Napovednik dogodkov v EKOCI, Zadnje objave

Štafeta semen Oskrbimo.si – ohranjajmo slovenska semena

 

Vabilo k sodelovanju

 

Eko civilna iniciativa vas vabi, da aktivno sodelujete pri ustvarjanju sedanjosti in prihodnosti. Namen Štafete semen Oskrbimo.si je ozaveščanje in izobraževanje o pomenu avtohtonih, domačih, tradicionalnih in ekoloških semen kot o kulturnem in narodnem bogastvu, ki se prenaša iz generacije v generacijo in omogoča preživetje slovenskega naroda v danih razmerah na slovenski zemlji.
Namen Štafete semen Oskrbimo. si – ohranjajmo slovenska semena
1. Obuditi zavedanje in skrb za ohranitev semen avtohtonih, domačih tradicionalnih slovenskih rastlinskih vrst in sort s sonaravno pridelavo hrane po načelih ekologije in biogospodarstva.
2. Povečati skrb za razmnoževanje, ohranjanje in hrambo semen regenerativnih sposobnosti, ki imajo lastnosti in identitete krajine v Sloveniji in rastejo prilagojene v naših razmerah.
3. Prenos znanja iz generacije v generacijo ter ohranjanje semen kot kulturno in narodno bogastvo prednikov, ki omogočajo zdravje in življenje naslednjim rodovom v Sloveniji.
4. Spodbuditi posaditev semen v javnih ali domačih vrtovih, v cvetličnih lončkih ali in koritih ter v nadaljevanju na večjih kmetijskih površinah na sonaravne načine: ekološko, biodinamično, permakulturno.
5. Štafeta Oskrbimo. si – ohranjajmo slovenska semena spodbuja sodelovanje, povezovanje in druženje ljudi, medsebojno izmenjavo semen avtohtonih slovenskih rastlinskih vrst in sort ter medgeneracijsko sodelovanje pri sajenju semen. Spodbuja zavedanje o tradicionalnem poreklu pravilne uporabe semen in sonaravni pridelavi hrane, ki omogoča pridelavo zdravih pridelkov, ki omogočajo prehrano skozi vse leto z doma pridelano hrano. Želimo vzpodbuditi sodelovanje v lokalnem okolju, da si prebivalci z zdravimi semeni pridelajo čim več pridelkov in da si prebivalci Slovenije zagotovimo čim večjo samooskrbo s hrano.
Štafeta semen Oskrbimo.si – ohranjajmo slovenska semena
Ozavešča in izobražuje o pomenu avtohtonih, domačih, tradicionalnih in ekoloških semen iz katerih pridelujemo zdrave pridelke na sonaraven način.
Spodbuja izmenjavo – štafeto – prenos semen iz rok do rok , iz shrambe v zemljo, da seme vedno znova rodi zdrave in bogate plodove. Štafeta semen spodbuja prenos znanja iz generacije v generacijo iz stroke v vsakdanje življenje, ohranja slovenske sorte in vrste semen v domačih shrambah , v naravi in semenskih knjižnicah in bankah, na način, da se ta znova sejejo in hranijo za naslednje leto, da bodo iz semen zrastli zdravi plodovi, ki bodo omogočali zdravo življenje sedanjim in prihodnjim generacijam v Sloveniji.

Kako lahko sodelujete v Štafeti semen Oskrbimo.si?

Najprej se odločite posaditi semena.
Zasejete jih lahko povsod: v lonček na okenski polici, v cvetlično korito na balkonu, na zelenico ali gredice na vrtu. Ali pa sadite na njivi ali zapuščeni ravnici. Lahko organizirate skupinske vrtove in skupaj pridelujete hrano.
Želimo saditi slovenska avtohtona, domača in tradicionalna semena. In najboljši nasvet nam lahko dajejo dedek, babica, učitelj, stric kmet, svetovalec.

Izmenjujte semena
Lahko izmenjujete različna semena s prijatelji. Lahko organizirate ali se udeležite menjave semen čim bližje vašemu kraju ali celo na večjih dogodkih.

Kaj še lahko naredite?
Organizirate prijeten dogodek skupnega sajenja semen. Izmenjavo semen povežete s prijetnim druženjem. Celo pojete lahko o semenih, ta so vedno bolj dragocena. Lahko pa poiščete zgodovinski izvor semen. Znanje pa delite s prijatelji.

Bodite pozitivna točka
Ko na temo semen organizirate menjavo semen, kulturni ali družabni dogodek, boste dobili naziv Pozitivna točka. Skupaj z Ekoci bomo obveščali javnost in tako osveščali vse.

Priključite se in sodelujte – aktivirajte se!
Vsako dejanje je pomembno, da ne bomo v prihodnosti lačni! Ekoci vas vabimo k sodelovanju v Štafeti semen. Gradili bomo znanje in izkušnje, izmenjevali semena, skupaj sadili in se veselili in poskrbeli za zdrave pridelke in zdravo hrano za sedanje in prihodnje rodove.

Vsako dejanje šteje
Rastlina daje veselje. Uživajte v njeni rasti. In ko dozori, vas obogati še z obilnimi plodovi.

Spoštujemo slovensko zemljo
Skupaj se učimo spoštovati zemljo, naravo in energije. Naučimo se sejati in saditi ter spoštovati vse, ki ohranjajo semena in jih vedno znova posadijo. Ustvarjamo bogate plodove in omogočajmo zdravo hrano in življenje v Sloveniji.

Kako bo potekala izvedba Štafete semen Oskrbimo.si?
1. Od 20. do 30.3.2012 – Zbiranje prijavPrijavili se boste preko spletnega obrazca na naših spletnih straneh http://www.stafetasemen.oskrbimo.si;
Facebook stran: Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen
http://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen

Prijavite se lahko kot:
a. Šola ali vrtec – za vprašanja, kako in kaj posadite, se boste lahko obrnili na mrežo ekošolskih vrtov Inštituta za trajnostni razvoj, na spletu: http://www.solskiekovrt.si/.
b. Društvo , druga organizacija ali posameznik – Za vprašanja, kako in kaj posadite, se boste lahko obrnili na regijska društva Ajda, čim bližje vašemu kraju. Naslovi regijskih društev bodo objavljeni na spletu, koristne informacije pa najdete na: http://www.ajda-vrzdenec.si/ in na http://www.zveza-ajda.si/.

2. Od 1.4.2012 od 15.4.2012 – Izmenjava semen in sajenje
Po celi Sloveniji bomo sadili in izmenjavali samo slovenska semena avtohtonih domačih in
tradicionalnih vrst in sort. Če svojega semena še nimate, lahko izbirate med 11 vrstami slovenskih
ekoloških semen, ki jih priporočamo Ekoci. To so: paradižnik Jani ali volovsko srce, čebula
Belokranjka, redkvica Sora, repa kranjska okrogla, zelje Emona, motovilec Ljubljanski, solata
Posavka, nizek fižol Prepeličar ali nizek fižol Maja in bazilika.

Koliko semen sodeluje v štafeti?

Izbrali boste 33 zrn iste vrste in iste sorte semena in jih tako razporedili:
– 11 zrn semen ali več posejete in dokumentirate na obrazcu, ki ga dobite ob prijavi na spletni strani
http://www.stafetasemen.oskrbimo.si, kjer boste zapisali vse o semenu, kje raste , kdo je sadil in kdo
seme ohranja,
– 11 zrn izmenjate s prijatelji ali pa z drugimi na eni izmed pozitivnih točk ali v svoji šoli, vrtcu,
– 11 zrn pošljete skupaj z dokumentacijo o semenu.

Kam pošljete semena za hrambo?

Šole in vrtci – vodja v štafeti pošlje na izbrano šolo koordinatorico
(naslov Vam bomo sporočili). Štafeta pa bo ponesla vaše seme naprej v hrambo
. Posamezniki in organizacije pošljete semena in dokument o semenu na Ekofejst.
Od tu bodo semena posredovana s Štafeto semen Oskrbimo.si v hrambo semenske knjižnice
v Maribor.

O sajenju ali izmenjavi semen lahko posnamete tudi kratek filmček ali fotografirate dogodek ali svojo stvaritev ter jo delite z ostalimi na Facebooku : Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen. http://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen

3. Dne 20. 4 2012 – Okrogla miza v Mariboru
V Mariboru bomo novinarjem in javnosti predstavili aktivnosti vseh sodelujočih ter predali semena
v hrambo.

4. Dne 28. 4. 2012 – Festival miru – štafeto semen Oskrbimo.si – zakladnico narodnega bogastva simbolično ponesemo na Festival miru na Pohorje. Vsi sodelujoči v Štafeti Oskrbimo.si ste vljudno vabljeni, da se udeležite dogodka.
4. Dodatna podpora sodelujočim
a. Za strokovna vprašanja se boste lahko obrnili tudi na kmetijsko stroko. Seznam strokovnjakov in institucij bo objavljen na spletu ob prijavi.
b. Izmenjujte izkušnje, poklepetajte o semenih tudi na spletni strani Zelenega kroga: http://rastline.mojforum.si/rastline-about7759.html
c. Če želite izvedeti kaj o pomenu samooskrbe in pomembnosti ohranjanja semen lahko za več informacij pobrskate na spletu v projektu Skupaj za zdravje človeka in narave: http://www.zazdravje.net/
d. Kot posameznik društvo ali organizacija boste lahko izmenjevali semena med prijatelji ter na dogodkih izmenjave semen na Pozitivnih točkah..

Skupaj bomo obveščali in osveščali javnost o dobrih delih, ki jih delate. Ekoci bomo objavljali dogodke na več tisoč naslovih, preko medijev in preko javnosti. Prepričani smo da se bodo udeleževali aktivnosti vsi, ki želijo vsi napredni in dobri mediji in ljudje ki delajo dobro za ljudi za okolje in jim želijo soustvarjati prihodnost v Sloveniji in se udeleževali vaših aktivnosti.
5. Prijavite se prvi in dobili boste tudi darilo
Kot posameznik ali kot sodelujoča organizacija (šola, vrtec, društvo,..) prosimo, da se prijavite preko spletnega prijavnega obrazca na spletni strani http://stafetasemen.oskrbimo.si.
Prvim 33 prijavljenim udeležencem bodo semena podarili iz semenske hiše Amarant.

 

Prisrčno dobrodošli!
Eko civilna iniciativa Slovenije vas vabi v imenu mnogo dobrih ljudi: Katarina, Irena, Vesna, Tadej, Dejan, Marjan, Maja, Janez, Fanči, Matjaž, Peter, Meta..…
OJ- OSTI JAREJ!
(staroslovenski pozdrav:«ostani, zdrav, mlad, pomlajen, bodi močan!«)

www.ekoci.si ; info: ekoci.slo@gmail.com;
http://www.facebook.com/pages/Ekoci-Ekološka-civilna-iniciativa/280321302001496

 

Naši predniki Veneti so pustili pomembno sporočilo:
“Slovenka – Slovenec« kjerkoli si:
– tu je tvoj temelj, osnova, od tu je tvoje seme – izvor, bistvo,
– tu je tvoje središče, od tu je tvoja energija, potenca,
– tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva.”
————————————————————————————————————
Priporočamo poslušanje  oddaje Radio SLO 1: Studio ob 17h :SAMOOSKRBA SLOVENIJE
http://tvslo.si/predvajaj/samooskrba-slovenije/ava2.130325486/ in ogled posnetka na TV Studio 12:
http://www.s12.si/ekologija/dogodki/1485-pomen-samooskrbe-s-hrano-in-semeni-sanja-lonar.html

Članki na temo ekologije, samooskrbe s hrano, trajnosti, soc.gibanj, opolnomočenja posameznika ipd., Gradivo za razmislek

Ekološko kmetovanje LAHKO nahrani svet



Z ministrstva prihaja sugestija: “Pri pogledu na problematiko celotne oskrbe Slovenije s hrano bodo potrebne  sistemske spremembe, ki bodo skozi zakonodajo in posledično finančne transferje omogočile in motivirale relevante množice kmetovalcev pri spremebi načina kmetovanja in jasno tudi pri spremembi načina razmišljanja.


V ta namen bo potrebna primerjalna študijo kmetovanja na EKO in klasični kmetiji – jah.

Da bi do tega prišli je potrebno letno spremljanje in statistična primerjava dveh kmetijTako bomo lahko tudi formalno operirali s podatki, ki bodo relevantni.”……




 No američani(Pennsylvania’s Rodale Institute,so to naredili leta nazaj nekateri povzetki so taki






1. “30-letna primerjava je pokazala, organski sistemi so skoraj trikrat bolj donosni kot konvencionalni.  Povprečni neto donos za ekološko pridelavo je znašal

$ 558/acre / leto v primerjavi s samo $ 190/acre/leto za konvencionalni sistem .


2. * Organska prekaša običajno v sušnih letih,  v prvih so večja obnavljanja podzemne vode in zmanjšanje odtekanja

3. * Organski sistemi kmetovanja  gradijo in ne tanjšajo organske snovi in ni vetrne erozije


4. Organska kmetovanja so bolj donosni kot konvencionalna.5. * Ekološko kmetijstvo porabi manj energije, 45% pa je bolj učinkovito.


Za podrobnosti pa poglejte na [Kompletno Poročilo pdf] Da bi verjeli, ali potrebujemo tudi doma , v Slo delati dolgoletno primerjalno analizo, medtem ko pa čas teče…..al je kar dosti, če zadevo referencirano prevedemo in  pomolimo pod nos odgovornim. Vendar se nekak vsiljuje vtis, da  dokler jim ne bo treba, pač ne bodo dovzetni za eko navkljub še  takšnim argumentom in analizam in dokazom.


Ko bo zadostna množica ljudi doumela in začela zahtevati, klicati posamezne odgovorne na ključnih položajih , bo stvar šla malo drugače, do takrat pa…….spremembe bodo lahko šle od spodaj navzgor kot pritisk , kot upanje in molitve,  kot zahteve, kot revolt.


Ali je vredno se  truditi  jih prepričevati? Kvečjemu dati pravim na položajih podporo, ostale pa pustiti na miru in se ne it z njimi kdo je pametnejši?

vir.

http://blog.friendseat.com/study-finds-organic-better-than-conventional-farming


Dobro argumentacijo najdemo tudi v članku spletne strani http://wearechange.si/


"Eden od argumentov za promoviranje gensko spremenjenih rastlin in biotehnologije je da
GSO lahko nahrani svet in da ne-GSO in ekološke metode niso zmožne proizvesti zadostne
količine hrane za vse. Toda resnica je, da je ekološko kmetovanje samo po sebi v celoti
sposobno nahraniti svet. Moramo samo narediti nekaj sprememb v načinu gojenja in vzrejanja
hrane, kar pomeni odprava tovarniškega kmetovanja, ki uničuje naše zdravje in planet.

V poročilu z naslovom Hranjenje prihodnosti, ki ga je napisalo ekološko združenje Soil
Association, ki se nahaja v Veliki Britaniji, pravi, da ekološki in drugi agro-ekološki kmetijski
sistemi niso samo rešitev za lakoto na svetu ampak, ko se ti holistični sistemi vpeljejo,
povleče najrevnejše iz revščine." več na Ne verjamite laži- Ekološko kmetovanje LAHKO nahrani svet


 


 


 


 



	

	
	




	
	

				

			Ekofejst v Galiciji
		

			
Opomnik za Ekofejst marec in naročilo živil, drugi aktualni dogodki, vabila, ponudbe…..

		

			 		

	


		

		
1. Opomnik Ekofejst


 2. Spomladanska izmenjava oblačil


 3. Predavanje in Prikaz obrezovanja drevja v travniškem sadovnjaku


 4. Delavnica permakulture Visoka greda –   ustvarjamo gredice obilja


 5. Delavnica:


 Socialno podjetništvo kot priložnost sedaj in v prihodnosti


 6. Konferenca IRDO, institut za družbeno odgovornost NNOVATION OF CULTURE TOWARD MORE SOCIAL RESPONSIBILITY – THE WAY OUT OF SOCIO-CULTURAL CRISIS


 7. Sprehod z zeliščarjem


 


 


 1.


Spoštovani!


Pošiljamo Vam opomnik na Ekofejst v Savinjski dolini – V KS  Galicija , kjer je vsak mesec – drugi vikend v mesecu Festival izmenjave znanj, dobrih izkušenj in prijetnega druženja.


Na  Ekofesjt-u bo podanega ogromno znanja strokovnjakov  in podeljenih dobrih  izkušenj! Naj opomnimo le nekatere morda najbolj očitne, (ostalim se opravičujemo ke rjih na tem mestu ne navajamo znova)


– KMETJE, OSKRBITE SLOVENIJO S HRANO, DA NE BOMO KMALU LAČNI


Kako pridelati zdravo hrano, ki jo trg potrebuje?


Predava: Anton Komat,  neodvisni ekolog


Več inf. Na https://ekoci.si/?p=1001


– EKOLOŠKA ŽIVILA-najbolj  iskana med potrošniki


Kako si ustvariti zaupanje na trgu?


Predava: Polona Repič, IKC , Univerza Maribor


– SKRBIMO ZA SEMENA!  Naše  zdravje tiči v semenih naših kulturnih rastlin!


Kako rastlinam pomagati do boljšega zdravja da bomo bolj zdravi tudi sami?


Predava: Meta Vrhunc


več inf. Na http://www.ajda-vrzdenec.si/


– EKOLOŠKI  VRT – prave razdalje med rastlinami in »dobri sosedje«


Predstavitev rastlinske  združb, ki  se medsebojno podpirajo


Predava: Fanči Perdih, Amarant


-MISLITI OBILJE-UKRADENA BLAGINJA


Predavanje: Bojan Radej, Slovensko Društvo evalvatorjev


več inf na https://ekoci.si/?p=1136


-USTVARJAJMO TRAJNE GREDICE obilja – permakulturni vrt


Kako ustvariti gredico   z veliko  pridelkov in malo dela


Predava: Jožica Fabjan, mentorica šolskih eko vrtov in permakulturna učiteljica


-ARHIEKO:  samooskrbna prebivališča iz naravnih  materialov


Manjša cenovno dostopna prebivališča -za posameznike, mlajše družine, eko vasi in starejše)


Predava: IRA ZORKO, arhitekt in permakulturnik


-Predstavitev dokumetarnega filma  «THRIVE«


Film ponuja resnične  rešitve  za boljše življenje  in našo prihodnost


več na http://www.wellbe.si/thrive.html


Izvaja: Zavod WellBe


-EBNERJEV KALILNIK -ohranjanje genetskih lastnosti naših semen/ rastlin


Predava: Dejan Rengeo


več na https://docs.google.com/open?id=1qhuPuTE9wkqqL5LbzHCJIVYlu5kXh8JzxTS7SRNLF4pYu0viJkPvY1tX7ruJ


-PREDAVANJE IN PRIKAZ SAMODELUJOČE ČRPALKE  “OVNA “


Predava in predstavlja : Martin Kozjek, Inovator


-NAUČIMO SE PREŽIVETI V NARAVI – NAUČIMO SE PREŽIVETI KJERKOLI!


Ali  znamo preživeti   v naravi; teorija preživetja, tehnika, oprema , odnosi…


Predstavlja: Miha Berčič,  dipl.biolog,


Več na http://www.spirala.si/index.php?option=com_contact&view=contact&id=1&Itemid=29


Po prednaročilu in na prireditvi bo mogoče nabaviti živila kmetije Rengeo (glej tabelo tu Naročilo živil RENGEO  ), Lipej (http://www.biodobro.com/ ), semena Amarant ( http://www.amarant.si/ ) ter sadike Eksotične vrtnarije goji, stevia ..(http://www.gojijagode.com )


Program Ekofejsta v celoti najdete na https://ekoci.si/?p=1392


2.


Spomladanska izmenjava oblačil


KJE: menjalni kotiček v prodajalni MIR Poštna ulica 1, Maribor


KDAJ: sreda 14.03.2012, četrtek 15.03.2012, petek 16.03.2012 od 15 do 18 ure


sobota 17.03.2012 od  09 do 12 ure


Mesec marec je kot nalašč mesec čistilnih akcij.


Pospravi prepolne omare in osvobodi stanovanje vsega nepotrebnega.


Zberi vsa odvečna oblačila in nepotrebne predmete, ter se nam pridruži v menjalnem kotičku. Morda najdeš kaj uporabnega?


Izmenjava poteka po načelu blagovne menjave: kos za kos.


Izmenjava oblačil je po eni strani odlična priložnost za osvežitev vaše garderobe, po drugi strani pa s sodelovanjem v akciji rušite tabuje o rabljenih oblačilih in na ustvarjalen način podaljšujete življenjski cikel izdelka.


Če za menjavo niste zainteresirani, pa bi vseeno radi počistili skrite kotičke vašega stanovanja, vas vabimo, da nam prinesete in podarite odvečna oblačila, torbice, modne dodatke, čevlje… Podarite nam lahko neomejene količine teh predmetov. Z donacijo boste podprli projekt posredovalnice rabljenih predmetov Ropotarnica.


Zbiramo:


– manjše okrasne predmete: nakit, šatulje, svečnike, različne obeske, denarnice …


– slike, knjige, brošure, albume, razglednice, značke, družabne igre …


– manjše tehnične izdelke: ure, fotoaparate, glasbila …


– manjše športne rekvizite


– male gospodinjske aparate in potrebščine: posodo, pribor, kozarce, vaze …


– manjše gospodinjske potrebščine, izdelke iz: lesa, keramike, stekla, plastike, kovine


– izdelke iz tekstila: blago, posteljnino, zavese, brisače, prte, okrasne prtičke, rute …


– moška, ženska in otroška oblačila


– moško, žensko in otroško obutev


– otroške igrače in opremo


Dogodek izmenjave oblačil organizira Društvo AKTIVIRAJ SE v okviru projekta Posredovalnice rabljenih predmetov – ROPOTARNICA. Cilj projekta je ustanovitev socialnega podjetja, ustvarjanje zelenih delovnih mest za ranljive ciljne skupine, kot so iskalci prve zaposlitve in dolgotrajno brezposelne osebe starejše od 50 let.


Veselimo se druženja z vami.


Kontakt : Ropotarnica 030 278 577


drustvo.aktivirajse@gmail.com


3.


VABILO


Na podlagi znanstvene utemeljenosti v astronomiji in kvantni fiziki, praktične potrditve s poskusi Marije in Matthiasa K. Thun, Setvenega priročnika, koledarja za poljedelce, vrtičkarje, je 8.3.2012 čas za presajanje in obrezovanje sadnega drevja. Z deli z rastlinami na ta dan, poleg inpulza za dobro ukoreninjanje, spodbujamo tudi razvoj plodu. V času za presajanje, se v gornji del rastline dviga le malo soka, zato je ta dan primeren za obrezovanje sadnega drevja, živih mej in tudi podiranje stavbnega lesa. Odličen dan, da nam bo priznana strokovnjakinja mag. Zlatka Gutman Kobal (KGZS – Zavod MB), spregovorila o obrezovanju drevja v travniškem sadovnjaku. Dobili se bomo v sejni sobi Občine Tabor v Savinjski dolini ob 9. uri, potem pa bomo okoli 11.ure šli na kmetijo Mak, k Ramšak, kjer nam bo mag. Zlatka Gutman Kobal, še praktično prikazala rez v travniškem sadovnjaku.


Vljudno vabljeni,


4.


PERMAKULTURA


GREDICE OBILJA


ustvarjamo


v soboto 17.03.2012


od 10.00 do 17. 00 ure


Teoretična in praktična delavnica:


Delavnico vodi ga. Jožica Fabjan– permakulturna učiteljica in mentorica  šolskih eko vrtov,


ki na strokoven in preprost način podaja informacije.  Njena ljubezen do narave in podajanje znanja permakulture , ki ga je  pridobivala tudi  v tujini , ga podaja več let v  obliki predavanj, tečajev in delavnic… Kot  strokovna sodelavka  Inštituta za trajnostni razvoj aktivno sodeluje z mentorji šol pri ustvarjanju  šolskih ekoloških vrtov  že skoraj na 200 šolah


PROGRAM:


Od  10. 00-12.00   Visoka greda –   ustvarjamo gredice obilja


Najprej bomo spoznali osnovna načela permakulture: opazovanje  narave in naravnih ciklov, ustvarjanje sistema , ki daje obilne  pridelke z malo truda in raznolikost  plodov.


V drugem delu pa spoznali osnove, kako na  majhnem prostoru  narediti  visoko gredo,  ki  daje veliko zdrave zelenjave in pridelkov, rokovanje z njo pa je veliko lažje.


Si želite postati samooskrbni in uživati ob pogledih na čudovito obilje  narave  na visoki  gredici? Si  želite  pridobiti znanje, kako narediti gredico obilja na enem mestu


Od 12.00 – 12.30     Vegetarijansko kosilo , sladica, sadje, čaj


Od 12.30  – 13.00     Odhod na  parcelo


Od 13.00 –  17.00    Praktična  izvedba  ustvarjanja visoke  gredice


Si želite postati samooskrbni in uživati ob pogledih na čudovito obilje  narave  na visoki  gredi? Si  želite  pridobiti znanje, kako narediti gredico obilja  v enem dnevu?


Dobrodošli v ustvarjanju zelenjavne  gredice obilja!


Svojo prisotnost predhodno prijavite na e –naslov: info@lavita.si; do 14.3.2011


ali preko SMS na tel:  040-203-055  do 1.2.2012


Cena delavnice: 30 €


Cena vključuje: teoretično izobraževanje v lepo urejenem in toplem okolju Centra čez mavrico, vegetarijansko kosilo, gradivo posredovanih vsebin  delavnice in strokovno vodeno praktično izvedbo visoke trajne gredice obilja.


Prispevek lahko poravnate na dan prijave osebno ali na TRR  SI56 0510 0801 3396 759  Abanka – za Društvo Lavita, Velika Pirešica 1,3310 Žalec.


V kolikor boste prispevek poravnali preko TRR vas naprošamo, da prinesete dokazilo o plačilu.


Kaj potrebujete?


Za  teoretični del izobraževanja beležko s podlogo in pisalo. Za praktični del pa delovne rokavice, primerno obutev in  obleko. Na delavnici nas bo grelo delo, topel čaj ter prijetno vzdušje. Zaradi boljših pogojev prenosa znanja in veščin je število udeležencev omejeno na 20 udeležencev.


Za udeležbo na delavnici so potrebne predhodne prijave in naprošamo za resnost prijave.


Prisrčno  dobrodošli v  soustvarjanju  z naravo !


LOKACIJA:  Velika Pirešica 1,  Žalec


5.


Vabilo


Dne 10.3.2011 od 9.30 -12.00 ure


Delavnica:


Socialno podjetništvo kot priložnost sedaj in v prihodnosti


Izvaja: Katarina Hölzl, univ.dipl.iur


Vsebina:


1. Kaj je socialno podjetništvo?


Udeleženci se bodo seznanili o možnostih in priložnostih, ki jih nudi socialno podjetništvo.


2. Predstavitev zakona o socialnem podjetništvu.


Udeleženci se bodo seznanili s posameznimi določili zakona.


Kako razumeti posamezna določila? Kako ustanoviti socialno podjetje?


3. Socialno podjetništvo doma in v tujini.


Kako je razvito socialno podjetništvo v Sloveniji in kako v tujini? Primeri dobrih praks.


Predhodne prijave na do 9.3.2012. Cena delavnice: 30€


Lokacija: Center Čez mavrico, Žalec, Velika Pirešica 1


Predhodne prijave na do 9.3.2012. Cena delavnice: 30€


Prispevek poravnate na dan predavanja. Za izvedbo aktivnosti je potrebnih vsaj 8 udeležencev.


OBVEZNE PRIJAVE z elektronskim sporočilom na elektronski naslov info@cezmavrico. si ali z


SMS sporočilom na telefonsko številko 070 755 251. V sporočilu naj bo navedena aktivnost, na


katero se prijavljate. V primeru nezadostnega števila prijavljenih aktivnost odpade. Že prijavljeni


udeleženci boste o tem obveščeni.


6.


POZDRAV,


INNOVATION OF CULTURE TOWARD MORE SOCIAL RESPONSIBILITY – THE WAY OUT OF SOCIO-CULTURAL CRISIS, Maribor, Slovenia, 8th – 10th March 2012


Program


http://www.irdo.si/images/2012-program.pdf


Additional information / Dodatne informacije:


IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija


e-pošta in prijave: info@irdo.si, faks: + 386 (0)2 429 71 04, spletna stran konference: www.irdo.si


zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, e: mulej@uni-mb.si, Anita Hrast, e: anita.hrast@irdo.si, GSM: 031 344 883


Konferenco organizira IRDO, institut za družbeno odgovornost .


7.


Vsi, ki vas zanima zeliščarstvo, ste vabljeni na nedeljski sprehod z zeliščarjem.


Na sprehodu z zeliščarjem Lovrom Vehovarjem spoznavamo na Goričkem


rastoče zdravilne, užitne in uporabne rastline. Naučimo se jih prepoznavati,


ogledamo si na kakšnih rastiščih in kdaj jih najdemo, se poučimo kako jih


sušimo, shranjujemo in uporabljamo.


Sprehod traja 2-3 ure. Pot nas vodi po nezahtevnih gozdnih in travniških poteh.


Malica v nahrbtniku je po želji, ob poti pa vedno.


Za sprehod daste, kolikor vam je dano = prostovoljni prispevek.


Dobimo se vsako drugo nedeljo v mesecu (od marca do oktobra) ob 15.00 pred


cerkvijo pri vasi Grad.


Datumi v letu 2012 so:


11. marec


8. april


13. maj


10. junij


8. julij


12. avgust


9. september


14. oktober


Več podatkov na spletni stran http://www.zelisca-korina.com/sprehod.html ali tel.


051 399 803 (Lovro).

	

	
	






	
	

				

			Ostali dogodki, Zadnje objave
		

			
Paket vabil ; Okrogla miza Oskrbimo v Lj….., Ponudba predavanj in delavnic ter živil…semen.,

		

			 		

	


		

		
1.Okrogla Miza Zagotovimo.Si Varno Hrano Za Jutri, Državljan-Ka Aktiviraj Se! Opomnik


2.Naprodaj  Črni Oves


3.Ekološko Seme Jare Pšenice


4.Permakulturne Gredice Obilja


5.Semena Ekološke Kmetije Koren


6.Miti O Cepljenju


7.Predavanje Razstrupljanja Telesa, Hidroterapije Črevesja, Delovanje Našega Prebavnega Trakta


8.Gozdni Vrt Enodnevni Permakulturni Seminar,  Goričko


9.Predavanje V. Godine O Religijah In Religioznosti Z Antropološkega Zornega Kota


10.Predavanje Tranzicijska Mesta In Lokalna Somooskrba – Lokalna Pridelava Hrane In Lokalna Valuta


11.Delavnica izdelave orgonitov


12.Waldorfska šola Celje ponovno vabi predšolske otroke stare pet in šest let na igralne urice


13. PRIDELAVA INDUSTRIJSKE KONOPLJE Predstavitev postopkov za pridobitev dovoljenj za


gojenje


14.PARTNERSKO KMETOVANJE


15.Predstavitev Semenske knjižnice


16.Presna delavnico S PREPROSTIMI RECEPTI DO SVEŽEGA POČUTJA


17.Poziv k etični odločitvi o TEŠ6


1.


Vabimo vas na okroglo mizo gibanja oskrbimo slovenijo z naslovom: zagotovimo.si varno hrano za jutri, državljan-ka aktiviraj se!, ki bo v sredo 29.2.2012 s pričetkom ob 8.00 uri v prostorih biotehniške fakultete univerze v ljubljani, jamnikarjeva 101, ljubljana. okroglo mizo organizirajo slovenski forum socialnega podjetništva, eko-civilna iniciativa slovenije in društvo inovacije za evolucijo, v sodelovanju s študentsko organizacijo biotehniške fakultete. 


udeležba na okrogli mizi je brezplačna, zaradi omejenega števila udeležencev pa vas prosimo, da vašo udeležbo potrdite na elektronski naslov: info@fsp.si , najkasneje do ponedeljka 27.2.2012.


program okrogle mize:sreda,29.2.2012 ob 8:00biotehniška fakulteta univerze v ljubljani, dekanat, 1. stavba, pritličje, predavalnica d1, jamnikarjeva 101, 1000 ljubljana, http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/o-fakulteti/kje-smo/ 8.00 – 8.30 registracija udeležencev 8.30 – 8.50 otvoritev in pozdrav gostov- prof. dr. mihael j. toman, dekan biotehniške fakultete univerze v ljubljani- prof. dr. stane pejovnik, rektor univerze v ljubljani  8.50 –9:20 predstavitev gibanja oskrbimo slovenijo, katarina hölzl in irena rotar9:20 – 9:40 pomen samooskrbe s hrano in semeni, sanja lončar9:40 – 10:00 biogospodarstvo priložnost za socialno podjetništvo, mag. dejan židan 10:00 – 10:20 varna hrana-domača hrana, prof. dr. peter raspor10:20 – 10:40 kako se izogniti gensko spremenjenim organizmom (gso) v kmetijstvu in hrani, prof. dr. martina bavec10:40-11:15 odmor11:15 -11:45 kako pridelati več zdravih poljščin z manj dela in manj energije, dejan rangeo 11:45– 12:05 podnebne spremembe in lokalna samooskrba s hrano, dr. lučka kajfež bogataj12:05 – 12:20 slovenski forum socialnega podjetništva in socialno podjetništvo, katarina hölzl12:20-12:30 predstavitev poslovnega modela socialnega podjetništva za zagotavljanje lokalne samooskrbe s hrano,tadej slapnik 12:30 – 13:00 ustavimo divjake, sami si zagotovimo varno hrano za jutri,tomo križnarpovezovalec: žiga vavpotičudeležba na okrogli mizi je brezplačna, zaradi omejenega števila udeležencev pa vas prosimo, da vašo udeležbo potrdite na elektronski naslov: info@fsp.si , najkasneje do ponedeljka 27.2.2012.


2. 


naprodaj imam črni oves


pozdravljeni,naprodaj imam črni oves, neoluščen, ekološke pridelave s certifikatom (kdor potrebuje).


0,35 eur za kilogram.


kontaktna tel.številka 041 963 259 (darja – članica društva ajda)


lep pozdrav!


3.


pozdravljeni,


zanima me če ima kdo ekološko seme jare pšenice za cca 1 hektar.


istok.ferjan@gmail.com


lp  istok


4.


permakultura


ustvarjamo  gredice obilja


 v soboto 3.03.2012


 od 9. 30 do 16. 00 ure


teoretična in praktična delavnica.


vodi: tomislav gjerkeš – permakulturni učitelj


ali  želite imeti   na majhnem prostoru  visoko gredico,  ki je  daje veliko zdrave zelenjave in pridelkov ? ko gredico naredimo za  svoje vzdrževanje ne potrebuje veliko dela.


si želite postati samookrbni in uživati ob pogledih na čudovito obilje  narave  na visoki  gredici? si  želite  pridobiti znanje kako narediti gredico obilja  v enem dnevu


prisrčno dobrodošli!


program:


od  9. 30 .00 -10.15  visoka greda –   ustvarjamo gredice obilja


kaj je permakultura? osnove načrtovanja  po permakulturnih  načelih. kaj upoštevamo, kako in zakaj. lokalni  viri,  tokovi, študija elementov.


od 10.15 –  10.30   odmor za čaj


od 10.30 –   11.15    kako ustvariti trajno gredico  – gredico obilja?


                                 dobre in slabe lastnosti visokih gred. krogotoki v visokih gredah. kako deluje


                                 visoka greda in  sinergičen vrt, kakšna je  najvišja oblika visoke grede in kako je


                                 sestavljena? zakaj je nikoli več ni potrebno prekopavati, gnojiti, pletju pa se v


                                  nekaterih primerih lahko ognemo?


od 11.15 – 1145      vegetarijansko kosilo , sladica, sadje, čaj


od 12.00                  odhod na  parcelo


0d 12. 30 – 16. 30    praktična  izvedba  ustvarjanja visokih gredic


                                  na terenu se bomo naučili pridobljeno teoretično  znanje  uporabiti v praksi,


                                  pri načrtovanju in pravilni  umestitvi gredice  v prostor


                                  praktično bomo izdelali gredico, ki bo ustvarjala pogoje,


                                  da z malo dela  pridelamo   dobre pridelke.


cena delavnice: 30€


svojo prisotnost predhodno prijavite na e –naslov: info@lavita.si;


ali preko sms na tel:  o40 -203 -055  do 1.2.2012


cena vključuje: teoretično izobraževanje v lepo urejenem in toplem okolju centra čez mavrico, vegetarijansko kosilo, gradivo posredovanih vsebin  delavnice, strokovno vodeno praktično izvedbo izdelave visokih gredic sinergičnega vrta, učenje pravilne uporabe ročnega orodja.. ..


kaj potrebujete?


za  delavnico beležko s podlogo in pisalo, delovne  rokavice, močno toplo obutev, delavsko obleko ter ostale pripomočke za delo na prostem v začetku februarja. bodite hrabri! grelo nas bo delo in topel čaj in  prijetno vzdušje.


zaradi boljših pogojev prenosa znanja in veščin je število udeležencev omejeno na 20 udeležencev  naprošamo za pravočasne prijave.


prisrčno  dobrodošli!


velika pirešica 1, 3310 žalec 


t: +386 (0)8 205 10 07


e: lavita@lavita.si


w: www.lavita.si


5.


karmen valenti


priporočam ekološka semena ekološke kmetije koren


naslov: 


pot na okope 21


2000 maribor


telefon: 


02/33 25 774


031 621 303


e-mail: 


ekokmetijakoren@yahoo.com


tudi na fb https://www.facebook.com/profile.php?id=100003364588039


semena (lastna pridelava, plod dolgoletnih izborov) so odporna in prilagojena na naše okolje. so v manjših prodajnih vrečkah, količina je ena čajna žlička, cena vrečke je 1 evro. 


prodajamo na domu in na tržnicah v mariboru (glavni trg, europark, radvanje), lahko pošljemo po pošti. 


solata 


– braziljanka, glavnata 


– atrakcija, glavnata 


– lolo bionda 


– hrastov list 


radič 


– štrucar 


motovilec 


– košat, temno zelen 


blitva 


– srebrnolistna 


zelena 


– gomoljna, dobra kalivost


kumare 


– solatne 


– solatne (kitajske, dolge) 


– za vlaganje 


– kiwano 


bučke 


– svetle (cuketi) 


– temno zelene (cuketi) 


– progaste (cuketi) 


– špageti 


– patisoni, svetli 


– patisoni, temno zeleni 


– patisoni, rumenolisasti 


– kronice 


– dekorativne, mešane 


buče 


– zimske, mešane 


– hokaido 


– zimske, za peči 


– zimske, sive, oranžno meso 


– zimske, temno zelene, lepo oranžno meso 


– orjaške, debelo meso 


– maslene, oranžno meso 


– muškatne, za kompote, okrogle b 


– muškatne, podolgovate a


– malajneri 


paprika 


– paradižnikova, zelo rodna, debelo meso 


– babura, zelena 


– babura, rumena 


– za peči, podolgovata 


– vasja, svetlo zelena, debelo meso 


– lana, vijolična babura, odporna, rodna, dekor. barva 


– sladki feferoni 


paradižnik 


– milka, rani, odporen, zelo roden, tudi za višje lege – avtohtona sorta! 


– maribor, debel, rdeč, mesnat – avtohtona sorta! 


– velik, lila, zelo mesnat 


– jabučar, sočen, srednji plodovi 


– vesna – debel, oranžno meso 


– debel, rumen, z manj kisline 


– pelati, zelo roden in odporen 


– dekorativen, rdeč 


– dekorativen, rumen 


– roze, srednji plodovi, sočen 


– tomi, za polniti, zelo odporen 


– dule, srednje rani, debel, trd plod 


– luka, rdeč, podolgovat, v grozdu


– peteršilj 


– berlinski, srednje dolg 


– francoski (dekorativen) 


korenček 


por 


– zimski, tudi za poletno setev 


brokoli 


ohrovt 


– listnati (kodrasti) 


rukola 


zelišča 


– ameriški slamnik (trajnica) 


– melisa, citronska (trajnica) 


– luštrek (trajnica) 


– rabarbara (trajnica) 


– koperc 


– luk, okus česna (trajnica) 


– pelin (trajnica) 


– hermelika (trajnica) 


– sivka (trajnica) 


– pegasti badelj 


– mala strašnica (trajnica) 


– šentjanževka 


– bazilika 


– lučnik 


– svetlin (trajnica) 


– muškatni žajbelj


– rože 


– glicinija (vzpenjalka, trajnica) 


– trobenta (vzpenjalka, trajnica) 


– cinje, raznobarvne, polni cvet 


– tagetis, nizek, za mešane posevke 


– iskrice, visoke 1 m, droben cvet, vse leto 


– suhe rože, vse barve, mešano 


– tagetis, nizek, rumen 


– tagetis, nizek, oranžen 


– sončnice, enojne, dekorativne 


– sončnice, polni cvet, dekorativne 


– orlice 


– volčji bob 


– ognjič 


– plavica


6. 


še zanimivo 


miti o cepljenju


na kratko: zbrana je uradna statistika umrljivosti zaradi nalezljivih bolezni zadnjih 100-150 let (anglija, zda, avstralija), kjer se lepo vidi, da cepljenje ni imelo nikakršne vloge pri upadu umrljivosti, saj je le ta upadla za 90, 95 ali celo 99% že pred uvedbo cepiv. 


http://www.celosten-pristop.com/miti_o_cepljenju.html


7.


pozdravljeni,


obveščam vas, da bo predavanje na temo razstrupljanja telesa, hidroterapije črevesja, delovanje našega prebavnega trakta


katera vrsta prehrane je najbolj primerna za človeka, pomen krvne skupine, vetrovi, napenjanje, zaprtje, diareja, higiena črevesja odlična preventiva  


ter še veliko zanimivih informacij s področja preventive, veliko rezerve imamo tudi pri nas samih in našem načinom življenja.


predavanje bo v sredo 29.02. 2012 ob 17 30 uri v žalcu v prostorih angel.si, šlandrov trg 21 ( prvo nadstropje ).


prispevek za predavanje je 5 €, katere lahko vnovčite po opravljeni hidroterapiji črevesja ali masaže pri meni.


veselim se srečanja z vami. inf. rok.cernelc@gmail.com


8.


gozdni vrt


enodnevni permakulturni seminar, sobota 3. 3. 2012,


prekmurje, goričko, kruplivnik.


naša domačija je bila 25 let zapuščena, do leta 2006, zato je danes pretežno zarasla z gozdnim drevjem, preživelo pa je tudi nekaj sadnih dreves. kako iz zaraščajoče površine ustvariti gozdni vrt?


kako ga vzdrževati, kaj dosajati in kdaj?


kaj vse lahko od njega pričakujemo, kaj mu dajemo in kaj jemljemo?


in še mnogo več o tem zanimivem permakulturnem sistemu.


dobimo se ob 8.30 na posestvu.


zaželeno je, da imate s seboj


–          orodje za delo v vrtu ali sadovnjaku, ki ga najraje uporabljate, in zaščitno opremo,


–          topla in primerna oblačila za zimski čas,


–          skodelico, jedilni pribor in krožnik.


cena je 20 €, vključen je tudi topli obrok.


prijave: najkasneje do torka, 7. 2. 2012, pri davorinu 070/830 558 in karli 070/830 557


dodatna obvestila: na zgornjih številkah ali po e-pošti:  karla.mithans@gmail.com


kako do nas:


http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q=kruplivnik+53%2c+grad&hpage=my&offset=0&selfld=0&acnum=10&foxsbar=page


sobotni večer, bomo izkoristili za pogovor o ognjeni ptici – meditacijski glineni hiški, ki je opisana v zadnji megrejevi knjigi: anasta. možna je samo udeležba na pogovoru o gradnji ognjene ptice.


seminar bomo podaljšali v nedeljsko delovno akcijo podiranja večjih dreves,


pogostili vas bomo s skupnim zajtrkom in toplim kosilom. prosiva za prijave.


prenočevanje (po principu do zasedenih mest) za 7. oseb je možno v skednju na posestvu,


kjer se bomo tudi greli.  


so pa v bližini poceni in simpatična prenočišča (apartma – 35 € za 4 osebe),


pri džabuki in gruški, tel. štev. : 041 790 717.


in še utrinek s prvega  permakulturnega seminarja na našem posestvu, konec maja 2008, članek


http://www.goricko.net/article.php?story=20080603015506345


 več na permakulturnem blogu.


z ljubeznijo, janez, davorin in karla.


9.


spoštovane/-i!


vabimo vas na drugo predavanje v okviru zas-ovega ciklusa javnih predavanj 2011/2012. dr. vesna v. godina bo v sredo, 29. 2. 2012, ob 18. uri v kulturnem inkubatorju (koroška c. 18) v mariboru govorila o religijah in religioznosti z antropološkega zornega kota.


več informacij najdete v priponki.


lep pozdrav!


jože kos grabar ml.


tehnični koordinator ciklusa predavanj zas


10.


predavanje:


lokalna pridelava hrane in lokalna valuta


v mladinskem centru zagorje ob savi mczos 10.3.2012 ob 18.00


http://www.bing.com/maps/default.aspx?v=2&pc=facebk&mid=8100&rtp=adr.~pos.46.13429027_15.00262266_mladinski+center+zagorje+ob+savi&cp=46.13429027~15.00262266&lvl=16&sty=r&rtop=0~0~0~&mode=d&form=fbkpl1&mkt=en-us


za sestop iz industrijsko-potrošniške družbe in globalizacije kot temeljne paradigme sodobnega sveta, sta ključnega pomena relokalizacija ter zmanjševanje odvisnosti od globalnih storitev in proizvodov.


za relokalizacijo je značilno, da lokalno prebivalstvo začne ponovno prepoznavati potenciale lokalnega okolje tako v smislu delovnih potencialov, kot v smislu preživetvenih ter socialnih in kulturnih elementov post industrijske družbe. večja pridelava lokalne hrane in monetarna neodvisnost (ali z drugimi besedami: osvobojenost od dolgov) torej višata stopnja lokalizacije in višje kot je, manjša je odvisnost od globalnih storitev in proizvodov.


na tem predavanju bomo tako pogledali osnovne probleme sodobne civilizacije, kako se je pravzaprav naša civilizacija znašla v takšni situaciji, in podali nekaj uporabnih smernic za »preživetje« v post industrijski družbi, ki se na nek način že udejanja. 


dispozicija


uvod


–          globalizacija, kot vir vseh težav


–          vrh nafte (pomanjkanje poceni nafte – povečuje stroške pridelave in transporta hrane in ostalih izdelkov iz nafte)


–          klimatske spremembe kot posledica ekspotencialne uporabe fosilnih goriv


–          mednarodni monetarni sistem  – temelji na dolgu (vsak evro v obtoku je pravzaprav posojen v obstoj (glavnica + obresti)), vedno bo v obtoku več dolga kot je realna vrednost denarja


–          rast gospodarstva je ključna paradigma, ki financira (odplačuje) dolg; ko se rast ustavi se pričnejo bankroti, ker posamezniki, gospodarstva ali države ne morejo odplačevati dolga


–          korelacije: poraba nafte/povečevanje prebivalstva/gospodarska rast/naraščanje dolga.


pomen tranzicije iz industrijsko/potrošniške v nizko ogljično družbo


–          relokalizacija


o   lokalna hrana


o   lokalna energija


o   lokalna delovna mesta (obrtniške delavnice, predelava hrane)


o   lokalni monetarni sistem


lokalna pridelava hrane


–          permakultura (ni fertilizerjev, pesticidov)


–          uporaba človeške in živalske energije (ni uporabe naftne energije)


–          lokalna pridelava/predelava in lokalna poraba hrane  (ni transportnih stroškov, ni porabe nafte)


lokalni denar


–          lokalna pridelava hrane/energije je osnova za blagovno menjavo


–          blagovno menjavo lahko nadomesti lokalna valuta, ki se vpelje za potrebe lokalnega plačevanje storitev in dobrin


–          lokalna valuta mora temeljiti na lokalni vrednosti neke dobrine (vrednost se lahko veže tudi na nacionalno valuto – €, vendar je tu večje tveganje vrednosti, jo je pa lažje menjati (je na nek način direktno konvertibilna)


–          bankovce lokalne valute naj izdelajo lokalni umetniki, tako bo bolj spoštovana pri lokalnih uporabnikih / s tem se poveže v proizvodno strukturo tudi lokalna umetnost


–          izdajatelj: lokalna skupnost (organizacija lokalne skupnosti)


organiziranje lokalnih delavnic za pospeševanje tranzicije (prenos znanja na vse krajane)


–          delavnice o pomenu tranzicije (vzroki in prednosti) – izgrajevanje post industrijske družbe


–          delavnice o pridelavi lokalne hrane


–          delavnice o pridelavi lokalne energije (voda, veter, sonce)


–          delavnice o vzpostavitvi lokalnih obrti (predelava hrane /konzerviranje, sirarna,…/, izdelovanje oblačil in obutve, izdelovanje orodij, izdelovanje gradbenega materiala in stanovanjske opreme)


–          delavnice o postavitvi lokalne elektrarne


–          delavnici o izdelavi in specifikah lokalnega denarja


predava: zoran tomsits, lokalni koordinator tranzicijskih mest (http://www.transitionnetwork.org/)


11.


Delavnica izdelave orgonitov,


praktičen prikaz izdelave orgonitnih stožcev….

v soboto ob 11.00 uri v Bio Parku NIVO v Žalcu

V primeru slabega vremena (temperature okrog 0°C) delavnica odpade


info na tel 041 713 473  Aleš Beranič


12.


Spoštovani!


Waldorfska šola Celje ponovno vabi predšolske otroke stare pet in šest let na igralne urice. Drugo srečanje bo v torek, 13. 3. 2012, od 17. do 17.45. ure.


Igralne urice bodo potekale še 3.aprila, 8. in 29. maja ter 5. junija, vse z začetkom ob 17. uri. 


Na igralne urice lahko povabite tudi vaše znance, prijatelje, sosede, če so njihovi otroci stari od pet do šest let. 


Prisrčno vabljeni!


13.


V soboto 3. marca 2012 Biopark Nivo Žalec


15.45 –16.30 ure: PRIDELAVA INDUSTRIJSKE KONOPLJE


–


Predstavitev postopkov za pridobitev dovoljenj za


gojenje – predstavitev ga. Maja Klemen Cokan


14.


PARTNERSKO KMETOVANJE

Pošiljatelj: Mojca Langerholc Žgeč


Društvo ECHo vabi na srečanje novih interesentov za partnersko kmetovanje na Štajerskem in v Prekmurju. Srečanje je namenjeno predvsem potrošnikom in medijem, prav tako pa tudi ekološkim kmetijam, ki bi jih tak način trženja zanimal. Predstavili bomo rezultate prvega leta koordiniranja na Štajerskem in v Prekmurju in način sodelovanja med ekološkim kmetom in potrošniki. Predstavile se bodo sodelujoče kmetije, ki bodo svoje pridelke tudi predstavile skozi manjšo degustacijo.


Dobimo se 28.2.2012 ob 17:00 na kmetiji Biotikva, Lackova 267, 2341 Limbuš pri Mariboru.


Zaradi organizacijskih razlogov prosimo za predhodne prijave na info@ech-o.org. Več na http://partnerskokmetovanje.si/.


15.


SEMENSKE KNJIŽNICE


Pošiljatelj: Poslovni center Halo  [info.halo@siol.net]


Društvo Varuhi semen razvija projekt varovanja biotske pestrosti starih, lokalnih prilagojenih sort kulturnih rastlin in vzpodbuja ponovne pridelave teh sort med ljudmi, kar smo poimenovali Semenska knjižnica.


Vabljeni k sodelovanju in na predstavitev Semenske knjižnice


v sredo 29.02.2012 ob 18. uri


v prostorih Občine Videm, Videm pri Ptuju 54


Več informacij: http://www.halo.si/aktualno?id=000027411


16.


Vabljeni na presno delavnico S PREPROSTIMI RECEPTI DO SVEŽEGA POČUTJA


V četrtek, 1. marca 2012, od 17. do 20. ure, v restavraciji Krinolina, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana.


Kako poenostaviti način prehranjevanja tako, da ohranite njegovo kakovost, dobite več energije, zdravje, vitek stas in se hkrati razstrupite, pomladite ter prebudite svojo dušo?


Predstavila vam bom, kako lahko na najpreprostejši način v svojo vsakodnevno rutino vključite več zdrave, žive hrane, tudi če se ne prehranjujte presno in če se ne odrečete vsem svojim pregreham. Ne boste verjeli, da so lahko žive in hranilno bogate jedi tudi tako okusne.


Recepti, ki jih bomo pripravili, so primerni tudi za alergike, saj ne vsebujejo mlečnih izdelkov, jajc in arašidov.


Več o delavnicah in kako se prijaviti najdete na http://www.presnaumetnost.si/delavnice


 17.


Poziv k etični odločitvi o TEŠ6


Pošiljatelj: ITR


Na Inštitutu za trajnostni razvoj smo med pobudniki peticije, ki po našem mnenju razpravo in odločanje o TEŠ6 postavlja na novo raven.       


Čeprav od ITR običajno prejemate sporočila, povezana s hrano in kmetijstvom, tokrat pošiljamo tudi poziv na to temo – ker smo prepričani, da je stvar v jedru enaka, kot če se pogovarjamo o GSO ali kemikalijah v hrani.

Menimo, da je to morda zadnja priložnost, da presekamo gordijski vozel. 


Zato vas vabimo, da se skupaj z nami pridružite se državljanskemu pozivu političnim odločevalcem, naj o projektu TEŠ6 odločajo na osnovi etičnih meril. Vabimo vas k podpisu peticije na: http://www.tretjiclen.si/slo/tes6/.


Povabite tudi prijatelje! Število podpisov bo pričalo o tem, da nam državljanom ni vseeno!


Več o pobudi si lahko preberete na www.ustavimotes6.si.


1


— 


Osti Jarej ( Oj skrajšano ) – ostani mlad , pomlajen

Staroslovenski pozdrav


 www.ekoci.si , https://www.facebook.com/#!/pages/Ekoci-Ekolo%C5%A1ka-civilna-iniciativa/280321302001496 , http://vimeo.com/channels/ekofejst


info: ekoci.slo@gmail.com , info@ekoci.si


»Da se naredi kar je prav je vedno pravičas.« Martin Luther King Jr.

 “Nikoli ne dvomite ali lahko majhna skupina resnih in predanih ljudi spremeni svet. V resnici je to edino, kar ga sploh lahko.” Margaret Mead

	

	
	




	
	

				

			Napovednik dogodkov v EKOCI, Ostali dogodki, Zadnje objave
		

			
Okrogla miza: Oskrbimo Slovenijo, Zagotovimo si. hrano za jutri, državljan-ka aktiviraj se, ki bo 29.2.2012 ob 8.00 ure dalje.

		

			 		

	


		

		
Vabimo vas na okroglo mizo gibanja Oskrbimo Slovenijo z naslovom: Zagotovimo.si varno hrano za jutri, državljan-ka aktiviraj se!, ki bo v sredo 29.2.2012 s pričetkom ob 8.00 uri v prostorih Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Jamnikarjeva 101, Ljubljana. Okroglo m…izo organizirajo Slovenski forum socialnega podjetništva, Eko-civilna iniciativa Slovenije in društvo Inovacije za evolucijo, v sodelovanju s Študentsko organizacijo Biotehniške fakultete.

Udeležba na okrogli mizi je brezplačna, zaradi omejenega števila udeležencev pa vas prosimo, da vašo udeležbo potrdite na elektronski naslov: info@fsp.si , najkasneje do ponedeljka 27.2.2012.


Program okrogle mize:

Sreda,29.2.2012 ob 8:00

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Dekanat, 1. stavba, pritličje, predavalnica D1, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/o-fakulteti/kje-smo/


8.00 – 8.30 Registracija udeležencev

8.30 – 8.50 Otvoritev in pozdrav gostov

– prof. dr. Mihael J. Toman, dekan Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

– prof. dr. Stane Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani

8.50 –9:20 Predstavitev Gibanja Oskrbimo Slovenijo, Katarina Hölzl in Irena Rotar

9:20 – 9:40 Pomen samooskrbe s hrano in semeni, Sanja Lončar

9:40 – 10:00 Biogospodarstvo priložnost za socialno podjetništvo, mag. Dejan Židan

10:00 – 10:20 Varna hrana-domača hrana, prof. dr. Peter Raspor

10:20 – 10:40 Kako se izogniti gensko spremenjenim organizmom (GSO) v kmetijstvu in hrani, prof. dr. Martina Bavec

10:40-11:15 Odmor

11:15 -11:45 Kako pridelati več zdravih poljščin z manj dela in manj energije, Dejan Rangeo

11:45– 12:05 Podnebne spremembe in lokalna samooskrba s hrano, dr. Lučka Kajfež Bogataj

12:05 – 12:20 Slovenski forum socialnega podjetništva in socialno podjetništvo, Katarina Hölzl

12:20-12:30 Predstavitev poslovnega modela socialnega podjetništva za zagotavljanje lokalne samooskrbe s hrano,Tadej Slapnik

12:30 – 13:00 Ustavimo divjake, sami si zagotovimo varno hrano za jutri,Tomo Križnar

Povezovalec: Žiga Vavpotič


Udeležba na okrogli mizi je brezplačna, zaradi omejenega števila udeležencev pa vas prosimo, da vašo udeležbo potrdite na elektronski naslov: info@fsp.si , najkasneje do ponedeljka 27.2.2012.


W: www.fsp.si

FB: www.facebook.com/socialnopodjtnistvo

TW: @socpodjetnistvo

M: 031 348 930

	

	
	




	
	

				

			Energetska neodvisnost, Mediji o nas, Zadnje objave
		

			
Intervjuji z Ekofejsta, posnetki z okroglih miz….

		

			 		

	


		

		
1.Meta Vrhunc: Živimo v prelomnem času!


2.Anton Komat: Vrnimo se k sebi!


3.Dejan Unger


4.Maria Ana Kolman: Kaj je šamanizem?


5.Gregor Škerl:Predstavitev uporabe vode kot dodatek k gorivu v avtomobilu


6.Kristjan Zver: Živa hiša


7.Branko Nagy: Domača HHO elektrarna


Okrogle mize


1. Murska Sobota Zagotovimo si hrano za jutri-Prekmurje aktiviraj se 25.1.2012


Ekofejst Galicija


1.


Človek je dojel, da je življenje brez odgovornosti minilo. V času, ko so institucije pozabile na svojo zavezanost ljudem in ko je sistem sistematično uničeval marsikaj dobrega v človeku, se človek vedno bolj zaveda, da je treba odgovornost za življenje prevzeti v svoje roke. Da je treba pozabiti na svoj egoizem in se naučiti darovati samega sebe drugim in svetu. Nikoli ni bilo take priložnosti, da pokažemo, kaj znamo, in da spremenimo svet po naši, človeku prijazni meri. Po mnenju Mete Vrhunc naj bi začeli z abstinenco od medijev in se posvetili temu, da najprej najdemo resnico v sebi in začutimo lastno identiteto – z meditacijo, molitvijo, branjem visoko moralnih vsebin. S tem se začnemo zavedati, da je vsak izmed nas zelo potreben svetu; vsi, četudi se kdaj počutimo nevredne, lahko v svetu premaknemo ogromno majhnih stvari, ki imajo možnost, da prerastejo v velike.studio12.si


http://vimeo.com/channels/ekofejst#36076655


2.


Treba je oživiti temeljne človeške vrednote, pravi Anton Komat. Na vprašanje, kako preživeti v spremenjenih okoliščinah, kjer nam pretijo veliki izzivi (gospodarski, ekonomski, prehranski, energetski, zdravstveni in podnebni), odgovarja, da bo mogoče preživeti na temelju močne lokalne skupnosti, kjer bodo ljudje med sabo povezani in si bodo iskreno pomagali. Ljudje naj bi izgubili stik z zemljo in modrostjo preteklosti, ki nam je včasih omogočala preživetje. Zdaj je prišel čas, da se na lokalni ravni ponovno vzpostavita sodelovanje in povezanost – to, kar nam na globalni ravni ni uspelo. Z Antonom Komatom smo se pogovarjali na Ekofejstu v Galiciji pri Žalcu.studio12.si


http://vimeo.com/channels/ekofejst#36115491


3.


Predstavitev spletnega projekta Delimo.si, katerega namen je, da si ljudje med seboj podelimo in prispevamo majhen delček tega, kar zmoremo. Bodisi gre za prevoz, dobrine, (so)bivanje ali usluge. Z ustanoviteljem projekta Dejanom Ungerjem smo se pogovarjali o kulturi sodelovanja, sobivanja in o odnosu do sočloveka.studio12.si


http://www.s12.si/druzba/dobri-projekti/1467-dejan-unger-delimosi.html


4.


Šamanizem velja za najstarejšo filozofijo, psihologijo, religijo in medicino. Včasih razumljen kot starodavna tehnika, ki ne sodi v današnji način življenja, ravno v tem pogledu nosi pomembno sporočilo in pomen za današnji čas. Šamanizem temelji na prepoznanju, da je v kozmosu vse živo (zemlja, zrak, vsa živa bitja) in da se skozi to pretaka trojstvo vsega: materialno, duša in duh. Sodobni človek je osredotočen predvsem na materialno plat življenja (verjamem tisto, kar vidim), šamanizem pa uči, da je treba življenje razumeti kot preplet materije, duše in duha; vse te tri ravni so med seboj povezane in enako pomembne. Šaman zato vidi tisto, kar varjame. Človeka usmerja, daj začne pri sebi izkustveno razumevati, da v vseh nas poleg materialnega bivata tudi duša in duh. S tem prepoznanjem se potem lahko začne spoštovati širši vidik življenja, od sočloveka do naravnega habitata okoli nas. Pogovarjali smo se z Mario Ano Kolman. studio12.si


http://vimeo.com/channels/ekofejst#36073342


5.


Predstavitev uporabe vode kot dodatek k gorivu v avtomobilu. Poraba manjša za 1/3. Vodik pridobivamo iz vode v realnem času. Proizvedemo toliko kot porabimo. In tako lahko uporabimo vodo kot gorivo tudi za ogrevanje doma.




6.


Živa hiša nastaja iz t.i. deviških materialov, pozitivne energije, zavedanja o lastnih potrebah ter o vplivu na okolje. Zidana peč, sončni kolektorji, rastlinska čistilna naprava, v zemljo vgrajen hladilnik in domača elektrarna so le nekatere od inovativnih rešitev hiše prihodnosti. Gre za kombinacijo starih in novih znanj ter svežega pogleda na svet in človeka v njem.

Kristjan Zver, ustanovitelj podjetja Naravna gradnja, je v pogovoru s Studiem 12 predstavil, kaj vse je že možno v Sloveniji, česa vse se lahko naučimo, kako lahko ustvarimo bivalno okolje, ki bo v sožitju z nami ter z naravo.http://vimeo.com/36957423


7.


Branko Nagy: Domača HHO elektrarna

Neodvisnost od zunanjih virov je eden od ključnih razlogov, da si

vedno več ljudi želi imeti svojo domačo elektrarno. Srce elektrarne,

ki jo je razvil Branko Nagy, je navaden bencinski agregat, ki pa je

predelan in za pogon uporablja plin. Takšno domačo elektrarno je

razvil kot dodaten modul k t.i. živi hiši (hiši iz naravnih

materialov), ki jo k življenju obuja Kristjan Zver, ustanovitelj

podjetja Naravna gradnja. Če se bo vedno več gospodinjstev odločalo za

svojo lastno elektrarno, katere proizvodna moč energije je seveda

omejena, bo to zagotovo vplivalo tudi na globalno porabo (električne)

energije. http://vimeo.com/channels/ekofejst#37169539


Okrogle mize


Dejan Rengeo popolno poljedelstvo




Anton Komat




ter ostalo z naše okrogle mize v MS


Peter Čvan-Dobrote Slovenije




dr.Vesna Weingerl




Katarina Holzl




Alojz Kavaš




Marjan Kogelnik+Katarina Holzl




http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60854575&section_id=2&article_id=3854421


http://tvslo.si/#ava2.126984608;; v 9 min


Tadej Slapnik



	

	
	




	
	

				

			Dobre prakse in koristni nasveti
		

			
Nekaj dobrih nasvetov in receptov naših babic

		

			 		

	


		

		
1.NEKAJ DOBRIH NASVETOV 




1.


Zvijače za dom…  (www.zurnal24.si)
Od naših babic in dedkov smo nasledili veliko koristnih nasvetov, ki so
nam lahko v pomoč v vsakdanjem življenju. Sodobna industrija je
nekatere potisnila v pozabo, mnogi pa so ostali nezamenljivi.
Modrost naših babic, ki izvira iz izkušenj in
ne sodobnih laboratorijev, je očitno
brezčasna.
1. Kako odstraniti vosek s pohištva?
Mesto, ki je zapackano z voskom, prekrijte s kosom vpijajočega papirja
(časopis). Nato čezenj nekajkrat potegnite z mlačnim likalnikom. Površino
zatem obrišite s krpo, namočeno v terpentin, in na koncu še zdrgnite s
krpo, pomočeno v sredstvo za poliranje pohištva.
2. Razpoke v pohištvu
Razpoke v pohištvu lahko zapolnite z rumenim čebeljim voskom, ki ga
nato izravnate s površino z vročim nožem.
3. Vzdrževanje marmorja
Marmorne površine boste osvežili tako, da jih natrete z mešanico fine soli
in limone. Svetla marmorna tla lahko vzdržujete tako, da jih zdrgnete z
vinom in krpo, namočeno v jabolčni kis. Posušite lahko z volneno krpo.
4. Zabijanje žeblja brez razpok
Zid se ne bo poškodoval (razpokal), če boste pred zabijanjem žeblja na
izbrano mesto nalepili kos samolepilnega traku.
5. Da se na steni ne bo poznal odtis slike
Na zadnjo stran slike, v kote okvirja, vtisnite buciko s plastično glavo,
lahko pa podložite tudi trikotnik iz kartona. Tako boste okvir slike oddaljili
od stene, zrak, ki bo lažje krožil, pa bo preprečil nabiranje prahu za sliko.  6. Pobiranje kosov razbitega stekla
Večje kose razbitega stekla brez težav poberemo, težje pa je z manjšimi, na
katerih se lahko mimogrede porežemo. Poberete jih s kosom navlažene vate
ali stare krpe. Vata bo z lahkoto "pobrala" tudi najdrobnejše koščke stekla.
7. Za bleščeče pipe
Zaradi nalaganja vodnega kamna nastajajo na površinah pip madeži, ki
jih boste zlahka odstranili, če jih polijete s toplim kisom. Po desetih
minutah jih izperite z vodo in zloščite z mehko krpo. Da bi se vaše pipe iz
nerjavečega jekla vedno bleščale, jih natrite s skorjico limone, izperite z
vodo in obrišite s suho krpo.
8. Premikanje težkega pohištva
Namesto da izpraznite omaro in prosite za pomoč močnejše od vas, pod
noge omare podstavite kose filca. Tako boste z lahkoto premaknili tudi
težje pohištvo, ne da bi pri tem poškodovali tla.
9. Rešite razsušen parket
Razpoke v parketu, ki nastanejo med sušenjem in v katerih se nabirata
prah in umazanija, zapolnite z mešanico lepila za les in ostružki
hrastovega lesa. Razpoke je treba prej dobro očistiti, mešanica pa mora biti
dovolj tekoča, da lahko zapolni tudi manjše razpoke. Ko se mešanica
posuši, jo poravnajte s kovinsko žico ali primernim predmetom, parket pa
nato namažite z lakom ali voskom za parket.
10. Večen sijaj lesenega pohištva
Za vedno sijoč videz lesenega pohištva v steklenico nalijte enako količino
olja in vinskega kisa ter dobro premešajte. Enkrat mesečno pohištvo
premažite s to mešanico in dobro zloščite z mehko krpo.
Nasveti naših babic (www.topshop.si/dom_madezi)
o Kako se znebimo travnatega madeža? Morda ste vedeli ali pa tudi ne –
lotite se jih s čistilnim bencinom. To velja za tkanine iz svile. Travnih
madežev ne spirajte z vodo, saj jih s tem vtrete še globje v tkanino. Na
travni madež nanesite špirit ali čisti alkohol in oblačilo operite z milnico.  o Težko odstranljivi madeži, ki jih pušča sadje, pa se bodo poslovili, če jih
najprej obdelate s toplo raztopino salmiaka (raztopina amoniaka v vodi,
ostrega vonja, za čiščenje v gospodinjstvu, najdete ga v lekarni ali bolje
založenih drogerijah).Nato pa tkanino čez noč namakajte v raztopini
pinjenca in limoninega soka. Naslednji dan tkanino sperite oz. operite v
pralnem stroju.
o Če je na oblačilih dojenčka ostal madež od korenja, nanj takoj nakapajte
nekaj kapljic olja za dojenčke in oblačilo operite kot ponavadi. Če pa se je
prilepil kak žvečilni gumi na tkanino, je najbolje, da vse skupaj postavite
za dobro uro v skrinjo  in žvečilni bo odstopil… No, ne vem pa kako
ukrepati, če pride žvečilni gumi v lase? Verjetno je nekoliko težje postaviti
glavo za 1 uro v skrinjo? Če komu uspe, naj javi… Šalo na stran!
o Še en nasvet v zvezi z madeži – kako odstranimo madeže kemičnega
svinčnika? S segretim sokom limone ali mešanica iz 1 žlice kisa ter 1 žlice
špirita. Zmešamo raztopino, vanjo namočimo krpo in drgnemo madež.
Nato speremo s čisto vodo.
________________________________________________________________
Kako popraviti napake pri kuhanju !!
(www.siljo-planet.net) 

™ Če je juha ali enolončnica preslana, samo dodajte narezan surov krompir.
Ko je krompir skuhan, ga odstranite. Krompir je absorbiral odvečno sol.Če
je juha ali enolončnica presladka, samo dodajte sol. Če je glavna jed
presladka, dodajte žličko jabolčnega kisa.
™ Ste pozabili ali je jajce surovo ali trdo kuhano? Zavrtite ga. Če se vrti
neenakomerno je surovo; če pa se hitro in enakomerno vrti okoli svoje osi,
je trdo kuhano.
™ Sveže jajce se v vodi potopi, gnilo pa na vodi plava.
™ Najlažje stepete beljak pri sobni temperaturi. Jajce vzemite iz hladilnika
pol ure pred uporabo. Če želite, da bo vaša omleta rahla, med žvrkljanjem
dodajte malo vode.
™ Ko kuhate jajca v vodi, dodajte malo kisa. Kis jajce zalepi, da ne poči. ™ Če ne želite \"jokati\" pri sekljanju čebule, jo morate olupiti pod hladno
vodo ali pa jo pred sekljanjem zamrznite.
™ Če je solata že ovenela, dodajte limonin sok v skodelo hladne vode, v njo
namočite solato in skodelo postavite v hladilnik za eno uro.
™ Ko kuhate korenje, grah, peso ali koruzo, dodajte malo sladkorja, da
zelenjava ohrani okus. Če hočete, da kuhana koruza obdrži rumeno barvo,
v lonec dodajte žličko limoninega soka eno minuto predno lonec odstavite
s štedilnika. Nikoli ne solite vode v kateri boste kuhali koruzo. S tem bi
koruza postala še bolj trda.
™ Zeleno in solato hranite v papirnatih vrečkah in ne v plastiki. Ne dotikajte
se zunanjih listov zelenjave pred pripravo.
™ Sončna svetloba ne pospeši zorenja paradižnikov, temveč ima tak učinek
toplota. Paradižnike shranite s peclji navzdol in ostali bodo sveži dlje časa.
™ Pečena štruca iz mletega mesa se ne bo sprijela z dnom, če položite rezino
slanine na dno posode.
™ Če želite zmehčati kot kamen trd rjav sladkor, samo dodajte rezino svežega
kruha in dobro zaprite embalažo. V nekaj urah bo sladkor sipek.
™ Nezrelo sadje zavijte v naluknjane plastične vrečke. Odprtine omogočajo
krožanje zraka medtem, ko vrečka zadrži etilenski plin, ki ga sadeži
oddajajo pri zorenju.
™ Maščobo lahko odstranite iz juh in enolončnic tako, da dodate ledene
kocke. Maščoba se bo z njimi sprijela. Ledene kocke odstranite še predno se
stopijo. Lahko pa tudi zavijete ledene kocke v gazo ali papirnat prtiček in z
njimi posnamete maščobo s površine. Maščoba se tudi veže na liste zelene
solate.
™ Ko oblikujete hamburgerje ali polpete, na sredini naredite luknjo.
Hamburgerji ali polpete se bodo hitreje spekli in luknja bo izginila, ko
bodo pečeni.
™ Če želite, da bo riž rahel in bolj bel, dodajte eno žličko limoninega soka na
liter vode. Če hočete, da bo riž še bolj okusen in bolj hranljiv, ga skuhajte v
vodi v kateri se je kuhala zelenjava. ™ Če je enolončnica rahlo prižgana, lahko neprijeten okus preženete z
mlekom.
™ Zamrznjene ribe najlažje odtalite v mleku. Mleko nase veže okus po
zmrznenju in povrne ribi svež okus.
________________________________________________________________
SADJE:
Hruške čistijo črevesje (cms.zurnal24.si)
Hruške so za marsikoga ena od težko pričakovanih jesenskih radosti, poleg tega
imajo tudi pomembno hranilno fiziološko vrednost. Vsebujejo dve vrsti sladkorja
(glukozo in sadni sladkor), majhen delež sadnih kislin in so bogate z vlakninami.
V nasprotju z zmotno razširjenim mnenjem hruške niso redilne, ampak drži
nasprotno. Vsebujejo več hranljivih snovi na kalorijo kot kalorij na hranljivo
snov. Hranilna vrednost: 100 gramov hrušk ima okoli 50 kalorij. Hruške
vsebujejo vitamina C in A ter riboflavin in veliko kalija, ki učinkuje na odvajanje
vode. Ne vsebujejo natrija in holesterola.
Idealne za dieto
So idealen sadež za dieto, saj hitro nasitijo, poleg tega pa pospešujejo prebavo in
čistilno delujejo na črevesje. Zaradi vsebnosti balastnih snovi in velike količine vode se v želodcu zadržijo zelo malo časa. Vsebujejo veliko folne kisline, ki
spodbuja nastajanje krvi, zelo učinkovite so tudi pri razstrupljanju težkih
strupov (svinec, živo srebro, kadmij) in konzervansov iz telesa.
Pravi sadež za dojenčke
So tudi sadež, ki je nadvse primeren za dojenčke, saj so lahko prebavljive, polne
hranljivih snovi in ne vsebujejo nasičenih maščob. Praviloma lahko hruške
dojenčku ponudite že pri 4 do 6 mesecih starosti, seveda pa se morate ob prehodu
na trdo hrano posvetovati s pediatrom. Malčkom pomagamo s hruškami lajšati
zaprtje, pri odraslih pa delujejo preventivno proti raku in srčnemu napadu.
Z grozdjem ste lepši in bolj zdravi (www.zurnal24.si/cms)
Najboljše od grozdja se skriva v lupini in pečkah, zato je sadje bolj zdravo kot
uživanje grozdnega soka.
Grozdje vsebuje dragocene sestavine, kot je grozdni sladkor, ki hitro preide v kri
in daje energijo, minerale (kalcij, kalij, fosfor), beljakovine, aromatične
substance, vitamine skupine B in vitamin C (vendar le eno dvajsetino vitamina
C, ki ga najdemo v kiviju). Hranilna vrednost: 100 gramov grozdja vsebuje okoli
60 kalorij.  Minerali v grozdju predstavljajo pomembne sestavine za možgane, zobovje in
kosti. Grozdje poleg tega spodbuja pretok tekočin skozi ledvice, mehur in
sečevode, pospešuje delovanje črevesja in je učinkovito proti kopičenju sečne
kisline, putiki, arteriosklerozi … Deluje čistilno, zaradi česar je pogosto na
krožniku ob dietah. Žvečenje semen sprošča snovi, ki vplivajo na zmanjševanje
holesterola. Ohranja gibljivost sklepov in zavira razvoj kariesa. Grozdna lupina
je bogata z balastnimi snovmi, zato izboljšuje prebavo. Uživanje grozdja
izboljšuje pretok krvi, povečuje kapaciteto srca in zmanjšuje obseg uničenega
tkiva po srčni kapi. Izvleček iz listov trte rdečega grozdja krepi vene.
Temno grozdje je bolj zdravo
Rdeče in črno grozdje se razlikujeta od belega. Vsebujeta veliko bioflavonoidov,
antioksidantov, ki nevtralizirajo proste radikale in tako varujejo telo pred rakom
in boleznimi srca in ožilja. Prehransko najučinkovitejše so rdeče sorte grozdja s
čim temnejšo lupino, ki vsebujejo največ flavonoidov, to so predvsem barbera,
refošk, merlot, modra frankinja, jurka in izabela. Namizno grozdje je sicer
prijetno aromatično in sladko, vendar prehransko šibkejše in med pridelavo
intenzivno škropljeno. Še opozorilo: Polifenoli in tanini, ki jih vsebuje temno
grozdje, pri občutljivih posameznikih povzročajo migrene.
Vinoterapija pomaga pri odstranjevanju pigmentnih madežev, ki so posledica
pretiranega sončenja, hormonskega delovanja in prehitrega staranja. Izvlečki iz
grozdja se zato uporabljajo v kremah za obraz, maskah in pilingih.
Aronija za boljši spomin (www.zurnal24.si/cms)
Mavrica vitaminov in mineralov
Aronija je pravo bogastvo vitaminov in mineralov. Izpostaviti je treba predvsem
vitamin P, ki spodbuja pravilno delovanje in absorpcijo vitamina C, ohranja
vezivno tkivo, skrbi za dobro prepustnost kapilar in krepi kapilarne stene.
Zanemariti ne smemo niti zadostne vsebnosti vitaminov A, B, C in E. V malih
jagodah najdemo tudi veliko kalcija, kalija, mangana, joda, fosforja in železa.
Sok
Zaradi svoje bogate arome je aronija postala sadež, ki ne manjka skoraj v
nobenem sadnem soku iz jagodičevja. Kljub pestri izbiri sadnih sokov z aronijo
strokovnjaki priporočajo uživanje naravnega soka aronije (na voljo v lekarnah ali
prodajalnah z zdravo prehrano), ki ga je treba razredčiti z vodo. Ste vedeli, da že
en deciliter razdrečenega soka na dan telo oskrbi z vsemi potrebnimi vitalnimi
snovmi?  Zdravilni učinki
Sok ali čaj iz aronije pijte, če imate težave s povišanim krvnim pritiskom ali
slabokrvnostjo, z njim pa se lahko bojujete tudi proti vnetju ledvic, migreni,
sladkorni bolezni in čiru na želodcu. Sok iz aronije pomaga pomiriti želodčne in
črevesne krče, pospešuje delovanje jeter in čisti kri. Aronija pa je vse bolj cenjena
tudi kot varovalno živilo – varuje pred nastankom rakavih bolezni, zavira proces
staranja, krepi imunski sistem in izboljšuje dolgoročni spomin.
Resnica o pomarančnem soku? (www.zurnal24.si/cms)
Pomaranče stiskajte sami!
Nutricionisti se sicer strinjajo, da je
pomarančni sok zdrav, a samo tisti, ki
ga iz pomaranč v domači kuhinji
iztisnemo sami. Pomarančni sokovi iz
tetrapakov doma iztisnjenim sokovom
pač ne sežejo do kolen, trdi
Hamiltonova, ki ne skriva svoje
naperjenosti proti proizvajalcem
pomarančnih sokov in tudi proti vsem,
ki  pomarančni sok (tistega iz tetrapaka,
seveda) priporočajo za "zdrav začetek
dneva". Kaj je po njenem najbolj narobe s kupljenimi pomarančnimi sokovi? Ker so skoraj vedno narejeni daleč od
porabnika, jih morajo proizvajalci "oplemenititi" s konzervansi in aditivi, da
podaljšajo rok trajanja in soku dajo "svež" okus. Pogosto v soku konča še veliko
druge "kemije", pravi Hamiltonova, ki ne neha opozarjati, da je sok iz tetrapaka
zaradi vsega, kar se z njim zgodi med proizvodnjo, svetlobna leta daleč od sveže
iztisnjenega pomarančnega soka. Zato jejte sveže pomaranče ali pa jih stiskajte,
svetuje kanadska znanstvenica. Vsem drugim pomarančnim sokovom pa se raje
izogibajte.
________________________________________________________________
Ne zastrupite se z gobami! (www.zurnal24.si/cms)
Gobarska pravila in opozorila
• Ne obstaja splošno pravilo za razlikovanje med užitnimi in strupenimi
gobami, ampak je treba vsako posebej dobro poznati. Med različnimi
vrstami gob je sicer veliko užitnih, še več pa je neužitnih in strupenih.
• Gobe niso priporočljive za majhne otroke in starejše s prebavnimi
težavami. Zaradi posebne sestave celične stene so gobe težje prebavljive,
kar velja tudi za kakovostnejše vrste.
• Gobe so hitro pokvarljiva hrana, zato jih je treba užiti takoj, ko smo jih
nabrali, ali vsaj naslednji dan. Starih, črvivih, z vodo prepojenih in
plesnivih gob nikoli ne uživajte!
• Gob nikoli ne jejte pogretih.
• Ne uživajte gob v velikih količinah, temveč le kot dodatek ali začimbo.
• Zamrznite in konzervirajte le gobe, za katere ste popolnoma prepričani, da
so užitne. V nasprotnem primeru ste lahko izpostavljeni zastrupitvi skozi
daljše časovno obdobje.
• Če vam kdo podari gobe, jih uživajte le, če gobarja dobro poznate. • Ob sumu na zastrupitev ali pri zastrupitvi takoj poiščite bolnišnično
pomoč. Priložite tudi izbruhano vsebino in ostanke gob. Dobro je, če
(po)veste, od kod gobe izvirajo, kdo, kdaj in kje jih je nabral oziroma kje so
bile kupljene, kako so bile pripravljene, kdo vse jih je jedel. Natančno je
treba vedeti, koliko časa je minilo od zaužitja do prvih znakov zastrupitve,
koliko je bilo gob in katere, kakšni so znaki zastrupitve in v kakšnem
časovnem zaporedju so se pojavljali ter kakšno pomoč je bolnik že dobil.
Koristijo lahko tudi informacije o morebitnih alergijah in drugih boleznih.
• V primeru zastrupitve je treba opazovati tudi druge osebe, ki so zaužile
isti obrok.
• Pri sumu na zastrupitev ne smemo uživati alkohola ali mleka, saj
pospešujeta prehajanje strupov v kri.
• Tudi užitne gobe imajo lahko za posledico zastrupitev, če so bile
neprimerno konzervirane, pripravljene ali pogrete.
Pri gobah ločimo dve obliki zastrupitve:
• Zastrupitev nastopi od ene do štirih ur po zaužitju. Znaki so bruhanje,
slabost, driska, glavobol. Te zastrupitve so manj nevarne in običajno niso
smrtne.
• Inkubacijski čas od zaužitja teh gob (zelena mušnica, koničasta mušnica,
spomladanska mušnica …) do prvih znakov zastrupitve je od 6 do 24 ur.
Najprej se pojavijo slabost, bruhanje, drsika, trebušni krči. Znakom se
pridružijo še močno znojenje, huda žeja in krči v mečih, udi pa postanejo
hladni. Prvi znaki zastrupitve lahko po zdravljenju ponehajo že prvi dan,
vendar pa se po dveh do treh dneh navideznega zdravja pojavi zlatenica
zaradi okvare jeter, znamenja, značilna za prenehanje delovanja ledvic in
motnje zavesti. Če zdravljenje ni pravočasno, sledi pri hudi zastrupitvi
smrt v 20 do 50 % že v prvih petih dneh. Če bolnik preživi kritične
trenutke, pa so očitne posledice okvare ledvic.
________________________________________________________________
Zvijače za sanjsko postavo (www.njena.si)
S kavo nad maščobe
Kaj pravite o skodelici prave turške kave ali espresa? Znanstveniki so ugotovili,
da močna črna kava spodbuja presnovo. Še nekaj ur po užitju tega omamnega
vročega napitka telo raztaplja maščobe, ki jih vnašamo vanj. Torej, skodelica (ali
dve) kave na dan odplavlja kilograme stran! A ne pretiravajte: preveč kave lahko
škodi!  Skuta zoper volčjo lakoto
Vas je sredi dela zagrabila volčja lakota in že razmišljate o čipsu, čokoladi ter
ocvrtem krompirčku? Stran s pregrešnimi mislimi! Ob sebi imejte vedno (enako
velja za napade lakote doma) pusto skuto. Jejte jo počasi, žličko za žličko. Če vam
navadna skuta ni všeč, lahko jeste tudi takšno z okusom sadja. Pazite le, da ima
čim manj maščob in sladkorja. Skuta je namreč prava beljakovinska bomba.
Beljakovine v organizmu znižujejo raven krvnega sladkorja in tako z malico, ki
ne redi, elegantno premostimo najhujšo lakoto.
Masla nikar
Sodite med tiste, ki si ne predstavljajo zajtrka brez kruha z maslom ali
margarino? Obema se v prihodnosti raje izogibajte. V eni sami žlički masla se
skriva 150 kalorij. Zjutraj si raje na črn kruh namažite pusto skuto ali ga
obložite s svežim ovčjim sirom, pa boste naredili veliko dobrega za svojo postavo.
Pri kuhi uporabljajte olivno olje.
Čim manj olja
Naj bo v tem času na vašem jedilniku čim več solat, pa bodo kilogrami hitro
kopneli. Toda kljub vsemu bodite pozorni na naslednjo past: ko boste zabelili
solato, kanite nanjo malo olja. Najbolje je, priporočajo strokovnjaki, da uporabite
olivnega ali bučnega. Koliko? Slabo žličko za eno osebo. Še malo kisa ali soka
limone, pa bo sezonska solata, polna vitaminov in mineralov, nared. In za povrh
se od takega obroka ne boste niti malo zredili!
________________________________________________________________
OČI - Ohranimo zdrave oči! (www.njena.si)
Prehrana
Da celice v očesu lahko pravilno delujejo, potrebujejo zadostno količino vitamina
A. Tega je največ v korenčku, zeleni in rumeni zelenjavi, sadju, ribjem olju in
mleku. Poleg omenjenega vitamina so zelo pomembni še vitamin B2 (nahaja se v
brokoliju, mlečnih izdelkih, žitnih zrnih in kvasu), vitamin E (največ ga je v
rastlinskih oljih in oljih žitnih kalčkov) ter vitamin C (v peteršilju, kiviju, šipku,
papriki in rakitovcu). Poleg vitaminov ne pozabite na oreščke, ki vsebujejo veliko
selena, ter pijte dovolj tekočine. Pred UV-žarki oči najbolje ščitijo paradižnik,
peteršilj in špinača iz kopriv.
Vaje za boljši vid
Vaje lahko izvajate preventivno kot tudi če že nosite očala ali kontaktne leče. Z
njimi ohranjate oziroma v nekaterih primerih lahko celo izboljšate prožnost očesnih mišic.
- Za dober vid je zelo pomembno, da oči dobijo dovolj kisika, zato globoko
dihajte!
- Oči večkrat na dan sprostite, tako da jih zaprete in prekrijete z dlanmi ter se v
mislih podate v svoj najljubši kotiček sveta.
- Oči si večkrat dnevno zmasirajte, tako da jih zaprete in s kazalcema drsite čez
veke v obe smeri.
- Nikoli ne glejte naravnost v sonce ali luč!
- Večkrat dnevno se zravnajte, glavo držite pri miru in premikajte zgolj oči.
Enkrat skrajno v levo, nato skrajno v desno, navzgor in navzdol. Oči v vsakem
položaju zadržite nekaj sekund in krog nekajkrat ponovite.
- Zavestno mežikajte! Kdarkoli in kjerkoli se spomnite.
Do dobrega vida brez leč ali operacije (www.njena.si)
1.Pomnjenje in predstavljanje
Ste vedeli, da pomnjenje barv, ko imate oči zaprte ali pokrite z dlanmi, pomaga,
da barve bolje vidite tudi v resničnosti? Eden izmed mnogih Batesovih bolnikov
si je popravil vid s pomnjenjem cveta zlatice. Podoben učinek boste dosegli, če si
boste predstavljali prelep sončni zahod.
2. Pokrivanje z dlanmi
Z vbočenimi dlanmi, ne da bi pristikali na očesne jamice, popolnoma pokrijte oči,
da se bodo v temi sprostile. Mislite na kaj lepega, poslušajte glasbo ... Vajo
ponovite dva- do trikrat- na dan, po deset minut. S to vajo si boste dodobra
sprostili oči in pomirili živčevje.
3. Zibanje
Zibajte se na mestu in imejte oči uprte v oddaljeno točko, vaja je priporočljiva za
sprostitev oči in njihovo prilagoditev. Hkrati izmenično mežikajte na levo in
desno oko, to je dobro za čiščenje in vlaženje oči, hkrati onemogoča strmenje, ki
bi oči utrudilo. Še posebej vam bo mežikanje koristilo, če živite v prostorih s
suhim ali zakajenim zrakom. Vajo ponovite stokrat na dan. Mežikanje je zelo
koristno med branjem.
4. Splakovanje
Imejte zaprte oči in izmenično, najprej s toplo, potem še s hladno vodo,
poškropite in tako spodbujajte prekrvitev oči. Vaje se lotite prvič zjutraj in nato še zvečer, zjutraj začnite s toplo vodo, zvečer pa vajo začnite z mrzlo. Ponovite
vajo dvajsetkrat.
5. Ostrenje pogleda
Vzemite v vsako roko en svinčnik. Prvi svinčnik podržite pred obrazom, drugega
držite na oddaljenosti roke. Najprej izostrite pogled na enega, nato na drugega.
Ugotovili boste, da boste svinčnik, katerega ne gledate izostreno, videli dvojno.
Vajo ponovite dvanajstkrat. Obstaja še druga vaja za ostrenje pogleda, ta je, da
se osredotočate samo na svinčnik, ki ga držite pred obrazom, najprej z enim
očesom, nato pomežiknete in izostrite sliko še z drugim očesom.
6. Sprehajanje s pogledom
Izberite si neki predmet. Ne strmite vanj, temveč se s ogledom sprehajajte po
njem gor in dol, levo in desno. Krajša, kot je razdalja, bolj koristna bo ta vaja za
očesne mišice.
7. Masaža oči
Z njo si boste sprostili pretirano napete očesne mišice. Oči zaprite in rahlo s
kazalci drsite prek vek in okoli oči. Opazujte barvne mavrice, ki jih boste zaznali
pod zaprtimi očmi. Zopet si rahlo zmasirajte rob lasišča in tilnik. Vse bo
dobrodejna vpliva na mišice, sprostilo bo krčevito napetost, ki slabo vpliva na
vid.
Poleg omenjenih vaj bo na zdravje oči dobrodejno delovalo tudi gibanje, saj to
vpliva na dobro prekrvljenost oči. Da, s telesno vadbo urite tudi očesne mišice in
tako skrbite, da ne bi postale toge. Idealen šport za očesne mišice je na primer
namizni tenis, saj oči nenehno potujejo za žogico. Tudi prehrana precej vpliva
na vid, odlična za zdrave oči so naslednja živila: borovnice, črno grozdje,
paprika, paradižnik, agrumi, gobe, alge, soja, buče, špinača, mastne ribe, peteršilj
in olje kalčkov.
Kako premagati utrujene oči?- Zeliščni pripravki
(www.njena.si)
Kamilični obkladki
• 1 čajna žlička posušene kamilice
• 1 skodelica vode
Vodo s kamilico zavremo in pustimo, da postane mlačna lahko tudi hladna. V
kamilični čaj namočimo vatirane očesne blazinice in si jih za 15 minut položimo
na oči.  Obkladki s smetilko
• 1 čajna žlička smetilke
• 1 skodelica vode
Smetilko poparimo z vročo vodo in pustimo stati nekaj minut, da pripravek
postane mlačen. Obkladke položite na oči za 15 minut.
Proti kolobarjem okrog oči
• Zjutraj, ko vstanete, si na oči za nekaj minut položite kolobarja sveže kumare.
Vaše oči bodo sveže in manj zatečene.
• Pomagali bodo tudi obkladki iz zelenega ali pravega čaja. Vrečke čaja za
minuto namočite v vrelo vodo, nato pa postavite v hladilnik, dokler se ne
shladijo. Ohlajene položite na oči za največ 10 minut.
Sproščanje z barvami in veliko gibanja
Oči vam bodo hvaležne, če se boste veliko gibali na svežem zraku. Sprehodi po
gozdu in zelenih travnikih so tako več kot dobrodošli. Zelena barva namreč ne
samo sprošča telo, duha in um, tudi na oči deluje sproščujoče. Zato se večkrat na
dan skušajte zazreti vanjo.
Dober trening za vzdrževanje in razgibanje očesnih mišic so tudi športi z žogo:
tenis, namizni tenis, badminton.
Prehrana za zdrave oči
Vsak okulist vam bo položil na srce, da je za zdravo oko pomembna
uravnotežena prehrana z veliko sadja in zelenjave. Pomembni so predvsem
vitamini A, E, C in cink, ki naj bi sestavljali vsakodnevne obroke.
Vitamin A (dober za kožo, lase, oči in za vzdrževanje imunskega sistema): se
nahaja v živilih, kot so: mlečni izdelki, jajca, ribe, stročnice, hladno stisnjena
rastlinska olja.
Vitamin C: agrumi, večina sadja in zelenjave, brokoli, paprika.
Vitamin E: rastlinska olja, jajca, ribe, polnovredna žita, leča, fižol, oreški,
semena.
Cink: mlečni izdelki, ribe, školjke, polnovredna živila, stročnice, korenje, česen,
kalčki.
________________________________________________________________
Ali ste kronično utrujeni? (www.njena.si)
Možni vzroki (ki jih lahko potrdi in zdravi samo zdravnik):
- Težave s ščitnico: Ščitnica je žleza v spodnjem delu vratu, ki izloča hormon
tiroksin, s pomočjo katerega potekajo v telesu kemične reakcije. Če deluje ščitnica prehitro, so vsi procesi v telesu pospešeni, zaradi česar prihaja do potenja,
pospešenega bitja srca, hujšanja. Če je delovanje ščitnice upočasnjeno, pa je
čutiti nenehno utrujenost, koža se izsuši, telesna teža brez razlogov naraste, tudi
lasje lahko izpadajo.
- Depresija: Vsaj ena od osmih žensk trpi zaradi depresije. Koncentracija
popusti, občutki potrtosti in utrujenosti pa človeka onesposobijo za opravljanje
vsakdanjih dolžnosti. Poleg utrujenosti prepoznate depresijo po občutkih
manjvrednosti in nemoči, motenem (daljšem ali krajšem) spancu, slabem ali
povečanem apetitu, težavah s prebavo, izgubi interesa za dejavnosti, ki so vas
poprej zanimale, po razdražljivosti in v najhujših primerih - tudi misli na
samomor.
• Anemija: Slabokrvnost prizadene kar eno od petih žensk, bodisi zaradi
osiromašene prehrane ali nezmožnosti telesa, da bi proizvajalo dovolj rdečih
krvničk, ki vsebujejo železo. Premalo železa v krvi povzroča, poleg utrujenosti in
zaspanosti, tudi podhladitev telesa in pešanje spomina. Verjetneje je, da ste
slabokrvni, če imate močno menstruacijo in je slabokrven še kdo iz vaše ožje
družine.
• Sladkorna bolezen: Sladkorna bolezen, ki jo povzroča nezadostno izločanje
inzulina iz trebušne slinavke, se dostikrat začne zelo počasi. Bodite pozorni, če
poleg utrujenosti čutite nenehno žejo in morete velikokrat urinirati. Bolj so
ogroženi tisti s preveliko telesno težo.
________________________________________________________________
Jabolčni kis: skrivnost naših babic za vitko telo
(odmevi.zdravstvena.info/story.php?...) 

… jabolčni kis kar postavite na
polico vaše kopalnice. Med
tuširanjem si nekaj kisa vlijte v dlan
ali pa z njim prepojite umivalno
gobo. Temeljito se zdrgnite po celem
telesu: začnite pri stopalih,
nadaljujte po nogah in zaključite z
rokami. Vonj po kisu bo zelo hitro
izginil, na telesu pa bo ostala
čudovita svežina in pomaga pregnati
celulit. Domače mere za živila naših babic  (etocka.si/kulinarika)
Naše babice včasih niso imele kuhinjskih tehnic, zato so uporabljale svoje mere,
ki pa so lahko v pomoč tudi sodobni gospodinji: 

- 1 zvrhana velika žlica moke ………………20 g
- 1 zravnana velika žlica moke …………….10 g
- 1 zravnana velika žlica sladkorja ………...12-15 g
- 1 zravnana velika žlica soli ………………12-15 g
- 1 zravnana velika žlica zdroba …………...10 g
- 1 zravnana velika žlica riža ………………15 g
- 1 zravnana velika žlica kaše ……………...15 g
- 1 zravnana velika žlica drobtin …………..10 g
- 1 velika žlica mleka ali vode ……. ……….10 g
- za jajce velika kepica surovega masla …….40 g
- 1 zravnana žlička pecilnega praška ……….2-5 g
- 5-6 krompirjev ……………………………500 g
- 8-10 drobnih krompirjev …………………500 g
- 5-6 debelih jabolk …………………………500 g
- 10-12 drobnih jabolk ……………………..500 g
- krožnik za juho ……………………………3/8 – 1/2 l
- navadna skodelica oz. kozarec …………….2/8 l
- 8-9 žlic tekočine …………………………..1/8 l Slovenska kuhinja nekoč (www.kulinarika.net) 

Slovenija se lahko ponaša z odlično kuhinjo. Oživimo  pozabljene recepte naših
babic, pa tudi druge recepte domače kuhinje in tako obogatiti našo mizo.
Res pa je, da pod nazivom slovenska kuhinja marsikdo misli le na žgance, kislo
zelje, kranjske klobase, krvavice in potico.
Slovenska ljudska kuhinja je "težka", kalorična, mnoge njene jedi so težko
prebavljive. Uporablja veliko živalske maščobe (ocvirkov, zaseke, slanine, loja),
svinine, močnatih jedi, krompirja in fižola, masla, smetane in jajc (v gorenjsko
prato gre kar 24 jajc), tudi gobe niso redke, zelenjave z izjemo zelja in repe pa je
razmeroma malo. Mnoge od teh jedi danes ocenjujemo kot nezdravo prehrano.
To velja tako za kmečko kot za meščansko kuhinjo. Kmetje so višek kalorij
"pokurili" s trdim delom, meščani pa so se debelili in umirali od kapi in drugih
bolezni.
V Prekmurju so jedli "župe" že pri zajtrku, dostikrat pa so bile tudi glavna jed.
Ob praznikih in posebnih priložnostih so postregli celo dvojne juhe. Ponekod so
v juho zakuhavali proseno in ajdovo kašo ali dodajali smetano in kislo mleko.
V vinorodnih goricah so kuhali celo vinsko juho.
Bolj revne so bile juhe na Gorenjskem, prevladovale so prežganka, krompirjeva
in goveja juha. Najbolj so cenili govejo juho z rumenimi, mastnimi "cinki" in
plavajočim mozgom. Priljubljeni so bili vranični ali možganovi cmoki.
Posebnost sta bili koštrunova juha z repo in ocvirkova juha.  Na Dolenjskem so
največkrat uživali krompirjevo juho.  V predelih s planšarijami so bile znane
juhe sirnice.
Mnoge juhe, npr. prežganko, so kuhali po vsej Sloveniji, čeprav v vsakem
predelu drugače. Po vsej Sloveniji kuhajo ričet, ki je ješprenj s suhim mesom.
Ponekod dodajajo češplje ali suhe hruške.
V Alpskih predeli Slovenije so doma šare. V njih so kuhali slabše dele suhega
mesa, zlasti drobnice, ter razne vrste "prašičje zelenjave", največkrat rumeno
kolorabo, repo, rumeno ali rdeče korenje in krompir.  V Beli krajini kuhajo brezmesno šaro. Šaram so dodajali proso ali ječmen. S
sodobno zelenjavo je mogoče šare izboljšati.
Šaram so podobne jote, ki so nastale iz močnikov. Kmetje so v močnike
zakuhavali razne zelenjave ter sadje, predvsem pa kislo zelje in repo, včasih so
dodajali suho svinino.
Mesne juhe so bile v krožnikih le v nedeljah in praznikih, bolj pogosto pa pri
bogatejših kmetih in meščanih. Poleg govejih juh so slovele kurje juhe, za katere
so verovali, da so zdravilne in prinašajo zdravje bolnikom, nosečnicam in
porodnicam. Reveži pa so jedli predvem ješprenovo juho in močnik. Juham so
podobne obare ali ajmohti, ki so bili pri Slovencih nadvse priljubljeni.
Pripravljali so jih s prežganjem, vsebujejo pa meso, drobovino, krompir in
številne druge dodatke. Zelo cenjena je bila kurja obara z ajdovimi žganci, na
Dolenjskem pa so poznali žabjo in polšjo obaro.
Čeprav so Slovenci uživali vse vrste mesa, so ga imeli na mizah le v nedeljah in
praznikih. V Beli krajini in na Primorskem, so jedli tudi drobnico, v vseh
pokrajinah pa največkrat prašiča. Pogosta je bila perutnina, na Martinovo so si
jedci privoščili pečeno gos, raco, purana, kopuna, petelina in kokoš. Na
Dolenjskem in Notranjskem so jedli polhe in ponekod celo ježa (le kako so ga
odrli?), do račje kuge v 19. stoletju pa so na Notranjskem lovili rake.
Na Cirkniškem jezeru so prebivalci med osekami kar s koši nabirali ribe, jih
nasolili in posušili ali dimili. V Prekmurju so jedli krape in postrvi v bučnem
olju. Na Primorskem so znane ribje juhe, jegulje v vinu, sipe na žaru, polnjene
lignje, škampi v vinu. Znamenita istrska jed je polenovka ali bakalar, ki jo
uživajo za praznike, zlasti Božič. Ribo stolčejo in ji dodajo olivno olje ter česen.
Eden od največjih praznikov je bil dan kolin. Zaklali so prašiča in naredili
krvavice, pečenice, kranjske klobase, znamenite slovenske želodce (npr. gorenjski,
savinski, notranjski in prekmurski želodec), jetrnice, slanino, ocvirke, zaseko in
še marsikaj. Krvavice so pripravili iz glavine, drobovine, koščkov mesa, masti in
slanine, proseno, ajdovo ali ješprenovo kašo, dišavami in krvi. V novejšem času
dodajajo riž. Primorci so vmešali celo sladkor in rozine. Klobasam brez krvi so
rekli bele klobase. Iz vode, v kateri so se kuhale krvavice, so pripravili godlo. Na
spodnjem Gorenjskem so zaseko zmleli iz sveže slanine, na zgornjem
Gorenjskem pa iz prekajene. "Stranski produkt" kolin je bila tudi žolca. Kmetje
so si izdelovali tudi salame in jih s klobasami, rebri in drugim mesom sušili v
dimniku. Le na Krasu in ob obali so na vetru sušili pršut. Salame in klobase so
morale biti iz najboljšega mesa in slanine, prekajene in kljub temu sočne. Ponekod je specialiteta šunka, pečena v kruhu. V Prekmurju so koline jedli z
bujto repo (bujti pomeni ubiti).
Znameniti so koroški mavžlji. Meso svinske glave, prepražen kruh, ajdovo kašo
in začimbe zavijejo v svinsko mrežico in spečejo. Podobna je gorenjska prata.
Meso svinske glave, ostanke pečenke, šunke, kruh, jajca in začimbe zmešajo in
spečejo v svinski mrežici.
Iz štajerske prihajajo pečena martinova gos, konjiški lonec z govejim repom,
flosarski golaž in savinski flosarski zrezek.
Naši prednamci niso bili zelenjavarji. Največkrat so jedli zelje ter kislo zelje in
kislo repo, fižol, bob, lečo, čičeriko, ponekod tudi kumare in buče, v Istri pa so
poznali jajčevce.
Iz Štajerske izhaja pečeno štajersko zelje z zmleto govedino in svinino, kašo in
smetano. Zelje so vlagali tudi v štruklje.
Druga tipična slovenska zeljenjava je kisla repa.  Bujta repa je kisla repa s
proseno kašo. Največkrat so jo jedli s kolinami. V mnogih krajih Slovenije so na
kmečkih pečeh sušili repne olupke, ki so jim rekli aleluja, iz njih so pozimi kuhali
juho. Druga skromna jed je bila smojka oz. kuhana repa s proseno kašo, doma v
Poljanski dolini in okolici Škofje loke.
Regrad so nabirali Slovenci že pred stoletji. Še danes je regratova solata s
krompirjem zelo čislana.
Redna hrana je bila fižol ter leča in bob. Krompir se je uveljavil šele v 18.
stoletju. Priljubljen je bil krompir v oblicah z maslom, kislim mlekom ali solato.
Ponekod so zmešali stlačen krompir s stlačenim fižolom in dobili znamenitega
metevža.
V srednjem veku so prebivalci uživali tudi želod. Kasneje so omejili gozdni
jedlinik na kostanj. V Brdih je doma maronova juha. V časih hude lakote so
mnoge divje rastline, zlasti jagodičevje, bile starim Slovencem bogat vir
vitaminov.
Slovenci so že od nekdaj nabirali in jedli gobe. zato ima tudi vsaka vrsta gob več
ljudskih imen, npr. ježek, možek, smrček, maslenka, noroglavka. Bolj znani gobji
jedi sta jurčkova in lisičkina juha ter gobje ajdove kaše. Na Štajerskem so pekli
celo gobjo potico, na Dolenjskem pa so z gobami polnili klobase. V slovenski Istri
kmetje nabirajo tartufe.Stare in tradicionalne slovenske jedi so kaše. Kaše omenja že Valvazor v svoji
Slavi Vojvodine Kranjske. Največkrat je bila na mizi prosena kaša, ki jo danes
skoraj ne kuhamo več. Prosena kaša je bila simbolna jed na ženitvovanju, ker naj
bi zagotavljala rodnost. Na drugem mestu je bila ječmenova kaša (ričet), na
tretjem pa ajdova. Kašo so pogosto pripravljali s češpljami, repo ali zeljem.
Ajda je doma iz Daljnega vzhod. V Evropo so ajdo prinesli Mongoli in se prvič
pomenja v gornjegrajskem urbarju leta 1426. Iz ajde kuhamo ali pečemo žgance,
polento, krapke, kašo, kruh, potico, pogačo, torto, v novejšem času so se pojavili
tudi ajdovi rezanci.
Slovenska narodna kuhinja pa je najbolj znana po žgancih. V Prekmurju jim
pravijo žganki in dodole, na Koroškem mešta. Poznamo ajdove, koruzne,
pšenične in krompirjeve žgance, ki sestojijo iz krompirja in zdroba. V Poljanski
dolini jim pravijo "oženjeni". V slan krop vsujemo moko, čez nekaj časa
prebodemo kepo s kuhalnico. Žgančevke oz. vode odlijemo le toliko, da dobimo
žitko zmes. Nato jih mešamo s kuhalnico tako dolgo, da "pokajo", nakar jih z
vilicami nadrobimo v posodo. Zabelimo jih z ocvirki, zaseko ali mastjo že v
loncu, nato še po površini. Na Gorenjskem so žganci bolj drobni in zahtevajo več
maščobe. Na Koroškem pa suho moko najprej prepražijo, nato zalijejo s slanim
kropom in maščobo. V Prekmurju jih zabelijo z bučnim oljem.
Druga stara jed je polenta, ki so jo nekdaj kuhali le na Primorskem in na Krasu,
kjer je nadomeščala kruh. Med drugo svetovno vojno so Ljubljančani jedli rezine
polente, ki so jih premazali z marmelado. Rekli so jim "vojna torta". Poleg
koruzne poznamo tudi ajdovo in belo polento. Ponekod ji dodajajo skuto, sir,
sadje ali posujejo s cimetom. Na Dolenjskem pa je doma krompirjeva polenta.
Tudi polento so kuharji zabelili, da se je kar svetila od masti.
Na Dolenjskem, v okolici Cerknice, v savinski dolini in Idriji so kuharji nadevali
testo in dobili žlinkrofe. Najbolj znani so idrijski žlinkrofi, ki so bili polnjeni z
nadevom iz krompirja, kasneje so dodajali meso in jajca. Na Koroškem so doma
ajdovi žllinkrofi s sadnim nadevom, krompirjem, mesom in jajci. V Savinski
dolini pa so gospodinje vlagale mesni nadev.
amesto italijanskih rezancev so Slovenci rajši jedli mlince oz. blince, trgance in
krpice. Znamenita jed slovenskih restavracij je raca z mlinci.
Znana narodna jed so štruklji, ki jih pripravljajo iz vlečenega ali kvašenega
testa, ki ga nadevajo. Po nadevu dobijo štruklji ime in jim pravimo orehovi,
krompirjevi, pehtranovi, metini, fižolovi in podobni štruklji. Nekoč so bili na
mizi ob vseh praznikih - ob pustu, na porokah, sedminah, ob koncu žetve in
mlatvah. Polnili so jih s popraženimi drobtinami, jajci, sirom, smetano, slanino,
krvjo, fižolom, krompirjem, ocvirki, kruhom, orehi, in drugimi sestavinami. Ajdove štruklje poznajo na Štajerskem, na Gorenjskem pa orehove, skutine in
smetanove štruklje. Ponekod na Gorenjskem so kuhali štruklje v sopari. Položili
so jih na rešeto, pokrili s prtičem in segreli vodo pod rešetom. Posebnost so
gorenjski ajdovi štruklji s češpljevim ali borovničnim nadevom ter štajerski
zeljni štruklji.
V Prlekiji in Prekmurju so doma gibanice in podobni krapči. Testo pečejo v več
plasteh, med plastmi pa je nadev. V nekaterih gibanicah je kar devet plasti. Ena
plast je lahko nadevana z orehi, druga s skuto, tretja z makom, četrta z jabolki
itd. Znana prleška gibanica je nadevana s skuto in smetano ter premazana s
smetano in rumenjaki. Loparnice so gibanice, ki jih delajo na loparju, s katerimi
jih vložijo v peč. Štruklom in gibanicam so podobne repnjače z repnim nadevom
ter tikvače z bučnim nadevom.
Med slaščicami slovi slovenska potica. Kaže, da je potica izvirna slovenska jed, v
tujih kuharskih knjigah ji pravijo "kranjska" ali "ljubljanska potica". Ime naj bi
nastalo iz "povitnice". Potica je izboljšana oblika kolača, ki jo pečemo v modlih,
ki jim dajo obliko. Slovenska kuhinja pozna najrazličnejše oblike modlov. V
nadevih različnih potic najdemo orehe, rožiče, lešnike, mak, skuto, smetano, med,
pehtran, meto, ocvirke (ocvirkovka), narezano slanino (špehovko), narezano suho
sadje, zlasti rozine, kasneje so dodajali kakav in čokolado, v zadnjih letih pa so
pri Kulinarični Sloveniji odkrili, da se potici odlično prilega kokosova moka.
Posebnost so ajdove potice, ki jo na Bizeljskem nadevajo s smetano, skuto in
orehi.
Slovenci so poznali tudi druge sladkarije, npr. pince, gubanice in šarklje, ki pa se
ne morejo primerjati s potico. Krofe, bobe, miške, buhtelne in flancate ter
jabolčni zvitek pozna vsa Slovenija.
Novega porekla so znamenite blejske kremšnite in še posebno blejske grmade.
Med medenjake sodijo tudi znameniti škofjeloški in dražgoški kruhki, ki so
izvirnejši od lectovih src.
Ena od glavnih slovenskih jedi je kruh. Jedli so ga pri vsakem obroku, jemali so
ga na košnjo, sečnjo in na potovanja. Kruh so pekli v krušni peči, kamor so ga
vlagali in jemali ven z dolgimi loparji, ponavadi za ves teden. Peka kruha je bila
pravcati družinski praznik. Bajtarji so pekli kruh iz črne moke, včasih so mu
dodali otrobe in krompir, gruntarji pa kruh iz bele moke, ki so ji po potrebi
dodajali suho sadje ali orehe. Poleg belega in črnega, pšeničnega ali rženega
kruha so gospodinje pekle tudi koruzni, ječmenov in ajdov kruh. Poseben kruh
tanik so naredili iz pšeničnega kvašenega testa in kislega mleka. Podobna je bila
poročna pogača bosman. Kruh so hranili v hladnem prostoru, dostikrat v visečijh krušnjakih. Kako visoko so naši prednamci cenili kruh, dokazuje stara navada,
da so gostu ponudili najprej kruh s soljo.
Prav tako bi k slovenski kuhinji sodil tudi opis črne kuhinje z ognjiščem, loparji
in burklami, lončene in železne posode. Na Dolenskem so lončarji pekli posebne
sklede s tremi nogami, pod katero so naložili žerjavico in kuhali južino na košnji,
sečnji, pri pobiranju pridelkov, na trgatvah itd. Kmečka družina se je vsedla za
veliko mizo v "hiši", v sredino so položili veliko skledo z hrano, iz nje pa so
zajemali jed z lesenimi žlicami in jo nesli v usta. Pri bogatih kmetih so jedli
hlapci in dekle pri mizi v drugem kotu. Ohranile so se le nekatere slovenske
klasične jedi od njih, npr. potica, polenta, regratova solata, marsikje kuhajo tudi
ričet, joto, bograč in še kaj.
GOSTIŠČE IZ ČASA NAŠIH BABIC
(www.turisticna-zveza.si  / Raziskovalna naloga - Trije fantje in kuhalnica)
Štajerska kisla juha
Za dobro štajersko kislo juho je potrebno naprej dati v lonec svinjske nogice,
repke ali svinjsko glavo, nakar solimo in pustimo,da nekaj časa vre. Dodamo še
narezano jušno zelenjavo. Ko se meso zmehča, juho zalijemo še z vinom in
okisamo s kisom. Po okusu začinimo še z začimbami, na koncu pa dodamo še
kislo smetano.
Gobova juha
Za gobovo juho najprej na maščobi prepražimo čebulo, da dobi zlato rumeno
barvo, nato dodamo na lističe narezane gobe, jih na rahlo prepražimo, zalijemo z
vodo, dodamo krompir in začimbe ter pustimo, da se vse počasi duši. Juho
zgostimo z moko, za nameček pa na koncu dodamo še vino in zamešamo
smetano. Juho postrežemo v skledi ali jušniku in potresemo z sesekljanim
peteršiljem.
Zelenjavna juha
Krompirjev kropec pripravimo tako, da v vodi skuhamo na drobno narezano
korenje, krompir, peteršilj in sol. Ko je juha kuhana, bomo zabelili z ocvirki.
Zraven bomo ponudili ajdove žgance.
Domači kruh
Marijo Murko je povedala je takole:
Moko, katero bomo uporabili za domači kruh, najprej presejem v posodo, v kateri
bomo zamesili testo. V mojih mladih letih smo za to uporabljali »ničke«, te pa smo uporabljali tudi kot posodo za pripravljanje mesne mase za klobase. Na
sredi moke naredim jamico, v katero vlijem vzhajani kvas in zmešam z malo
moke. Kvas smo včasih imeli vedno doma, kot ostanek testa, ki je vzkipel in se
posušil na krožniku. Danes kvas kupimo, a jaz se še vedno držim starih receptov.
Tako zamešani kvas potem pokrijem, da vzhaja. Potem pripravim mlačno vodi
ter sol in zamesim testo, pokrijem s prtom in ponovno pustim, da vzhaja.
Medtem zakurim peč, običajno z bukovimi drvi, ki dajejo več toplote. Ko testo
naraste, ga oblikujem v kolače in dam v »slamačke« (iz slame pletena
posoda v obliki poznejšega kruha) ter pustim, da testo še enkrat vzhaja. Ko je peč
pripravljena, žerjavico pogrnem ob rob ter z mokro metlo pometem dno peči. Ko
je vse to pripravljeno, je potrebno z loparjem kolače potisniti v peč. Predhodno
jih vedno namažem še z raztepenim jajcem. Odprtino peči zaprem in pečem
približno eno uro. Ko je kruh pečen, ga vzamemo iz peči ter pustim, da se ohladi.
Pred razrezom kruha vedno naredim z nožem potezo križa.« To lahko seveda
takoj povežemo s krščanstvom in, seveda, velikim spoštovanjem, ki so ga imeli
včasih do kruha.
Svinjska pečenka
Najprej natremo meso s soljo, poprom, drobno nasekljanim česnom in lovorovim
listom, in sicer najbolje že dan pred peko. Tako pripravljeno meso nato položimo
v namaščen pekač na kosti in ga prelijemo z vročim oljem ter pečemo v pečici pri
1800 C. Po 20 minutah pečenko zalijemo z vodo in jo potem ves čas zalivamo z
lastnim sokom, dokler ni nekje po 2 urah zlato rumeno zapečeno.
Pečeni krap
Krap ima pogosto neprijeten vonj po blatu v ribniku. Ljudje so se z
omenjeno problematiko spopadali na različne načine - krapa so namakali v kadeh
in podobno. In kako najbolje rešimo ta problem? Preprosto pripravimo kvašo, ki
jo naredimo iz nekaj žlic kisa in okrog pol litra belega vina ter dodamo vejico
pehtrana ter sesekljano čebulo in zatohel vonj bo izginil.
Najprej smo očiščenega krapa natrli z začimbami (sol, poper, strti česen in
moškatni orešček) ter ga znotraj potresli z rdečo papriko. Tako pripravljenega
krapa smo položili v že naprej namaščen pekač. Vse skupaj smo potem polili z
vinom in pokrili z rezinami slanine ter krompirja. Tako pripravljeno jed smo v
pokritem pekaču pekli 1 uro pri 2000 C oziroma tako dolgo, dokler krompir ni
zlato porumenel. Pekač smo nato odkrili in krapa prelili z mešanico smetane,
paprike, strtega česna in muškata ter tako ribo pustili v odkritem pekaču še okrog
20 minut. Jed nam je zelo teknila in verjamemo, da so se tudi vam ob branju tega
našega recepta cedile sline. Suhe mesnine
Narezek kot tak lahko sestavlja le ena vrsta mesnin ali pa več vrst skupaj. Ker pa
v splošnem velja, da se najprej nasiti oko, šele potem želodec, je izrednega
pomena, kako pripravimo in aranžiramo narezek. Rezine narezka morajo biti
tanke, enako velike in debele ter enakomerne barve, saj nam le tako uspe doseči
simetrični in estetski videz narezka. Rezine lahko zvijemo v obliki tulca, vrtnice
ali rozete, s čimer dosežemo še večji učinek. Za Štajersko so najbolj značilne suhe
mesnine - vratina, klobase, želodec, salame, sušeni kosi prašičjega stegna
»bunke«…
Najbolj značilne jedi ob praznikih:

»Furež« (koline – Štajerska)
Koline tudi danes na podeželju pomenijo veliko, čeprav velikih pojedin, v katerih
je bilo prav mogoče, da so pojedli večino prašičjega mesa, in pijančevanja, ki ga
je včasih spremljalo, ni več. Ohranili pa so se recepti, po katerih še danes
pripravljajo mesene izdelke. Kljub geografsko majhni Sloveniji pa imamo veliko
različic receptov za iste mesene izdelke, ki se med seboj razlikujejo predvsem
zaradi drugačnega podnebja, prehrambenih navad,
običajev in še bi lahko iskali razloge.
Zagotovo so pri nas najbolj znane krvavice, za katere bi lahko rekli, da kolikor je
mesarjev in kolikor je gospodarjev.
Meso v »tünki«
»Tünka« je lesen oziroma pogosteje kovinski čebriček s pokrovom, ki služi za
konzervacijo mesa. To je postopek, ki ga opravimo v času kolin, če hočemo, da bo
meso ostalo dalj časa sveže. Ravno to je prednost pred dimljenim mesom, saj je
meso iz »tünke« bolj sveže. Meso po postopku razsola najprej operemo in potem
spečemo ter ohladimo. Nato moramo v »tünko« vliti nekaj tekoče masti, ki mora
biti ohlajena, vendar še vedno tekoča. Na to mast potem izmenično nalagamo
meso in vlivamo mast. Bistvenega pomena pa je, da mora biti med plastema
mesa nekje za dva prsta masti, še bolj pomembno pa je, da pazimo, da mast
nalivamo tako, da zraven ne pride zrak. Ko končamo s plastenjem, »tünko«
pustimo, da se vsebina popolnoma ohladi, tesno pokrijemo in hranimo v shrambi.
Orehova potica
Potica, za katero bi lahko rekli, da je izvirno slovensko pecivo, katere izvirnik
imena povitica pomeni zavita. Seveda je samoumevno, da vsaj za velike praznike
po slovenskih domovih zadiši po potici. Potic poznamo več vrst, ime pa dobi
ponavadi po nadevu, ki ga ima.
Rrecept  gospe Vike Hrnec, ki je zaupala naslednje: »Vzamete: Za testo                        Za nadev
1 kg bele moke             1 kg orehovih jedrc
5 dag kvasa                                                  25 dag surovega masla
½ l mleka                                                     1/8 l smetane
8 rumenjakov                                               8 beljakov
2 zavitka vaniljevega sladkorja                   1 dl ruma
Lupina ½ limone                                          1 limona«
20 dag sladkorja
0,3 dl sladnega žganja
1 jajce
»Ker imamo orehe doma, jih moram, seveda najprej »otrebiti« in zmleti. Nato
zakurim v peči ter medtem, ko gori, presejem moko v posodo, kjer bom mesila. V
moko naredim majhno luknjo in vanjo vlijem vanjo zmes mlačnega mleka, žlice
sladkorja ter kvasa, dodam nekaj moke ter pustim, da kvas »zraste«. Testo
začnem mesiti, ko kvas » zraste« in ga mesim tako dolgo, da se testo ne prijema
rok. Potem ga pustim vzhajati. Medtem, ko testo vzhaja, si pripravim nadev.
Pripravljeno testo enakomerno razvaljam, nanj namažem nadev in ga potrosim
še z rozinami, ki so bile predhodno namočene v rumu. Tako pripravljeno potico
potem zvijem in položim v namaščen pekač in pustim vzhajati še eno uro. Ko je
peč primerno vroča, potico premažem še s stepenim jajcem in jo na več mestih
prebodem, da se pečena skorja ne loči od nadeva. Pečem jo približno eno uro.
Pečeno obrnem na prt ter pustim, da se ohladi, posipam s sladkorjem in
narežem.«
Pustni krofi
Pustovanje si dandanes težko predstavljamo brez krofov in tekmovanja
gospodinj, katere krofi bodo imeli lepše »vence«. Stvar v preteklosti ni bila kaj
bistveno drugačna, le da so gospodinje več pripravljale flancate oziroma
»treske«, kot jih pogosto na podeželju imenujemo. Babice so krofe pripravljale iz
navadnega krušnega testa in jih cvrle v masti, zato je bilo tudi njihovo uživanje
omejeno do pepelnične srede.
In kaj potrebujemo?
1kg moke
15 dag masla
5 rumenjakov
1 celo jajce
1 žlica sladkorja
4 žlice ruma
5 dag kvasa
2dcl mlačnega mleka sok ter lupina ene pomaranče
sol
sladkor v prahu za posipanje
maščoba za cvrtje
Sadni kruh
Še posebej ob praznikih je nepogrešljiv sadni kruh, katerega pripravljamo iz
suhega sadja.
Recept:
1/2 kg orehov
20 dag smokev
20 dag olupljenih mandeljnov
12 dag citronata
20 dag rozin
11/2 dl ruma
4 jajca
1/4 kg sladkorja
10 dag ržene moke moke
17 dag pšenične moke
Navodilo: »Sadje zreži precej na debelo, ga polij z rumom in pokrij čez noč, da se
napoji. Drugi dan napravi iz beljakov sneg, vtepi vanj sladkor in dodaj
rumenjake. Ko je dobro razmešano, pridaj rženo in pšenično moko ter sadje.
Napravi štruco in jo počasi peci v pečici uro dolgo, da je lepo rumena.«
________________________________________________________________
 pa še nekaj receptov


energijske ploščice


namazi


namaz iz oliv in jajčevcev


Recepti vege deserti


TOFU


VEGE SLADOLED


VEGE TORTE


                          V upanju, da bo za vsakega nekaj   -  pa srečno

	

	
	




	
	

				

			Inspirativni spisi članov in simpatizerjev Ekoci, Zadnje objave
		

			
Inspirativne zgodbe Kluba Srečnih

		

			 		

	


		

		
1. Z eno majhno gesto lahko nekomu spremenis zivljenje 


2. Legenda o mozu, ki se je izgubil v puscavi in je umiral od zeje


 


1. Z eno majhno gesto lahko nekomu spremenis zivljenje


Nekega dne, ko sem bil prvi letnik v srednji soli, sem videl

fanta iz mojega razreda iti domov. Ime mu je bilo Kyle.

Izgledalo je, da je nesel domov vse knjige.

Mislil sem si:”Zakaj bi kdo nesel vse svoje ucbenike domov v petek? Res mora biti piflar.”

Sam sem imel kar lepo splaniran vikend (zurke in nogometna

tekma z mojim prijatelji jutri popoldan), zato sem skomignil z rameni in sel naprej.

Ko sem hodil, sem videl, da gre proti temu fantu gruca otrok.

Tekli so k njemu, mu podrli vse knjige na tla in ga spotaknili,

da je padel v blato. Njegova ocala so poletela in videl sem,

kako so pristala v travi 5m stran od njega. Pogledal je gor

in videl sem to obupno zalost v njegovih oceh.

V srcu sem cutil z njim. Zato sem tekel do njega in medtem,

ko se je plazil po tleh in iskal ocala, sem videl solzo v njegovih oceh.

Ko sem mu podal ocala, sem rekel:”Tisti fantje so bedaki.

Res bi morali odrasti.” Pogledal me je in rekel:”Hej, hvala!”

Na njegovem obrazu je bil velik nasmesek.

To je bil eden tistih nasmeskov, ki izkazujejo resnicno zahvalo.

Pomagal sem mu pobrati knjige in ga vprasal kje zivi.

Kot se je izkazalo, je zivel blizu mene, zato sem ga vprasal,

zakaj ga nisem prej videl. Rekel je, da je pred tem hodil v privatne sole.

Prej se ne bi nikoli druzil s kakim fantom, ki je hodil v privatno solo.

Vso pot do doma sva sla pes in pomagal sem mu nesti nekaj knjig.

Izkazalo se je, da kar zanimiv fant. Vprasal sem ga, ce bi hotel z mojimi prijatelji igrati nogomet.

Rekel je da zeli. Druzili smo se cel vikend in bolj, ko sem spoznaval Kyle-a, bolj mi je bil vsec

in moji prijatelji so bili istega mnenja. Prisel je ponedeljek zjutraj in tam je bil Kyle spet z ogromnim

kupom knjig. Ustavil sem ga in rekel:”Ti si bos pa res natreniral misice s tem kupom knjig,

ki jih nosis vsak dan!” Samo smejal  se je in mi dal polovico knjig.

Skozi naslednja stiri leta sva z Kyle-om postala najboljsa prijatelja.

Ko sva bila zadnji letnik, sva zacela razmisljati o faksu. Kyle se je odlocil za Georgetown

in jaz za Duke. Vedel sem, da bova vedno prijatelja da kilometri ne bodo nikoli problem.

On je zelel biti zdravnik jaz pa sem ciljal v poslovne vode z nogometno stipendijo.

Kyle je bil zadolzen za poslovilni govor v nasem razredu. Ves cas sem ga drazil, da je piflar.

Moral je pripraviti govor za maturo. Tako vesel sem bil, da nisem jaz rabil iti na tisti oder in govoriti.

Na dan mature sem videl Kyle-a. Izgledal je cudovito. On je bil eden tistih, ki so res nasli sami

sebe skozi srednjo solo. Malo je ”napolnil” svojo postavo (z misicami) in zelo dobro je izgledal

v ocalih. Imel je vec zmenkov kot jaz in punce so ga obozevale. Kako sem bil vcasih ljubosumen.

Danes je bil eden tistih dni. Videl sem, da je nervozen zaradi svojega govora. Zato sem ga lopnil

po hrbtu in rekel:”Hej, veliki moz, odlicen bos!” Pogledal me je z enim tistih pogledov (hvaleznih)

in sem nasmejal. ”Hvala,” je rekel. Ko je zacel svoj govor, se je odkasljal in pricel.

”Matura je cas, ko se zahvalimo vsem tistim, ki so nam pomagali skozi   tista tezka leta.

Svojim starsem, uciteljem, bratom, sestram, mogoce trenerju… ampak najbolj svojim prijateljem.

Tukaj sem, da vam povem, da je biti nekomu prijatelj, najvecje darilo, kar ga lahko tej osebi daste.

Povedal vam bom zgodbo.” Samo gledal sem svojega prijatelja v neveri medtem, ko je razlagal

zgodbo o prevem dnevu najinega srecanja. Cez vikend se je nameraval ubiti. Govoril je o tem,

kako si je izpraznil omarico, zato da njegova mama kasneje ne bi  rabila tega potem poceti

in nositi domov vseh njegovih stvari. Globoko me je pogledal in mi namenil majhen nasmesek.

”Hvala Bogu, sem bil resen. Moj prijatelj me je resil pred neizgovorljivim.”

Slisal sem vzdih, ki je potoval skozi mnozico medtem, ko nam je ta ceden,

popularen fant razlagal o svojem najsibkejsem  trenutku.

Videl sem njegovo mamo in oceta kako me gledata in se mi smejita s tistim istim hvaleznim nasmeskom.

Sele takrat sem dojel globino vsega tega. Nikoli ne podcenjuj moci svojih dejanj.

Z eno majhno gesto lahko nekomu spremenis zivljenje. Na bolje ali na slabse.

Bog nas ”daje” v naša zivljenja, da vplivamo drug na drugega na nek nacin.

Iscite Boga v drugih.


”Prijatelji so angeli, ki nas dvignejo na noge, ko nasa krila pozabijo kako leteti.”


—


2. Legenda o mozu, ki se je izgubil v puscavi in je umiral od zeje


 


Znana je legenda o mozu, ki se je izgubil v puscavi in je umiral od zeje. S tezavo se je vlekel naprej, dokler ni prisel do zapuscene hise. Pred podirajoco se, zapusceno, od vremena mocno naceto bajto, brez oken, je stal vodnjak z rocno crpalko (stirno). Moz se je privlekel do njega in zacel mrzlicno crpati. A iz vodnjaka ni pritekla niti kapljica vode. Sele potem je zraven njega opazil zamasen vrc, na njem pa sporočilo:

»Najprej moraš v stirno natociti nekaj vode, prijatelj.

P.S.: Preden odides, spet napolni vrc.«

Izvlekel je zamasek in videl, da je vrc poln vode. Naj zdaj to vodo zlije v stirno? Kaj pa, ce vseeno ne bo delovala?Izgubil bi se to vodo. Ce popije vodo iz vrca, zagotovo ne bo umrl od zeje. Ali pa naj uboga ta navodila, napisana na vrcu in zlije vodo v zarjavelo stirno? Nekaj mu je reklo, naj vendarle uboga nasvet in sprejme to tvegano odlocitev. Uspel je zliti vso vodo iz vrca v staro, zarjavelo stirno, potem pa je spet zacel divje crpati. In kmalu je na plano privrela voda! Dobil jo je dovolj, da se je dobro odzejal. Nato je spet napolnil vrc, ga zacepil in pod napisano navodilo dopisal:

»Verjemite, resnicno deluje. A najprej moras dati vse, kar imas, da potem dobis nazaj.«


Trdi casi minejo, trdni ljudje ostanejo

Robert H. Schuller


—

Nasmehni se, radi te imamo!


Klub srecnih


Vir: Klub srecnih http://www.klub-srecnih.si/zgodbice.html


 


 


 

	

	
	




	
	

				

			Članki na temo ekologije, samooskrbe s hrano, trajnosti, soc.gibanj, opolnomočenja posameznika ipd., Gradivo za razmislek
		

			
Lastna pridelava hrane, samoopomoč, trajnostne prehrambene rešitve – Članki iz revije Jana

		

			 		

	


		

		
1.Članki na temo Vrtičkarstva, pridelava na balkonih, terasah


2. Članki na temo semenarjenja


3.Članki na temo Kmetijstva, spodbujanje ekološke pridelave hrane


4. Članki na temo Ekogradnje


5.Članki na temo divje hrane , nabiralništva


6.Članki na temo čiste, pitne žive vode


7. Primeri dobre prakse, obujanje tradicionalnih orodij


 


 


1.Članki na temo Vrtičkarstva




 


 


Linki:


1.vsebina spisa nam ponudi izračuni o smotrnosti lastne pridelave oz. višini privarčevanja  ter ponudi  določene primerjave

  http://www.edusatis.si/preprostost/z-vrtom-do-dveh-plac  


2.Prostor za zelenjavo in ljudi  sredi Ljubljane.




http://vimeo.com/37733028 Onkraj Gradbišča




3.Samooskrbni vrt na 60m2


4. SETVENI NAČRT ZA SAMOOSKRBNI VRT 60M2


5. http://www.deloindom.si/zelenjavni-vrtovi/biodinamicno-kmetovanje-krog-mora-biti-sklenjen


 


 


http://www.mladina.si/53676/samooskrba_s_hrano_kot_projekt_mesta_kulture/?utm_source=tednik%2F201114%2Fsamooskrba_s_hrano_kot_projekt_mesta_kulture&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink2.


 


 


2.Članki na temo semenarjenja




3.Članki na temo Kmetijstva 









1. Primerjalna študija kmetovanja na EKO in klasični kmetiji – jah.


“Pri pogledu na problematiko celotne oskrbe Slovenije s hrano bodo potrebne  sistemske spremembe, ki bodo skozi zakonodajo in posledično finančne transferje omogočile in motivirale relevante množice kmetovalcev pri spremembi načina kmetovanja in jasno tudi pri spremembi načina razmišljanja.


V ta namen bo potrebna primerjalna študijo kmetovanja na EKO in klasični kmetiji – jah.

Da bi do tega prišli je potrebno letno spremljanje in statistična primerjava dveh kmetij




 Tako bomo lahko tudi formalno operirali s podatki, ki bodo relevantni.”……” MK



No američani (Pennsylvania’s Rodale Institute,) so to naredili leta nazaj nekateri povzetki so taki


– “30-letna primerjava je pokazala, organski sistemi so skoraj trikrat bolj donosni kot konvencionalni.  Povprečni neto donos za ekološko pridelavo je znašal

$ 558/acre / leto v primerjavi s samo $ 190/acre/leto za konvencionalni sistem .


–  Organska prekaša običajno v sušnih letih,  v prvih so večja obnavljanja podzemne vode in zmanjšanje odtekanja

–  Organski sistemi kmetovanja  gradijo in ne tanjšajo organske snovi in ni vetrne erozije


– Ekološko kmetijstvo porabi manj energije, 45% pa je bolj učinkovito.


– Konvencionalni sistemi proizvajajo 40% več toplogrednih plinov.


– Organska kmetovanja so bolj donosni kot konvencionalna.




Za podrobnosti pa poglejte na [Kompletno Poročilo pdf] 


 


2. Spoznanje-popolnega-poljedelstva-Popolna navodila za trajnostno poljedelstvo- pripravil D.Rengeo


 


4. Članki na temo Ekogradnje




5.Članki na temo divje hrane , nabiralništva




6.Članki na temo čiste, pitne žive vode




7. Primeri dobre prakse, obujanje tradicionalnih orodij




 


Linki:


Članek iz revije Jana o solidarnostni akciji na kmetiji Golobovih

	

	
	

		
			
		

	

	





		
Ekoci-Eko civilna iniciativa  Slovenije

	
	
		
	


		


		
	


Izdelava strani