Spoštovani,
do dne 12.4. 2025 so v javni razpravi  so osnutki zakonov, ki bodo bistveno vplivali na  življenje naše in prihodnje generacije. 

Povezava do zakonov:

1. Zakon o kmetijstvu:  https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=17530
2. Zakon o varni hrani in krmi: https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/p redlog-predpisa.html?id=17500
3. Zakon o varstvu živali: https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11926  

KAJ PREDLAGAMO? 

Iz posveta z naslovom »Kaj pa bomo jutri jedli » ter z dodatno zbranimi podpisi podpore  in s sodelujočimi združenji in društvi: Samooskrbni.net, Ognjič, Zveza biodinamičnih društev Slovenije in Semenarska hiša Amarant ter ostalimi sopodpisniki podajamo k osnutku predloga k ZKme-2 dodatke oz. spremembe na naslednjih področjih:

1.     Vključitev pol samooskrbnega kmetijskega gospodarstva – domačije » semi-subsistence farm“, ki označuje kmetije, ki večinoma proizvajajo za lastno porabo, vendar del svojega pridelka prodajo na trgu, v  kategorijo kmetijskih gospodarstva z evidenčnim vpisom. V trenutnem zakonu ni upoštevana kategorija pol samooskrbnega kmetijskega gospodarstva v skladu z Uredbo ES 1698/2005.  To področje v zakonodaji ni zajeto, je pa takšen način samooskrbe del tradicije slovenskega podeželja in kulturne identitete in preprečevanja revščine   skozi stoletja na naših tleh. Zato je to področje nujno potrebno  vključiti v zakonodajo in je edini način, ki omogoča pravico do svobodne pridelave hrane (brez 24 urnega nadzora satelitskih posnetkov in obvezne prijave najmanjših posevkov rastlin,, ki omogoča krepitev  prehranske varnosti tudi v času morebitnih izrednih razmer.. Predlagatelji razmišljajo  o vpisu pravice do svobodne pridelave hrane tudi v ustavo (po sistemu vpisa pravice do vode).

2.     V povezavi s klasifikacijo kmetij (polsamooskrbno, samooskrbno, majhno razvojno in tržno) ali po novi različici, ki še ni objavljena v tem osnutku  razvrstitve kmetij- polsamooksrbne, na male – mala  srednje  in velike  –   je potrebno jasno določiti meje standardnega dohodka. Predlagamo razvrstitev v ekonomske razrede  usklajeno z dohodninsko letvico.

3.     Vključitev semenarstva kot ključnega elementa prehranske varnosti ter ustanovitev javne službe za semenarstvo. Semenarstvo mora biti priznano kot strateška panoga, ki krepi odpornost države glede prehranske varnosti, saj brez semen ni hrane.

V času spremenljivih gospodarskih, geopolitičnih  in podnebnih razmer  pa slovensko semenarstvo omogoča suverenost in krepi prehransko varnost države.  Zato  je potrebno določiti vsaj 50 sort semen, ki so najpomembnejše  za prehransko varnost in ki jih priporoča tudi mednarodna  organizacija za prehrano FAO v dokumentu.« Rastline, ki hranijo svet https://www.fao.org/newsroom/story/The-plants-that-feed-the-world/en« Vključitev semenarstva kot del kmetijske panoge ( v dosedanji osnutku predloga so večinoma opisani postopki žlahtnenja in genskih virov, ni pa zajeta panoga slovenskega  semenarstva kot del kmetijske dejavnosti in kot  odgovor na boljšo pripravljenost države v morebitnih  izrednih razmerah, Stališča  je MKGP predstavilo  dne 17.10.2024 z dejstvi,  da smo prehransko varni le za en teden in odvisni od semen in FFS ter kmetijskih zemljišč  Povezava do dokumenta  Prehranska varnost v času izrednih razmer: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/Dokumenti-/Prehranska-varnost-v-casu-izrednih-razmer.pdf . V  osnutku  zakona  semenarstva ni zazanati,  zato predlagamo vključitve panoge  in ustanovitev javne službe slovenskega semenarstva ter  ustrezno pravno zaščito slovenskih semen oz.   slovenskega genskega materiala pred tujimi korporacijami.

4.     Sočasno je potrebna vključitev  prepovedi  uporabe NGT tehnik  (novih genomskih tehnik pridelave rastlin ) in uporaba takšnih semen v naravi dokler se ne izvedejo vse raziskave morebitne kontaminacije, ki vplivajo na biodiverziteto in učinkov na zdravje ljudi in živali. Zato se predlaga država naj ne implementira oz. naj ne vključi v nacionalno zakonodajo uredbo EU, ki bi omogočala proizvodnjo “GSO” hrane oz. pridelavo rastlin z novimi genomskimi tehnikami v naravi in omogočala patentiranje semen. Takšna hrana in semena naj bi bila celo neoznačena hkrati pa raziskave še ne zagotavljajo zadostnih informacij o vplivih tovrstnih semen in rastlin na biotsko pestrost narave, na zdravje narave, opraševalcev in ljudi.

5.      Prepoved zavajanja in varstvo in  varstvo potrošnikov. Kupci želijo vedeti, brez možnosti zavajanja, kakšno hrano kupujejo in biti prehransko varni z več zdrave hrane pridelane v Sloveniji. hrana, ki vsebuje žuželke, jasno označena na deklaraciji.

Označena naj bo na način, da bo na deklaraciji tudi  slika  žuželke ter barvno  označena koliko odstotkov žuželke je v hrani in  ne le z slovenskim in latinskim imenom žuželke, kot to določa zakonodaja, saj takšna označba za večino kupcev ni prepoznavna. Hrana, ki vsebuje žuželke in tudi tako imenovana »novel food – nova živila« , ki jih določa Uredba EU 2015/2283, ter hrana, ki nastaja v laboratorijih, z genskim inženiringom ali raste na hidroponski način ali drugače in ne zraste v zemlji, naj bo v trgovinah zložena v posebnih oddelkih in dodatno označena, da bo kupec jasno vedel, da ta hrana ni plod kmetijske pridelave v naravi in bo uspel cene primerjati med sabo.. Na ravni EU je treba potrebno določiti obvezno označevanje, da katera  semena in hrana plod genskega inženiringa.  v Sloveniji pa se naj zadrži izvajanje te zakonodaje, dokler ne bo dovolj raziskav na tem področju.

6.     Izvzetje registracije kokoši do 50 kljunov, v skladu s poročanjem podatkov po EU uredbi št. 2016/429. Določila Pravilnika o Evidenci imetnikov rejnih živali in Evidenci rejnih živali naj bodo del ZKME-2 in ne ločen,kot je to do  podzakonski predpis vezan na Zakon o hrani. Le tako, bo tudi zakonsko omogočena pravica do samooskrb z jajci.

7.     Vključitev trajnostnih  metod pridelave hrane in sonaravnih infrastrukturnih rešitev (akumulacijska jezera, travne mulde ipd.) kot ključnega elementa sodobnega trajnostnega kmetijstva. Poleg ekološke pridelave je potrebno vključiti še agroekologijo, biodinamično kmetijstvo, permakulturo, regenerativno kmetijstvo in novi trend  vzpostavitve užitnih gozdni prehranskih vrtov, ki povečuje prehransko odpornost.

8.     V izogib nadaljnjega   zmanjševanja kmetijskih zemljišč predlagamo, da se naj agrofotovoltaika  na kmetijskih zemljišča ne umešča, razen, če gre za del oskrbe kmetijskega gospodarstva. 

Dokumenti so tukaj:

1. Opisani predlogi k zakonu o kmtijkstvu ZKM-2

 2. Dopolnitve diretno v kopijo osnutka zakona  : “Za lažje sledenje našim dopolnilom vam v priponki pošiljamo osnutek predloga zakona – kjer smo k členom kjer menimo , da so potrebne dopolnitve to dopisali na rumeno podlag,  da bo pregled obsežnega gradiva lažji.”

3. Dopolnitve k osnutku zakona o varni hrani in krmi 

Za Združenje Ekoci s partnerji In gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen Irena Rotar, preds.in Mateja Rotar, namestnica predsednice

Za Društvo za celostno samooskrbo,Samooskrbni.net-Sanja  Lončar in Alenka Šoštarič, sopredsednici

Za društvo Ognjič – Katja Podergajs, predsednica

Za Zvezo bodinamičnih društev Slovenije  – Sonja Vavken

Za Amarant – Fanči Perdih, Amarant

Strokovnjaki in sodelujoča povezana društva ter predstavniki ekoloških kmetov in sopodpisniki pobud (seznam se hrani v arhivu Ekoci, sladno z varstvom podatkov GDPR)

ŽALEC, 11.4.2025

PRIHODNOST  ZA  SEDANJE IN PRIHODNJE RODOVE  TLAKUJEMO Z DEJANJI V SEDANJOSTI – ALI SE BOSTE  ANGAŽIRALI TUDI VI?