Kako si zagotoviti hrano za danes in prihodnost? Prehranska (ne)varnost? Kaj pomeni prehranska varnost na nivoju države, gospodinjstva in lokalne skupnosti? Je lahko samooskrba del rešitve?
Na to temo so razpravljali vabljeni gostje in obiskovalci na posvetu, ki je potekal v okviru Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, 16. 9. 2022.
V nadaljevanju si lahko preberete kratko poročilo s posveta, spodaj pa vam je na voljo tudi posnetek celotnega dogodka.
Sporočilo za javnost
Celje, 16. 9. 2022 – Pri iskanju odgovorov, ali smo lahko v prihodnosti prehransko varni v primeru nepredvidenih razmer na trgu in dokaj verjetnem pomanjkanju semen, živil, krmil za živali in hrane, zagotovil o brezskrbni prihodnosti ni bilo. Prav tako ni podatkov o tem, koliko odstotkov smo lahko v primerih motenj na trgu (brez uvoza) samooskrbni. Navdihujejo pa na posvetu prikazane dobre prakse, ki samooskrbo in oskrbo na ravni lokalne skupnosti in gospodinjstva udejanjajo v praksi.
Glavna ugotovitev posveta je, da našo prehransko varnost ovirajo predvsem naslednji dejavniki:
– birokracija ter neupoštevanje realnih dejstev, potreb in pobud ljudi s terena,
– nerealna projekcija svetovnih razmer in neukrepanje v prid večje prehranske varnosti,
– preveč birokracije in prednostno umeščanje multinacionalk pred slovenskimi interesi.
Kako naprej?
V pozdravnem nagovoru je Nina Ermenc Pangerl predstavila prizadevanja Celjskega sejma, da se rešitve in ozaveščanje o prehranski varnosti predstavijo čim širšemu krogu ljudi, za kar je sejem izvrstna priložnost. Zato tudi podpirajo tovrstne aktivnosti.
Kot je povedala Irena Rotar iz Ekoci – eko civilne iniciative Slovenije, je treba v Sloveniji čimprej ukrepati glede prehranske varnosti. Pretirana odvisnost od uvoza hrane in dobrin ni prilagojena na sedanje in pričakovane razmere. Izpostavila je naslednja vprašanja:
Ali bodo tuje korporacije v primeru pomanjkanja živil najprej oskrbele večje trge, kot sta npr. nemški in avstrijski, ali majhen slovenski trg? Ali bo nova skupna evropska politika res poskrbela za več slovenske hrane in večjo samooskrbo s sonaravno pridelano hrano, ali bo v ospredju hidroponsko pridelana hrana? Ali bodo ljudje in kokoši bolj zdravi in bolj samooskrbni zaradi registracije kokoši na domačih dvoriščih?
Ali bo Slovenija bolj prehransko varna in bo pridelala več zaradi programa Sopotnik, ki 24 ur na dan snema vse, tudi kmetijske površine (tudi kaj raste na vsakem m2 površin in za koliko cm je zraslo žito, fotografije o posevkih pa morajo na zahtevo Agencije za kmetijske trge še dodatno pošiljati kmetje in kmetijski svetovalci, če želijo uveljavljati subvencije? Ta ukrep je letos informativen, naslednje leto pa bo obvezen. Ali gre pri tem ukrepu za upravičenost do subvencij in lažje življenje kmetov, večjo prehransko varnost ali za nadzor nad pridelavo hrane? Je kmet sploh še svoboden?
Zgodovina nas uči, da so Slovenci k sreči vedno našli pot
Ocenjuje se, da je v Sloveniji na lokalni ravni več deset skupin in gibanj, društev in neformalnih združenj, ki jim je mar za samooskrbo in zdrav način življenja, za vrednote in medsebojno pomoč. Kaj pa bo v primeru redukcij elektrike ali izpada interneta, ko ne bo mogoče nič kupiti? Se bomo zbirali pred 1500 gasilskimi domovi po Sloveniji ter izmenjevali hrano in dobrine? Ali bo prehransko varnost zagotovila država ali se bo moralo ljudstvo organizirati samo? Vprašanje je, kako bi zmogla Civilna zaščita dolgotrajno poskrbeti za vse potrebe ljudi v primeru nepredvidenih razmer.
Mateja Rotar, Oskrbimo Slovenijo – štafeta semena, je pri tem poudarila pomen semen in dosedanje aktivnosti gibanja za samooskrbo v združenju Ekoci in partnerjev ter izpostavila pomen samooskrbe in nujnost zagotavljanja možnosti za prehransko varnost in trajnostno prihodnost.
Gostja posveta, Joži Cvelbar, z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je izpostavila sprejetje skupne kmetijske politike ter predstavila nekatere ukrepe za zagotavljanje prehranske varnosti. Iz povedanega pa žal ni bilo razvidno, da bomo s takšnimi ukrepi povečevali večjo preskrbljenost s hrano.
Boštjan Noč iz Čebelarske zveze Slovenije je poudaril pomen čebel in opraševalcev ter samooskrbe in ocenil, da imamo premalo ambicioznih ciljev in učinkovite birokracije, da bi imela Slovenija res večjo prehransko varnost. Poudaril je tudi pomen slovenske hrane in prizadevanja, da bi se več slovenske hrane lažje dostavilo v javne ustanove kot sedaj, ko je kriterij samo najnižja cena.
Stojan Praprotnik iz Razvojne agencije Savinja je predstavil dobre prakse v lokalnem okolju, opozoril na velikokrat premajhno fleksibilnost administracije, tudi pri črpanju evropskih sredstev, ter podal predlog za Slovenijo kot eko regijo Evrope. Imamo namreč cca 60 odstotkov gozdov, skoraj dve tretjini ozemlja parkov Natura, skoraj 60 odstotkov prebivalcev živi na podeželju. Treba se je osredotočiti na tisto, kar že imamo, okrepiti podeželje, razviti močno lokalno skupnost, sonaravno pridelavo zelišč in okrepiti pospešen razvoj storitev, kar bo v času spremenjenih gospodarskih razmer v ukrepih reindustralizacije še kako pomembno.
Sanja Lončar iz Društva Samooskrbni.net je predstavila moč povezane skupnosti več 100 ljudi v Sloveniji, ki se tedensko družijo in skrbijo za prenos znanja in izkušenj, skupaj sadijo, sejejo, pobirajo in shranjujejo pridelke in skupaj tudi skrbijo za kokoši. Izpostavila je pomen sodelovanja z državo, ki naj čimprej pripravi ukrepe in zakonodajo za povečanje samooskrbe, za pospeševanje sonaravno pridelane hrane, ohrani svobodno pridelavo hrane, omogoči življenje tudi v sobivanjskih skupnostih – da bomo pripravljeni na nepredvidene, a predvidljive razmere.
Marjan Kogelnik, Oskrbovalnica – Posvojimo kmeta je predstavil projekt nabave živil neposredno od kmeta do potrošnika, ki zagotavlja uporabnikom večjo prehransko varnost pri izbranem kmetu tudi v času nepredvidenih razmer.
Aktivni so bili tudi somišljeniki in udeleženci posveta: želijo ukrepe za več slovenske hrane v šolah in vrtcih, ukrepe, ki spodbujajo zagotovitev slovenske hrane, od semena do krožnika, manj birokracije in zagotovitev pravice do svobodne pridelave hrane ob sočasni skrbi za trajnostno prihodnost. Želijo tudi, da država čimprej pristopi k splošnemu izobraževanju ljudi v smislu: Nič nas ne sme presenetiti, bodimo pripravljeni. Tako bi ljudje znali konkretno, v praksi, tudi sami bolje poskrbeti za prehransko varnost sebe in bližnjih.
Sklepi posveta
Ministrstvu bodo podana vprašanja udeležencev in somišljenikov ter konkretni predlogi za povečanje prehranske varnosti. Podana bo tudi zahteva s posveta, da država poskrbi za zalogo semen v državnih rezervah in zadostno založenost s hrano za ljudi in krmili za živali.
Udeleženci posveta so bili zelo aktivni. Sprejeli so sklepe posveta in podali mnogo vprašanj in pobud, ki jih bodo organizatorji posredovali na Ministrstvo, odločevalcem in naprednim medijem. Navdihujoč in razmišljajoč je del govora udeleženca posveta: “Če zmorem tudi jaz, slep in na vozičku, nekaj pridelati za samooskrbo, kaj vse bi še lahko naredili vi, ki ste zdravi in umni ljudje.” Ali bomo dopuščali nadaljnji proces vzgoje ne-umnih otrok in državljanov, ki ne bodo znali poskrbeti niti zase? Prizadevanja za samooskrbo so potrebna vse od vrtca, šole, gospodinjstva in naprej. Od odločevalcev pa je potrebno zahtevati, da nam zagotovijo pogoje za zagotovitev prehranske varnosti, čistega zraka, vode, energije, okolja in svobode.
Za hitrejši ogled posnetka, so vam na voljo tudi posamezni odlomki s posveta:
Sanja Lončar – semena: https://youtu.be/fSnJjsMPWvs
Sanja Lončar – Samooskrbni.net: https://youtu.be/5u7nfNskoLg
Boštjan Noč: https://youtu.be/wgcbwZSMIqM
Mateja Žlogar: https://youtu.be/_hziT_PaNkk
Kako naprej: https://youtu.be/5xlYtmXOFH4
Kokoši: https://youtu.be/aGXY0EhLgR4
Marjan Kogelnik: https://youtu.be/8wCQ6CQ0gaI
Marjan Rupnik: https://youtu.be/8wu0aViFo7A
Stojan Praprotnik: https://youtu.be/wVYQF2yzoig