Članek v reviji Jana, november 2022
Na nedavni Ekocijevi (Eko civilna iniciativa Slovenije) pobudi iz posveta o prehranski varnosti so udeleženci odgovorne opozorili na pomembne teme. Med drugimi so uradnikom predlagali, da naredijo stresne teste prehranske samooskrbe. Nemčija jih menda na veliko izvaja, kaj pa mi? Iluzorno je pričakovati, da bi nam v primeru pomanjkanja hrane na pomoč solidarno priskočile druge države, sploh, če bi se same znašle v istem črnem scenariju. Seveda si tega nihče ne želi, a če želimo preživeti v tem norem svetu, moramo biti pač pripravljeni na vse. Mimogrede, ali veste, da v državnih blagovnih rezervah trenutno nimamo niti enega semena?
Brez semen ni hrane, brez hrane ni suverenosti
»Čas in svetovne razmere se hitro spreminjajo, indici o prehranski krizi so čedalje bolj očitni. Brez semen pa ni hrane,« Irena Rotar venomer trka na vest odločevalcem, se pravi tistim, ki lahko kaj spremenijo. Semena so nekdaj bila vključena v državne rezerve, danes tam nimamo niti ene vrečice semen, opozarja. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zato v imenu Ekoci in dobrobiti Slovencev neutrudno predlaga, da odkupijo seme slovenskih pridelovalcev avtohtonih sort in semenskih sort žlahtnjenih v Sloveniji v največji možni meri, saj ta semena zrastejo praviloma brez FFS in so prilagojena našemu okolju. »Kmete bi morali poleg tega vzpodbuditi, da bodo zasejali še več semen za trg in tako zagotovili zadostne količine semen vsaj za eno leto v državnih rezervah. Nujno pa bi morali tudi vzpostaviti pogoje za delovanje KIS Trženje ali Ptujskega semenarskega centra z nakupom dodatne opreme, za čiščenje in pakiranje semen v semenske vrečice za trženje. Trenutno teh pogojev nimajo, Semenarna Ljubljana, ki je sedaj v tuji lasti pa ima slovenskih semen vse manj. MKGP poleg tega naprošamo, da z ustreznimi mehanizmi vzpostavi dostop do slovenskih
avtohtonih semen tako, da bodo na voljo v maloprodajni mreži –morda v več kot 300 trgovinah Zadružne zveze Slovenije, ki je lahko istočasno največja trgovska nacionalna mreža. Kot vemo, je večina trgovin v lasti tujcev. V primeru pomanjkanja hrane in semen se poraja vprašanje, ali bodo trgovci najprej poskrbeli za založenost nemškega, avstrijskega, italijanskega in ostalih večjih trgov«, med drugimi opozarja predsednica Ekoci. In dodaja: trend v svetu semenarstva se preveša v razvoj semen za aeroponiko, hidroponiko in akvaponiko, zato bo semena za pridelavo v zemlji, razen takšnih z GSO (gensko spremenjenimi organizmi), vse težje dobiti. Prizadevanja za razvoj panoge semenarstva v Sloveniji so še kako pomembna.
Celoten članek lahko prebrete spodaj.
