije teče približno v smeri sever – jug (179,89/359,85 ks) in v dolžini 2934,9 m. Predstavlja os sveta. Na južni strani nam kaže točko na nebu, v kateri kulminirajo nebesna telesa, na nasprotni strani pa točko, okoli katere se vrti nebesni svod. V smeri sever se linija nadaljuje zahodno pod vrhom Bezgovica (622 m) in nato preko Veniškega vrha (569 m). Južno teče linija proti vrhu Hrastje(420 m), nato cerkvi Sv. Miklavža (658 m), preko vrha Štrbenkal (899m), Kleka (511 m) in dalje skozi Trbovlje.

2. Gora Oljka in cerkev Svetega Križa

Kraški osamelec, posut s številnimi vrtačami, je izjemno markantna točka Celjske kotline. Ne glede na to, s katere smeri vstopamo v kotlino, kaj hitro ugledamo goro, ki nosi krono v obliki cerkve. In če gre v primeru Žovneka za točko moči, je v tem primeru nedvomno govora o sveti točki.

To kažeta tako novo kot staro ime gore, ki ga navaja vir iz prve polovice 13. stoletja. Križna gora se bojda imenuje tudi zato, ker je na njenem vrhu pred izgradnjo cerkve stal križ in dve kapeli, posvečeni Sv.Joštu in Sv.Neži. Cerkev so na gori, katere domače ime je tudi Dobrič, postavili šele v 18. stoletju (leta 1754) Malteški vitezi iz Komende v Polzeli. Tja so prenesli tudi posmrtne ostanke oz. relikvije sv. Teodorja, pa je gora kmalu veljala tudi za mesto čudežev. Cerkev ima tudi kripto, ki je bila vklesana v živo skalo ob izgradnji cerkve. V njej je danes božji grob.

»Tisti, ki so postavili svetišče, so dobro vedeli, da mora biti med najlepšimi, kar jih je v okolici, saj ga vidijo Savinjčani in še pol druge Štajerske skupaj«.

Hkrati je gora Oljka tudi odlična razgledna točka, s katere je bilo ob jasnem vremenu mogoče videti množico vrhov in po mlajših navedbah 64 cerkva (Fran Kocbek), po starejših pa celo 75 (Ignac Orožen).

Pogled v smeri severovzhod. Na desni je viden Paški Kozjak in cerkev Sv. Jošta, kjer je tudi arheološko najdišče iz pozne bronaste dobe (kultura žarnih grobišč). Vrh nad njo predvidoma označuje točko, kjer vzhaja sonce ob poletnem solsticiju. V ozadju je Pohorje.

Skorajda neverjetno je, da tako dominantna krajinska točka ne bi bila obiskana tudi v pradavnini. Morebiti gre tudi za lokacijo prazgodovinskega svetišča, kar pa so v tem trenutku ugibanja. In vendarle se v neposredni bližini cerkve nahaja kraška jama Roglja, s katero so povezane številne stare zgodbe. Ena izmed njih pripoveduje, da se okoli božiča prav tukaj odvija divja jaga, ki jo vodijo duhovi prednikov. Iz druge zgodbe se da izluščiti, da gre za vodno jamo, ki je povezana z izviri na vzhodnem pobočju gore. Te zgodbe posredno pričajo o starosti in svetosti tega mesta, kjer je voda igrala pomembno vlogo. Poleg naštetega je pomembno upoštevati tudi to, da je vrh gore Oljke vizualno povezan z drugimi pomembnimi točkami prostora, natančneje dominantnimi vrhovi in cerkvami v radiusu 360 kotnih stopinj. Preliminarna analiza razmerij s sosednjimi vrhovi in cerkvami, ki sem jo izvedel s pomočjo Google Earth programa in s klasičnim zemljevidom, je pokazala na izjemno pravilne razporeditve, ki so bile nedvomno premišljene in ne morejo biti plod slučaja. Vrh gore Oljke s cerkvijo predstavlja prostorski križ, ki se kaže v tlorisu zasnove cerkve in v njenem imenu Sv. Križ. Križ je sicer star simbol, ki se pojavlja že od neolitika naprej, in sicer v obliki grškega križa, vrisanega v krog. Drugo ime za ta simbol je tudi sončno kolo.

Na linijah, ki žarčijo iz cerkve sv.Križa, so nanizani številni vrhovi, sakralni objekti in podzemne jame.

Vertikala in horizontala v tem simbolu, ki se sekata pod pravim kotom, predstavljata os sever-jug (polarno os, axis mundi) in os vzhod-zahod (ekvatorialno os). Krog, ki ju obkroža, simbolizira horizont.

Ta simbol sem apliciral na zemljevid tako, da sem ga poravnal s štirimi smerni neba in v središče postavil vrh gore Oljke, na mesto, kjer danes stoji cerkev. Na krožnici sem dodal štiri točke solsticijev in jih povezal z linijami. Tako sem prostorski dimenziji dodal še časovno. Pokazalo se je, da se na večini naštetih linij nizajo dominantni vrhovi in cerkve.

Nekaj izmed teh informacij mi je nato uspelo preveriti ob samem ogledu. Najprej sem s kompasom preveril podatek, če je cerkev po dolžini orientirana v smeri sever-jug. To drži. Drugič, preveril sem tudi razgled iz stolpa, ki je izjemen in obsega 360 stopinjski krog.

In tretjič, s pomočjo opazovanja in foto-dokumentiranja sem preveril točko, za katero je preliminarna analiza pokazala, da tam zahaja sonce ob zimskem solsticiju. To linijo, ki teče dalje proti cerkvi sv. Matere božje na Dobroveljski planoti, naj bi označevalo sedlo med dvema vrhovoma, in sicer Brezovec (857 m) južno in Mandrga (831 m) severno. Opazovanje je potrdilo to predpostavko. Tega dne (2. januar 2017) je bilo sonce že zamaknjeno za dolžino njegovega premera, kar sovpada z vrednostjo ene kotne stopinje. To je razvidno tudi iz posnetka sonca, ki izginja za pobočjem vrha Mandrge. Posnetek je bil narejen iz zahodnega stolpa.

Sončni zahod, kot ga lahko vidimo iz zahodnega cerkvenega stolpa. Vrh na levi je Brezovec, vrh tik ob sončni krogli na desni pa Mandrga. Sedlo med vrhovoma delno zakriva vrh, katerega imena nisem uspel izbrskati.

Pomenljiva so tudi razmerja cerkve sv. Križa z nekaterimi sosednjimi cerkvami. Z cerkvijo sv. Martina v Šmartnem ob Paki (pribl. 2000 m razdalje, 101,02/281,02 ks) in cerkvijo Sv. Janeza v Letušu (pribl. 3150 m, 68,32/248,32 ks) v prostoru tvori enakokraki trikotnik, katerega vrh predstavlja cerkev sv. Martina v Šmartnem ob Paki (od Sv. Janeza oddaljena pribl. 2000 m, 32,37/2012,37 ks).

Enakokraki trikotnik Oljka - Letuš - Šmartno ob Paki

Drugi, prav tako enakokraki trikotnik vključuje cerkev sv. Križa, cerkev sv. Andreja v Andražu pri Polzeli in cerkev Sv. Miklavža, Vinski vrh. Slednja cerkev predstavlja vrh trikotnika. Stranici merita v dolžino pribl. 3800 m, v smeri sv. Križa je orientacija linije 172,92/352,92 ks, v smeri proti sv. Andreju pa 27,54/207,54 ks. Razdalja med Sv. Križem in Sv. Andrejem znaša pribl. 2000 m in je orientirana v smeri 101,35/281,35 ks.

Enakokraki trikotnik Oljka-Andraž pri Polzeli-Vinski vrh (desno).

Presečišče polarne in ekvatorialne osi se najverjetneje nahaja pod kupolo cerkve, tik ob glavnem oltarju. To mi dajo slutiti položaj oken v vzhodni in zahodni steni cerkve, ki omogočajo osvetlitve posamičnih delov cerkve ob določenih datumih. Da je temu najverjetneje tako, mi je nakazal Alfred Brinovec, ki je bil v trenutku, ko sem fotografiral sončni zahod, v notranjosti cerkve. Bil je priča izjemnega trenutka, ki mi je znan pri megalitih. Žarek zahajajočega sonca, ki je prodrl iz jugozahodne smeri, je za nekaj trenutkov osvetlil glavni oltar.

Najverjetneje je presečišče polarne in ekvatorialne osi tudi mesto, kjer se križata zmajevi črti. O tem sem bil predhodno informiran s strani pisca, ki objavlja pod imenom Auringo. Slednji omenja zmajevo črto, ki teče v smeri vzhod-zahod in ki naj bi jo označeval »storž« oziroma »omfalos«. Obstoj obeh zmajevih črt je ob ogledu lokacije potrdil tudi geomant Robi Lavin.

V neposredni bližini cerkve se nahaja vodno zajetje, kar kaže, da je cerkve postavljena nad podzemnimi vodnimi viri.

3. Zaključek

Z izbiro obeh lokacij smo lahko več kot zadovoljni, saj se je izkazalo, da obe premoreta bogat energijski in kulturno zgodovinski potencial. Pobuda Ekoci green tourism je hkrati povezala različne akterje, ki se tako ali drugače ukvarjajo s svetimi točkami krajine. Tako so bili na ogledu vzpostavljeni trdni nastavki za nadaljnje sodelovanje pri raziskavah in zbrane dragocene informacije, ki bodo pripomogle k oblikovanju inovativnega turističnega produkta.

Poročilo spisal: Matej Gabrielle Dasko

Galerija slik