Sejem AGRA 2025, Gornja Radgona: Združenje Ekoci je na sejmu AGRA 2025 pripravilo izjemno zanimiv program, ki je obiskovalcem ponudil praktične rešitve za prehransko varnost v prihodnosti v sodelovanju s partnerji: Davor Vučkovski Njami, njami, Zeliščno kmetijo Vidov brejg, TD Klopotec, organizacijami in aktivisti v okviru vseslovenskega gibanja za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen- Pripravili so predstavitve zanimivih rešitev, kako povečati prehransko varnost s sonaravno pridelavo, kako biti samooskrbni z vsaj 50 rastlinami, ki so pomembne za prehransko varnost vse od semena do krožnika. Predstavili so pomen zelišč ter shranjevanje hrane brez hladilnika z liofilizacijo in sušenjem ter pripravljenost posameznika na morebitne izredne razmere v okviru projekta Pripravljeni na vse.
Arhivi Kategorije: Zadnje objave
Poplave, potresi, izpadi elektrike: v Žalcu pripravljajo ljudi na izredne razmere
Članek Slovenske novice, 3.10. 2025 :
Novinarka: Simona Fajfar
Iz članka: V Žalcu predavanja in delavnice, kako ukrepati v nepredvidljivih situacijah. A brez panike; ne grozijo nam izredne razmere, le nasvete so delili.
»V današnjem času, ko se soočamo z geopolitičnimi spremembami, podnebnimi ujmami, energetskimi prekinitvami in hekerskimi napadi, postaja osebna pripravljenost nujna,« pravi Irena Rotar iz Ekološke civilne iniciative Slovenije. Čeprav imamo dobro razvito mrežo civilne zaščite, je pametno krepiti znanje in veščine, ki omogočajo preživetje posamezniku, družini in skupnosti.”
SZJ: Ali smo pripravljeni na potres in požar?
Žalec, 8. oktober 2025 – V polni dvorani UPI – Ljudske univerze Žalec je potekala zanimiva delavnica z naslovom Ali ste pripravljeni na potres ali požar, ki je obiskovalcem ponudila konkretne predloge, kako se najbolje pripraviti na morebitni potres, kako poskrbeti za prehransko varnost in kako preprečiti ter kaj storiti v primeru požara.
Udeležence delavnice je najprej nagovorila Darja Majkovič, direktorica občinske uprave Občine Žalec, ki je poudarila pomen preventivnih aktivnosti, za katere lahko poskrbimo sami, in pomen organiziranosti lokalne skupnosti tudi v nepredvidenih situacijah. V imenu partnerja RAS – Razvojne agencije Savinjske regije je navzoče pozdravila Alenka Doler in poudarila pomen znanja, ki omogoča mirno in brez panike ustrezno ukrepanje v nepredvidenih situacijah.
V imenu Združenja Ekoci – Ekološka civilna iniciativa Slovenije je Irena Rotar izpostavila pomen prehranske varnosti. V primeru množičnega potresa je verjetnost, da trgovine ne bi delovale, transportne poti pa bi bile pretrgane, zato je zelo pomembno, da ima gospodinjstvo potrebne zaloge hrane za 30 dni, dokler se ne vzpostavi normalna samooskrba. Kako pravilno shranjevati hrano in kako jo shraniti, da se ne pokvari, je bilo prikazano tudi praktično na delavnici. Poudarila je, da je potrebno imeti vedno pripravljen nahrbtnik za preživetje, v katerem so najnujnejše stvari za preživetje za tri dni – voda, suha hrana, sanitetni material, rezervna oblačila, kopije osebnih dokumentov in nekaj gotovine, kar nam lahko bistveno olajša preživetje takoj po nepredvideni situaciji. Predlaga, da se ljudje seznanijo s koristnimi informacijami o potrebnih količinah hrane in pravilnem ukrepanju na spletni strani: https://nijz.si/wp-content/uploads/2014/03/varnost_zivil_v_izrednih_razmerah.pdf
Več informacij v dokumentu spodaj.
SZJ: Kaj pa, če en teden ne bo elektrike?
Žalec, 10. september 2025 – V polni dvorani UPI – Ljudske univerze Žalec je potekala izjemno zanimiva delavnica z naslovom “Kaj pa, če en teden ni elektrike – kako preživeti?”, ki je obiskovalcem ponudila konkretne rešitve za soočanje z izpadom električne energije in drugimi kriznimi situacijami.
Dogodek je otvorila Darja Majkovič, direktorica občinske uprave Občine Žalec, ki je poudarila pomen posameznika in pripravljenosti in organiziranosti lokalne skupnosti tudi v nepredvidenih situacijah.
V imenu Združenja Ekoci – Ekološka civilna iniciativa Slovenije je Irena Rotar predstavila praktične pristope k prehranski varnosti, samooskrbi in organizaciji življenja brez elektrike. Obiskovalci so se seznanili z možnostmi shranjevanja potrebnih količin hrane za en teden, zagotavljanja vode, toplote in osnovnih potrebščin. Na morebitne nepredvidene situacije se je potrebno pripraviti že prej – morda bi za začetek poskusili z družino preživeti en vikend brez elektrike, da lažje ugotovite kaj vse je potrebno zagotoviti za otroke, starejše, hišne ljubljenčke in zagotovitev ostalih potreb, da boste imeli v zalogi, za primer, da ne bo možno v trgovinah nič kupiti, ne bo deloval vodovod, internet…
V primeru daljšega izpada električne energije, zlasti ob morebitnih hekerskih napadih, je priporočljivo imeti najpomembnejše dokumente tudi v fizični obliki. Mednje sodijo osebni dokumenti, zdravstvena kartica, spričevala, zemljiškoknjižni izpiski, zavarovalne police, bančni izpiski, dokazila o zaposlitvi in drugi ključni podatki. Ker bi morda lahko trajalo dlje časa, da se elektronski sistemi ponovno vzpostavijo, je papirna kopija teh dokumentov bistvena za dokazovanje identitete, lastništva in pravic.Jernej Lipuš, energetski strokovnjak, je predstavil primerjave alternativnih virov energije – od solarnih elektrarn, vetrnic in agregatov, do balkonskih elektrarn in premičnih baterijskih sistemov. Udeleženci so pridobili dragocena znanja o tem, kako se pripraviti na nepredvidene razmere in kako razmišljati o energetski neodvisnosti.
Več informacij v spodnjem dokumentu.
Odgovor MKGP GLEDE VZPODBUD ZA VEČJO PRIDELAVO IN PRODAJO SLOVENSKE HRANE
V Pobudah iz posveta na Celjskem sejmu Altermed -povezava do dokumenta je na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/szj-pomembne-informacije-iz-posveta-kaj-pa-bomo-jutri-jedli/ je bil na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) dne 16. 5. 2025 poslan dopis z vprašanjem ali MKGP razmišlja o tem, da bi v prihodnje poleg vzpodbud za sejanje vključili tudi vzpodbude za prodajo hrane na trgu, ki jo naj dokaže pridelovalec preden so mu
nakazana finančna sredstva in če bi morda bi pričeli z vzpodbudami za prodajo javnemu sektorju. in bi s tem pripomogli k temu, da bi bilo več slovenske hrane na trgu.
V spodnjem dopisu je odgovor iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Pobude in predlogi iz simpozija »Javno naročanje z vizijo – trajnostna lokalna hrana v javne zavode«
Celje, okt, 2025. Hrana je strateška dobrina — tega se še posebej zavedamo 16. oktobra, na svetovni dan hrane, ko nas pretresajo podobe lačnih ljudi po svetu. V času geopolitičnih in podnebnih sprememb je prehranska varnost ključna tudi za stabilnost oskrbe javnih zavodov. Slovenija večino hrane uvaža, državne rezerve pa zadoščajo le za približno teden dni zato je potrebno prehranske dobavne verige okrepiti.
Na simpoziju, ki je bil organiziran septembra v Celju » Javno naročanje z vizijo – trajnostna lokalna hrana v javne zavode« so nastale koristne pobude kako doseči osrednji cilj: »Želimo, da bi naši otroci v vrtcih, šolah, bolniki v bolnišnicah in vsi uporabniki javnih naročil jedli več kakovostne, lokalne, trajnostno pridelane hrane iz Slovenije.« Prednost pri naročanju naj ima lokalna ekološka hrana, nato hrana iz shem kakovosti, nato konvencionalno lokalno pridelana hrana, vse pred uvoženo. Tista, ki ima najkrajšo pot od izvora do naročnika. Kriterij za naročanje pa je že sedaj »najugodnejši ponudnik« kar pa ne pomeni « najcenejši ponudnik«, kar se pogosto dogaja v praksi ampak so pomembni še ostali kriteriji kar lahko pomaga javnim naročevalcem pri izbiriponudnika za kvalitetno lokalno hrano.
Kot je uvodoma poudarila Ana Frelih Larsen z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je treba okrepiti dobavo hrane v javne zavode: »Veliko lahko dosežemo s povezovanjem pridelave s potrošnjo v javnih zavodih, s praktičnim usposabljanjem ter izboljšano logistiko.« Predstavila je tudi pozitivne aktivnosti, ki se že izvajajo v tej smeri.
Na posvetu so nastale številne pobude za več lokalne hrane v javnih naročilih. Na osnovi dobrih praks so sestavili priporočila kjer lahko javni naročniki takoj že preverijo, ali so v okviru obstoječe zakonodaje že storili vse, kar je mogoče, da bi dobavili več lokalne hrane v javne zavode( npr naročanje po ločenih sklopih, povezovanje s kmeti in zadrugami v lokalnem okolju ipd..) Predlagani predlogi vključujejo tudi jasne kriterije v razpisih, ki dajejo prednost lokalni hrani. Predlagajo poenostavitev postopkov javnega naročanja, ustanovitev javne službe za pomoč naročnikom (namesto dosedanjih zasebnih svetovalcev in odvetniških služb, ki sedaj pomagajo javnim naročevalcem pri razpisih ),
Predlagane so tudi spodbude za pridelavo ključnih živil v skladu z mednarodno pogodbo FAO »50 rastlin, ki hranijo svet«. Za javne zavode naj se prednostno dobavljajo živila, ki jih v Sloveniji najlažje pridelamo: krompir, žitarice, med, zelišča, mleko, meso, stročnice, sezonska zelenjava ipd. Predlagani so konkretni predlogi za povečanje pridelave hrane ter okrepitev agroživilske panoge,
Potrebna bo nadgradnja sistemskih rešitev, ki bodo zagotavljale prehransko varnost od semena do krožnika za oblikovanje trdnih prehranskih verig, ki so pomembne tako za javne naročevalce kot za prehransko varnost prebivalcev. Predlagana je aktivacija vseh ključnih deležnikov vse od občin, organizacij kmetov, institucij in odločevalcev ter podpornih organizacij ter dodan predlog zakonodajne sprememb za večjo samooskrbo. Kmetijske organizacije naj okrepijo pridelavo, vzpostavijo zadružne distribucijske verige in jih prilagodijo za delovanje tudi v izrednih razmerah (npr. izpadi elektrike, hekerski napadi, pretrgane transportne poti). Predlog je da je prehranska varnost tudi glavna usmeritev strateških dokumentov »Vizija kmetijstva do leta 2040« in pomemben steber v dokumentih nacionalne strategije za okrevanje in odpornost.
Hrana ni strošek, temveč strateška naložba. Zdaj je čas, da to prepoznamo in ukrepamo. V tem krogotoku pa moram sodelovati vsi. Hrana namreč ni le civilna dobrina. V kriznih razmerah (vojne, naravne nesreče, hekerski napadi) postane strateški vir. Zato je nujno sodelovanje z vseh deležnikov pri oblikovanju nacionalne prehranske strategije, ki vključuje blagovne rezerve, lokalne dobavne verige in logistično podporo, ki jo potrebno vzpostaviti v normalnih razmerah tako za javne naročevalce kot za prebivalce.
Celotne pobude so bile poslane odločevalcem, institucijam, naprednim medijem in ciljnim javnostim. O njihovih odgovorih bomo obvestili napredne medije in ciljne javnosti ter objavili na spletu in družbenih omrežjih.
Soustvarjajmo trajnostno prehransko varnost skupaj
Za Združenje Ekoci
Irena Rotar, preds.
Sporočilo za javnost s simpozija “Javno naročanje z vizijo – trajnostna lokalna hrana v javne zavode”
Celje, 17. 3.2025. Na Celjskem sejmu je potekal strokovni simpozij »Javno naročanje z vizijo – trajnostna lokalna hrana v javne zavode«, ki je združil predstavnike javnih zavodov, kmetijskih organizacij, lokalnih skupnosti, ponudnikov hrane ter odločevalce. Dogodek je bil namenjen iskanju rešitev za večjo vključitev trajnostno pridelane lokalne hrane na jedilnike javnih zavodov ter krepitvi prehranske varnosti.
Povzetek simpozija je na videu posnetku na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=TOl0bYa0mbY
Na simpoziju je bilo prikazanih veliko dobrih praks, ter veliko izzivov največkrat je bil omenjen razlog, da naročniki ne morejo dobaviti dovolj lokalne hrane. Opozorili so na poreklo blaga, ki prihaja tudi iz drugega konca sveta. Izpostavili so preveč birokracije ter opozorili, da bo drugo leto kosilo brezplačno za vse otroke in obstaja nevarnost da bodo kuhinje centralizirane in jih bodo ponekod izvajali zasebniki, obstaja nevarnost, da bo kvalitete hrane slabša. Kmetje menijo, da pridelajo premalo lokalne hrane zato ker nimajo odjemalcev za naročeno pridelavo. Za več lokalne hrane je potreben celostni pristop – povečanje pridelave na kmetijah – vse od semena do krožnika, do prilagoditve jedilnikov sezonski ponudbi v javnih naročilih in fleksibilnosti dobaviteljev, naročnikov in zadrug do vzpostavitve skladiščnih kapacitet in distribucijskih verig. Potrebno bo povečati pridelavo hrane, okrepiti lokalne distribucijske verige preko zadrug in drugih ponudnikov in zmanjšati birokracijo.
Naročevalci pa morajo okrepiti zavedanje, da pod kriterijem « najugodnejši ponudnik ne pomeni najcenejši ponudnik, ampak so potrebni trajnostni pristopi: čim krajše transportne poti – manj prevoženih kilometrov od izvora blaga do krožnika, čim manj embalaže, čim večja kakovost blaga, trdnost dobavne verige tudi v nepredvidenih razmerah…
Zavedanje kako pomembna je lokalna hrana je potrebno okrepiti in jo čim prej implementirati v prakso. V ta namen je bilo na simpoziju podano mnogo dobrih predlogov, ki so jih predlagali gostje panelov in udeleženci simpozija, ki bodo zbrani in podani odločevalcem.
Simpozij aktivno podprlo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dr. Ana Frelih Larsen je v imenu ministrstva predstavila ukrepe, ki vzpodbujajo sistem, ki bo
omogočal stabilne dobave čim bolj ekološke in trajnostno pridelane lokalne hrane.
Kot je poudarila Irena Rotar, Ekoci kakovostna lokalna hrane ni le strošek ampak temelj za zdravje otrok, bolnikov in uporabnikov storitev v javnih zavodih. Izvajalci javnih storitve pa imajo poslanstvo, da poleg osnovne storitve, udejanjajo tudi širši trajnostni vidik javnega naročanja z dolgoročno vizijo za stabilnost dobav, tudi v času morebitnih pretrganih dobav, ki lahko nastanejo zaradi spreminjajočih geopolitičnih, podnebnih, gospodarskih ter ostalih sprememb kot so pretrgane transportne poti ali hekerski napadi..
Sistem stabilnih dobav pa je potrebno vzpostaviti čimprej, saj smo trenutno odvisni večinoma od uvoza hrane. Javne naročnike je pozvala naj da naj letos v tednu slovenske hrane, ki se obeležuje konec novembra pripravijo jedilnike z lokalnimi živili.
Za čimprejšnjo neodvisnost od uvoza lahko za začetek najlažje pristopimo na način, da se vzpostavi sistem od semena do krožnika vsaj za nekaj najnujnejših živil, ki že imajo dokaj širok obseg pridelave v Sloveniji kot so: med, zelišča, krompir, fižol, žitarice, sezonska zelenjava, mleko, meso in ostala živila.
Potekala je tudi podelitev priznaj sodelujočim v vseslovenskem gibanju za povečevanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen in predstavitev aktivnosti…
Gradivo in pobude bodo objavljene na spletni strani: www.ekoci.si.
Skupaj soustvarjajmo zgodbo o prehranski suverenosti, trajnostnem razvoju in spoštovanju slovenskega podeželja.
Hvala za vaš doprinos.
S spoštovanjem!
Za Ekoci in partnerje, Irena Rotar, preds
Vabilo na Simpozij o javnem naročanje “Javno naročanje z vizijo – trajnostna lokalna hrana v javnih zavodih”
Spoštovani,
vabimo vas na strokovni simpozij, ki bo potekal v sredo, 17. septembra 2025, med 14.00 – 17.00 v Modri kongresni dvorani Celjskega sejma, v okviru Mednarodnega obrtnega sejma.
Dogodek bo osvetlil ključne izzive, dobre prakse in potrebne nadgradnje za večje vključevanje trajnostno pridelane lokalne hrane na jedilnike v javnih zavodih. Simpozij bo potekal v dveh delih, program je opisan spodaj.
POZOR, potrebne so prijave!
Svojo udeležbo javite z izpolnitvijo obrazca na povezavi
https://forms.gle/tTbtFQivmdSMN96E9, najkasneje do 12. septembra 2025. Za več informacij o dogodku ali možnost prijave tudi po e – pošti pišite na ekoci.si@gmail.com.
PROGRAM
14.00 do 15.30 – Strokovni simpozij
– Uvodni pozdrav – Renata Košenina, Celjski sejem
– Predstavitev aktivnosti na področju javnih naročil – dr. Ana Frelih Larsen, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
– Izzivi in dobre prakse v javnih zavodih
o prof. Helena Kregar, program Ekošola za srednje šole
o Petra Lozinšek, Vrtec Slovenska Bistrica
o Polona Bastič, OŠ Vojnik
o Marija Mehle, KZ Sloga Kranj
– Priložnosti in predlogi za povečanje dobave trajnostno pridelane hrane za javne zavode:
o dr.Jože Podgoršek in Gabrijela Salobir, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
o mag. Tatjana Buzeti, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije
o Boštjan Noč, Čebelarska zveza Slovenije
o Dejan Sukič, Pomurska ekološka zadruga
o dr. Blaž Germšek, Kmetijski inštitut Slovenije
– Zaključek:
o Zbiranje predlogov za vzpostavitev sistema prehranske varnosti v javnih zavodih – z vizijo zdrave, lokalno, trajnostno pridelane hrane, minimalnih odpadkov in kratkih transportnih poti, tudi v kriznih razmerah
Podelitev pohval in priznanj sodelujočim v vseslovenskem gibanju za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.
15.30 do 17.00 – Korak bližje k lažjemu naročanju trajnostne lokalne hrane – predstavitev inovativnih ponudnikov
Predstavljeni bodo inovativni izdelki in zanimive storitve zavzetih ponudnikov, ki bodo prikazali rešitve za odpravo najpogostejših dilem pri naročanju v javnih naročilih.
– Inovativne rešitve predstavljajo: KZ Sloga Kranj, Pomurska ekološka zadruga; Vidov Brejg; Marija Metličar; Davor Vučkovski; Eko gajbico prosim – Očko Katarina, eko kmetija; RAS in ostali nosilci inovativnih praks.
– Izmenjevalnica semen in znanja: Predstavitve aktivnosti za povečevanje
samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen. Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen in Društvo Samooskrbni.net.
Veselimo se vaše prisotnosti in skupnega oblikovanja prihodnosti javne prehrane.
Prisrčno dobrodošli!
Irena Rotar, predsednica
Združenje Ekoci
SEJEM AGRA 2025: napovednik
KAJ BOMO V PRIHODNJE JEDLI IN KAKO SHRANILI HRANO?
Vabljeni na AGRA 2025 – Hala C, vsak dan od 9.00 do 18.00 (23.–28. avgust 2025)
Združenje Ekoci skupaj s partnerji, organizacijami in aktivisti v okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen pripravlja edinstven niz predstavitev na sejmu AGRA 2025. V ospredju bo prehranska varnost – od semena do krožnika – ter rešitve za nepredvidene razmere, kot so izpadi elektrike, ujme ali motnje v oskrbi.
Naučite se, kako pridelati, predelati in shraniti vsaj 50 rastlin, ki jih potrebujemo za preživetje. Spoznajte slovenska semena, ki so prilagojena našemu okolju, in odkrijte inovativne načine shranjevanja hrane brez hladilnika.
DNEVNI PROGRAM DOGAJANJA – Hala C
Sobota, 23. avgust
- 11.00 – Prehranska varnost brez hladilnika: liofilizirana živila (Njami Njami)
- 13.00 – Slovenska semena: prilagojena lokalnemu okolju
- Izmenjevalnica semen in znanja (Ekoci, Gibanje Oskrbimo Slovenijo)
Nedelja, 24. avgust
- 11.00 – Kako shraniti jagodičevje za več let (Njami Njami)
- 13.00 – Od semena do krožnika – ali zmoremo sami? (Ekoci, Štafeta semen)
Ponedeljek, 25. avgust
- 11.00 – Pravilno shranjevanje zelišč (Društvo zeliščarjev Marija Snežna)
- 13.00 – Izmenjevalnica semen in znanja (Ekoci, TD Klopotec, Marija Snežna)
Torek, 26. avgust
- 11.00 – Pravilno sušenje zelišč (Vidov Brejg)
- 13.00 – Pomen slovenskih semen in sonaravne samooskrbe (Ekoci, Štafeta semen)
Sreda, 27. avgust
- 11.00 – Bo Slovenija postala zeliščarska velesila? (Vidov Brejg)
- 13.00 – Kaj lahko storimo, da v prihodnosti ne bomo lačni? (Ekoci, Štafeta semen)
Četrtek, 28. avgust
- 11.00 – Ste pripravljeni na vse? Nahrbtnik preživetja (Ekoci)
- 13.00 – Kakšno hrano bomo jedli v prihodnosti? Žuželke, umetno pridelano z novimi genskimi tehnikami ali sonaravno? (Ekoci)
- Izmenjevalnica semen in znanja (Ekoci, Štafeta semen)
VSEBINSKI SKLOPI
- Od semena do krožnika – ali zmoremo sami?
- Slovenija kot zeliščarska velesila
- Prehranska varnost brez hladilnika – liofilizacija
- Pripravljenost na nepredvidene razmere – nahrbtnik preživetja
Pridite, izmenjajte znanje, semena in izkušnje. Skupaj lahko poskrbimo, da Slovenija postane bolj samooskrbna, odporna in pripravljena na prihodnost!
SZJ: ZAHVALA SODELUJOčIM – OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN – NAVDIHUJOČI DOGODKI – PRIPRAVLJENI NA VSE
Spoštovani,
V Ekoci – Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen – vseslovenskega gibanja za povečanje prehranske samooskrbe in ohranjanje semen (poteka že od leta 2012 dalje) z veseljem opažamo, da udeleženci s svojim znanjem, izkušnjami in dejanji odločilno prispevajo k rasti samooskrbnih aktivnosti po vsej Sloveniji. Širijo se izmenjevalnice semen in znanja, organizirajo se predavanja in dogodki, ki spodbujajo sodelovanje, rastejo nove gredice in vrtički, čedalje bolj se zavedamo pomena samooskrbe..
Ugotavljamo pa, da se glede na aktualne geopolitične, varnostne in gospodarske razmere vse bolj kaže potreba po nadgradnji prehranske samooskrbe v celostno samooskrbo. Ta pristop poudarja krepitev suverenosti posameznika, družine in lokalne skupnosti tako na prehranskem, varnostnem, zdravstvenem, energijskem področju …
Aktivnosti že prinašajo rezultate – med uspešnimi pobudami izstopaSooskrbovalnica Desetinka, ki povezuje ozaveščene potrošnike z naprednimi kmeti, ter projekt “Pripravljeni na vse – Nahrbtnik preživetja“, rezultati, ki so plod sodelovanja z odločevalci in institucijami , vsako leto se število šol in vrtcev, društev in posameznikov, ki se pridružujejo aktivostim povečuje.. Najpomebneje pa je, da je posajenih vsako leto znova na tisoče semen več, narejenih veliko semenskih kroglic…
Predlagamo, da kliknete na dopis v priponki : SZJ – ZAHVALA SODELUJOCIM – OSKRBIMO SLOVENIJO-STAFETA SEMEN – NAVDIHUJOČI DOGODKI- PRIPRAVLJENI NA VSE
z zanimivimi vsebinami:
- Zahvala vsem sodelujočim v projektu “Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen”
- Navdihujoče zgodbe iz OŠ Trzin – vrtca Trzin
- Pobirajmo zelišča, sejmo nova semena in sadimo sadike
- Ste pripravljeni na dopust – nahrbtnik preživetja
- Nadgrajujmo samooskrbne aktivnosti z sooskrbo v lokalnem okolju, več povezovanja, sodelovanja in znanj za preživetje.
Zahvaljujemo se vsem sodelujučim posameznikom, društvom, strokovnjakom pri pripravi pobud, sodelujočim kmetom, zavzetim mentorjem in vodstvom šol, vrtcev in institucij, ki razumejo prenos znanj za življenje na prihodnje generacije. Zahvaljujemo se naprednim medijem, ki prenašajo verodostojne informacije tudi o konkretnih rešitvah – tudi o naših aktivnostih.Sodelujočim v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen bomo z veseljem vsem, ki želite prejeti Priznanja za sodelovanje( podelili jih bomo na Celjskem sejmu MOS v septembru) to sporočili in nam poslali poročilo o izvedenih aktivnostih na naslov: ekoci.si@gmail.com;
- Skupaj ustvarjajmo prihodnost — zase in za prihajajoče generacije.
- Prijeten dopust in počitnice vam želimo. Izkoristimo priložnost in navdihnimo mlade tudi s pridobivanjem praktičnih veščin za preživetje – kako najti vodo v naravi, kako spoznati divje rastle rastline, kako narediti zavetišče in kako se znajti v nepredvidenih situacijah in kako poskrbeti za prehransko varnost.
Veselimo se nadaljnega sodelovanja.