ZDRUŽENJE EKOCI je dne 22.1.2026 poslala dopis “Zahteva za ustavitev postopkov in pripravo popravljenega DPN do 15. 3. 2026” s navedeno vsebino:

Spoštovani,

Združenje Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, skupaj s somišljeniki, podpiramo  prizadevanja prebivalcev  Spodnje Savinjske doline in sodelujočimi strokovnjaki, na vas naslavlja formalno zahtevo za takojšnjo ustavitev vseh nadaljnjih postopkov sprejemanja obstoječega DPN za poplavno varnost Spodnje Savinjske doline ter zahtevo za pripravo popravljenega, strokovno in zakonodajno skladnega DPN najkasneje do 15. marca 2026.

Poudarjamo, da prebivalci Savinjske doline podpiramo nujno izboljšanje poplavne varnosti, vendar ne moremo podpreti obstoječega DPN, saj ta temelji na pomanjkljivih in deloma nepravilnih podatkih, ne vključuje celostnih sonaravnih rešitev ter predvideva obsežne in nepovratne posege v prostor, ki dolgoročno ogrožajo trajna kmetijska zemljišča, podtalnico, kakovost bivanja in krajino Savinjske doline.

Na podlagi javne razgrnitve, strokovnih pripomb in odzivov javnosti ugotavljamo, da obstoječi DPN:

a)     Obstoječi DPN temelji na nepopolnih in pomanjkljivih  vhodnih  podatkih

b)     ni skladen z zahtevami evropske zakonodaje (Direktiva 2007/60/ES, Okvirna vodna direktiva 2000/60/ES, Uredba (EU) 2024/1991 o obnovi narave), kar je povezano sz neodobritvijo finančnih sredstev  iz EU

c)     ne vključuje sistematičnih sonaravnih rešitev (mokri zadrževalniki, mokrišča, poplavne ravnice, zadrževanje vode v prostoru),

d)     ne obravnava celostno celotnega porečja Savinje in vseh pritokov,

e)     ne vsebuje primerjalnih ekonomskih analiz in neodvisnih strokovnih recenzij,

f)      ne zagotavlja dolgoročne poplavne varnosti ter prenaša tveganja na kmetijska zemljišča in poseljena območja.

Posebej opozarjamo, da predvideni suhi visoki zadrževalniki niso bili ustrezno strokovno ovrednoteni z vidika vplivov na mikroklimo, vetrovne razmere, varnost objektov, tla, podtalnico in lokalne ekosisteme, kar predstavlja resno tveganje za prebivalce in prostor.

Zato zahtevamo:

1.     Takojšnjo ustavitev vseh nadaljnjih postopkov sprejemanja obstoječega DPN,

2.     Pripravo popravljenega DPN najkasneje do 15. marca 2026, ki mora: temeljiti na sonaravnih rešitvah v skladu z evropsko zakonodajo, vključevati neodvisne dodatne strokovne študije vplivov predvidenih ukrepov ,varovati trajna kmetijska zemljišča, podtalnico in kakovost bivanja, obravnavati celotno porečje Savinje od izvira do izliva, ohranjati kmetijsko zemljo in vodo ter ne sme zmanjševati kakovosti bivanja , zmanjšanja vrednosti nepremičnin in onemogočanja  kmetijstva in gospodarstva 

3.     Ponovitev javnih razprav, v katerih bo zagotovljena dejanska in transparentna vključitev stroke in javnosti, vključno s primerjalno predstavitvijo obstoječega in popravljenega DPN.

Poudarjamo, da prebivalci in kmetje Savinjske doline ne želimo odškodnin, temveč načrt, ki bo preprečil škodne dogodke in dolgoročno ne bo povzročal nepopravljive degradacije prostora ter zagotovil poplavna varnost reke Savinje  Nadaljevanje postopkov brez navedenih popravkov bomo razumeli kot zavestno odstopanje od stroke, evropske zakonodaje in interesov lokalnega prebivalstva.

V prilogi vam pošiljamo daljšo obrazložitev, ki je objavljene  tudi na spletni strani www.ekoci.si in  ter strokovno gradivo.

Pričakujemo vaš pisni odgovor in jasno opredelitev do navedenih zahtev.

S spoštovanjem,

Združenje Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije
s somišljeniki in sodelujočimi strokovnjaki

Irena Rotar, predsednica Združenja Ekoci

Priloga: gradivo za pomoč načrtovalcem, ki so ga pripravili strokovnjaki prof. dr. dr.     Ana Vovk, Inštitut za promocijo varstva okolja, Univerza v Mariboru – Mednarodni center za ekoremediacije

Poslano naslovnikom: :

• Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije 
• Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 
• Direkcija Republike Slovenije za vode
• Župani občin Spodnje Savinjske doline
• Ciljna javnost 

Delavnice, ki jih partnerji projekta Pripravljeni na vse izvajajo v okviru aktivnosti in so namenjene ozavescanju prebivalcev Spodnje Savinjske doline, se nadaljujejo tudi v letu 2026. Predzadnja delavnica je potekala v sredo, 14. januarja 2026 v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec. Predavatelji so udeležencem tokrat predstavili preventivne in sonaravne ukrepe za preprečevanje plazov, pomen semen in rastlin za preprec evanje plazov ter kako poteka sanacija plazov v občini Žalec.
Vodilni partner projekta je Občina Žalec, v partnerstvu pa sodelujejo Razvojna agencija Žalec, GIZ, Združenje EKOCI in Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec.

V uvodnem nagovoru je ga. Irena Rotar iz Združenja EKOCI poudarila, da plazovi neposredno vplivajo na dostop do hrane, zato je za vse nepredvidene situacije pomembno, da ima gospodinjstvo dovolj hrane in vode ter nujnih potrebščin in za daljše obdobje. V primeru pretrganih infrastrukturnih poti pa je pomembna tudi lokalna samooskrba. Poudarila je tudi pomen ohranjanja semen, travne ruš, ki mora biti na pobočjih in sajenja dreves, ki pripomorejo k utrditvi terena.

Več info spodaj.

ŽIVA ZEMLJA – ZDRAVA PRIHODNOST
prof. drr. Ana Vovk 

Več info in naročilo na Založba kmečki glas: https://zalozba.kmeckiglas.com/ziva-zemlja-zdrava-prihodnost/

Knjiga Živa zemlja – zdrava prihodnost nas popelje globoko pod površje, v skriti svet zemlje in prsti,
kjer se srečujejo kamnine, voda, mikroorganizmi, rastline in živali v nenehnem kroženju življenja.Razkriva, da zemlja ni zgolj mrtva snov, temveč živ, dinamičen ekosistem, brez katerega življenje na
našem planetu ne bi bilo mogoče.
Knjiga opozarja na izginjanje rodovitne zemlje, hkrati pa ponuja konkretne napotke, kako lahko vsak
izmed nas prispeva k njenemu ohranjanju in izboljšanju njene rodovitnosti.
Osredotoča se na trajnostne sisteme pridelave hrane, kmetijstvo brez oranja, samooskrbo ter
vzpostavitev lastnega vrta. Obravnava uporabo naravnih in domačih škropiv ter gnojil in ponuja
celostni pogled na zemljo kot mnogo več kot le sredstvo za pridelavo hrane. Knjiga se dotika
čustvenega naboja, povezanega s skrbjo za zemljo in zadovoljstvom ob lastnem pridelku, ki ne bogati
zgolj telesa, ampak tudi duha.
Knjiga Živa zemlja – zdrava prihodnost je vir navdiha, ki nas spodbuja k prepoznavanju zemlje kot živ
in bogat svet, s katerim lahko soustvarimo bolj zdravo in trajnostno prihodnost.

Predlagatelji pobud smo bili veseli odziva Državnega sveta RS na poslane pobude..
Sklicali so izredno sejo sveta za kmetijstvu  pri Državnem svetu, na katerega smo bili povabljeni  tudi predstavniki predlagateljev in na osnovi sklepov seje izoblikovali predlagane pobude in jih poslali VLADI RS  z vsebino: MaŠtevilka: 315-01-2/2025/3 Ljubljana, 10. 12. 2025                                                                

Državni svet Republike Slovenije je na 34. seji 10. 12. 2025, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15, 55/20, 123/20, 67/22 in 69/23), obravnaval Pobude Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih in krepitev lastne prehranske varnosti ter na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB1 in 95/09-odl. US, 21/13-ZFDO-F in 81/18–odl. US, 16/23, 12/24–ZVDZ-E in 57/25 – ZF) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira pobude Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Vladi Republike Slovenije predlaga, da pobude prouči in nanje odgovori.

Pobude Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se glasijo:

1.   Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) naj sprejme ukrepe za zagotovitev bistveno večjega deleža slovenske hrane v javnih zavodih, pri čemer naj prednostno spodbuja lokalno in trajnostno pridelavo. Hkrati naj poenostavi pogoje in postopke, na podlagi katerih bodo lahko javni zavodi v največji možni meri naročali slovenska živila.

2.   Ustrezno podporo naj se nameni vzpostavitvi celovite agroživilske verige »od semena do krožnika«, okrepi mehanizme za zaščito slovenskega kmetijstva pred škodljivimi mednarodnimi trgovinskimi sporazumi, izboljša sistemski nadzor nad uvoženo hrano ter zagotovi, da bo Slovenija razpolagala z najmanj 50 ključnimi rastlinskimi vrstami za dolgoročno prehransko varnost.

3.   V okviru resorno pristojnega ministrstva naj se vzpostavi javna svetovalna služba, namenjena strokovni podpori javnim zavodom pri pripravi, izvedbi in nadzoru javnih naročil hrane. Obenem naj se vzpostavi platforma za skupna naročila, ki bo omogočala učinkovitejše povezovanje naročnikov, kmetov, zadrug in drugih deležnikov ter izboljšala načrtovanje in koordinacijo naročene proizvodnje.

4.   Vlada naj prehransko suverenost kot prednostno področje vključi v strateške dokumente države, zlasti v Kmetijstvo 2040, in v dokumente za okrevanje in odpornost. Pri tem naj zagotovi povečanje državnih rezerv semen in hrane kot ključnega mehanizma za obvladovanje kriz in zagotavljanje varne preskrbe prebivalstva.

5.   Preuči naj se možnost vpisa pravice do prehranske varnosti v Ustavo Republike Slovenije, vključno z opredelitvijo pravice do pridelave hrane in uporabe semen kot temeljnih pogojev za ohranjanje prehranske suverenosti in strateške varnosti države.

6.   Vlada naj vzpostavi ustrezne mehanizme za bolj učinkovito promoviranje multiplikativnih učinkov naročanja slovenske hrane v javnih zavodih, saj takšni ukrepi pomembno prispevajo k ohranjanju podeželja, krepitvi lokalnih preskrbovalnih verig, dolgoročni stabilnosti in vzdržnosti slovenskega kmetijskega sektorja ter nenazadnje k izboljšanju zdravja in prehranske oskrbe najranljivejših skupin prebivalstva.

7.   Vlada naj celovito prouči vse obstoječe in načrtovane mednarodne trgovinske sporazume, pri čemer mora zagotoviti, da njihovo izvajanje ne vodi v zniževanje okoljskih, zdravstvenih, prehranskih in kakovostnih standardov, ki veljajo za slovenske pridelovalce in potrošnike.

8.   Slovenija naj zavzame odklonilno stališče do deregulacije novih genomskih tehnik (NGT) ter do patentiranja semen, podpre prepoved uporabe GSO/NGT v javnih zavodih ter se jasno opredeli do potreb Zakona o zaščiti semenskih virov, vključno z določbo, da 

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobude prouči in v skladu s šestim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14, 26/15, 55/20, 123/20, 67/22 in 69/23) nanje v roku 30 dni odgovori.
Marko Lotrič
predsednik

Dec.2025.

V poročilu so predstavljeni odgovori na poslane pobude odločevalcem  in pristojnim institucijam v državi, predsedniku Vlade in  Državnemu zboru in Državnemu svetu, ki so bile poslane  iz strokovnega simpozija »Javno naročanje z vizijo – trajnostno lokalna hrana v javne zavode«, v septembru 2025,  ki je združil predstavnike javnih zavodov, kmetijskih organizacij, lokalnih skupnosti, ponudnikov hrane ter odločevalcev s ciljem, da prisluhnejo in preučijo kako bodo konkretne predloge umestili  v sistem tako,  da bodo  otroci  v šolah in vrtcih, bolniki v bolnišnicah ter drugi uporabniki javnih naročil jedli večinoma domačo lokalno slovensko hrano in ne uvoženo iz druge celine. V javnem sektorju se porabi od 10 do 15 % celotno porabljene hrane v Sloveniji.

Pri tem naj ima prednost pri naročanju:  lokalna ekološka hrana,  nato lokalna hrana iz shem kakovosti,  nato konvencionalno lokalno pridelana hrana, ki naj ima prednost pred uvoženo hrano. Hrana z vsebnostjo žuželk in hrana pridelana s pomočjo bioinženiranga naj ne bo predmet javnih naročil. Za uresničitev teh ciljev, bi bilo potrebno izvesti določene ukrepe, da bi lažje zagotovil večjo dobavo kakovostne, lokalno sezonsko pridelane hrane in zgradili trdnejšo prehransko dobavno verigo, ki bo delovala v »normalnih časih« pripravljen pa bo tudi za čas nepredvidenih situacij. S pozitivnimi pobudami in vprašanji  smo naslovili na odločevalce dopise s konkretnimi vprašanja  ali bodo  naredili vse, da bodo dosegli cilje kot npr.  ustvarili boljše pogoje za  večji dele slovenske hrane, ali  se bodo kmetje povezali in zadovoljili potrebe po  lokalni hrani, ali bodo občine in lokalne skupnosti povezale  lokalne  ponudnike in kmete ter javne naročevalcev ali bodo pristojne institucije in ministrstva naredile korak dlje od sedanjih predpisov in razmišljali celostno za dosego takšnih ciljev in ustvarile pogoje za dolgoročno prehransko varnost.

Celotne podane pobude preberite na linku:  https://ekoci.si/wp-content/uploads/2025/11/POBUDE-IZ-SIMPOZIJA-JAVNO-NAROCANJE-Z-VIZIJO-VEC-TRAJNOSTNE-LOKALNE-HRANE-V-JAVNE-ZAVODE-origin-1.pdf

Predlogi so bili poslani vsem pristojnim ministrstvom in institucijam v državi, ki lahko doprinesejo k cilju.  Nekatere institucije so nam odgovorile pravočasno, nekateri sploh niso, iz ministrstev razen MKGP  nismo dobili odgovorov. Odgovor na naše pobude je podala v roku le  Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo  in prehrano. Ker od drugih ministrstev  ni bilo odgovorov, smo jih prosili za odgovor  še enkrat ter poslali Pobude tudi  na Kabinet  predsedniku Vlade dr. Robertu Golobu. LINK DO PISMA PV: https://ekoci.si/wp-content/uploads/2025/11/Ekoci-s-podporniki-Cestitke-ob-tednu-slovenske-hrane-in-poziv-predsedniku-vlade-za-okrepitev-prehranske-varnosti-trajnostne-lokalne-hrane-or.pdf.

Iz Urada za komuniciranje predsednika Vlade Republike Slovenije, so poslali odgovor takoj, iz kabineta Vlade so nam takoj  sporočili da so poslali  naše pobude  vsem ministrstvom s  pozivom, da nam odgovorijo v 15 dneh in njim v vednost. Odgovor med ministrstvi  je koordiniralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in smo da dobili v roku.

Odgovor vključuje odgovore, ki so jih pripravili: Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, Urad vlade za komuniciranje, Ministrstvo za javno upravo,  Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstva za obrambo, Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje , Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,  Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Zavod za blagovne rezerve RS, Urad za makroekonomske analize in razvoj

POVZETEK ODGOVOROV: Večina prejetih odgovorov temelji na poudarkih  zakonodaje in predpisov, ki trenutno veljajo, v večini pa manjkajo konkretni odgovori na podane pobude kakšen korak naprej bodo naredili, da bi izboljšali sedanje stanje. Državni svet se je zelo angažiral sklical izredno sejo odbora za kmetijstvo in poslal Vladi RS predloge iz poslanih pobud. Iz Državnega zbora nismo dobili odgovora.  Navdihujoče pa so trenutne aktivnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki jih namenjajo povečanju deleža lokalne hrane in ekoloških živil v javne zavode in ozaveščanju javnosti.

Da kljub temu sistem potrebuje nadgradnjo je razvidno iz  prakse, da kljub nekaterim uspešnim zgodbam kjer presegajo celo 40 odstotkov in več dobav z lokalno hrano so te le osamljeni primeri. V  večini javnih zavodov pa rezultati še niso zadovoljivi. Obstaja možnost, da se bo s podpisom sporazuma Mercosur, ki  omogoča uvoz hrane pod ugodnimi pogoji iz držav južne Amerike, razmerje med domačo in nizko cenovno uvoženo hrano še poslabšalo.  Dobra novica je, da načelom podpirajo pobude, vendar  si bo potrebno za  uresničitev teh pobud  še  prizadevati naprej, da jih bodo razumeli tudi odločevalci, naročevalci, kmetje in institucije ter  uporabniki in starši  ter kupci.  Za uvrstitev semen v  strateške  rezerve  semen  in hrane za vsaj za 50 rastlin, ki  so pomembne za prehrano ter  za semena v državnih rezervah ni bilo podpore saj zagovarjajo, da je zadostna prehransko varnost s semeni in hrano v okviru EU vendar navajajo le ukrepe, ki se izvajajo v okviru projektov, problema pa žal ne naslavlja celovito, tudi z čas morebitnih izrednih razmer in nacionalnega kmetijstva in gospodarstva.

Pobuda za razumevanje pomena multiplikativnega učinki javnega naročanja na razvoj kmetijstva, agroživilske panoge, ohranjanjanje podeželja in suverenosti države kot kaže ni bil razumljen večini naslovnikov, saj večina gleda na javno naročanje le iz svojega zornega kota in ne celostno in ne  upošteva potenciala razvojnega zagona bi lahko pomenilo za nadaljnji razvoj Slovenije,  če bi našli poti, da kljub trenutnim zakonskem omejitvam, ki bi jih bilo potrebno v nekaterih delih  premeniti  bila  v javnih zavodih ,ki  porabi do 15 % celotne porabljene hrane v Sloveniji v večini lokalnega slovenskega porekla v celotni agroživilski panogi od semena do krožnika,

 Dobre novice pa so:

1. Prehranska varnost  ključen cilj vizije: „Naše kmetijstvo in hrana v 2040“
2. Prehranska varnost  bo uvrščena v ključne  dokument za prihodnost:«  Strategija odpornosti Republike Slovenije – prehranska varnost kot prioriteta države«
3. Podpora k pobudi,  da  bi se organizirala dodatna javna služba za pomoč javnim naročevalcem namesto dosedanjih zasebnih in odvetniških služb je imela v večini pozitiven odziv.
4. Navdihujoče pa so tudi aktivnosti ki jih izvaja Ministrstvo  za kmetijstvo,  gozdarstvo in prehrano  pospešeno izvaja  za povečanje hrane v javne zavode
5. Dobro je bila  sprejete tudi Pobude, da naj se pripravijo priporočila, ki napotujejo javne naročnike, kako lahko že v okviru obstoječe zakonodaje zagotovijo več lokalne hrane (npr:  ločeni sklopi za naročila, pomoč z javnimi deli ipd.)
6. Poziv lokalnim skupnostim in občinam, da povežejo šole, vrtce in pridelovalce ter jih navdušijo za vzpostavitev dobavne verige.
7. Kmetijske stanovske organizacije KGZS in ZSS in povezane institucije se poziva, da vzpostavijo sodelovanje in navdušijo kmete za večjo pridelavo lokalne hrane.  Njihov pristop je razviden iz njihovih odgovorov ali pa odnosa, ko na Pobude sploh niso odgovorili.

• Navdihujoče so aktivnosti, ki jih  pospešeno izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,  ki poudarjajo pomen zdravega prehranjevanja in lokalno pridelane hrane, ter širi dobre prakse na načine:

1. promocija vse lokalne hrane s podkrepljeno promocijo shem kakovosti, pod sloganom Naša super hrana; Slovenski tradicionalni zajtrk ;Teden slovenske hrane -Šolska shema sadja, zelenjave in mleka ter mlečnih izdelkov (ukrep, ki ga izvaja MKGP v sodelovanju z MVI, MZ in drugimi deležniki);
2. projekt EKOLOŠKO + LOKALNO = IDEALNO (RTV oddaje Ljudje in zemlja);, Zmanjševanje odpadne hrane (izvajanje več programov in aktivnosti – akcijski načrt, Spoštujmo hrano, spoštujmo planet).
3. MKGP sodeluje z različnimi deležniki in podpira razne dogodke: Simpozij o trajnostno pridelani lokalni hrani in javnem naročanju na Celjskem sejmu (dogodek pod okriljem Združenja Ekoci, ki je potekal 17.9.2025); Vključevanje ekološke in lokalne hrane v izobraževalnih zavodih – izobraževalni regijski dogodek za kuharsko-prehransko osebje (dogodek potekal na Gorenjskem, Radovljica 23. 10. 2025); Celodnevni dogodek z okroglimi mizami in delavnicami za organizatorje prehrane v ednu slovenske hrane »Pamet v hrano, znanje na krožnik« (17. 11. 2025, Gospodarsko razstavišče).
4. MKGP trenutno izvaja naslednje:  Delavnice za prehransko-kuharsko osebje v Pomurski regiji – vključevanje lokalnih ekoloških živil v javnih zavodih (oktober, november) – v izvajanju;  Delavnice za prehransko-kuharsko osebje v Koroški in Primorski regiji – vključevanje lokalnih ekoloških živil v javnih zavodih (oktober, november) – v izvajanju; V letu 2026 bomo izvajali delavnice za prehransko-kuharsko osebje še v ostalih regijah po Sloveniji;
5. Programi promocij preko različnih medijskih zakupov v okviru aktivnosti »Naša super hrana« (ambasadorji IK, EKO, oddaje ipd).

Zahvaljujemo se institucijam in MKGP, ki so poslali odgovore pravočasno. Odgovori od institucij so objavljeni spodaj:

a) Zavoda RS za šolstvo, smo prejeli odgovor:

b)  Skupnosti občin Slovenije:

d)  iz Kmetijskega inštituta Slovenije

d)  Iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije:

e)  ZDEKS – Združenje ekoloških kmetov Slovenije, so podprli pobude

f)  Zveza društev  od Eko šol, so podprli pobude

Do konca decembra 2025 nismo prejeli odgovorov:

1. Zadružne zveze Slovenije, še ni odgovora
2.  Zveze podeželske mladine Slovenije, še ni odgovora,
3.  Gospodarske zbornice Slovenije – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, še ni odgovora,
4.  od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, še ni odgovora
5. od Inštituta za nutricionistko in Zveze potrošnikov Slovenije ni odgovorv
6. Skupnost vrtcev Slovenije- še ni odgovora

Še ena dobra novica: Pobude so bile podane  tudi na Državni svet RS,  ki so sprejeli naše pobude, organizirali so  izredno sejo ter poslali pobudena Vlado RS.

Pa še slabša novica: : Pobude so bile poslane tudi na Državni zbor Republike Slovenije od koder nismo dobili do konca decembra 2025 odgovora.

Povzetek. Iz trenutno zbranih odgovorov v večini ni zaznati, da bi  večina prejemnikov pobud razen Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bili pripravljeni narediti korak več za izboljšanje stanja in razmišljati celostno, kar pa žal sami ne bodo zmogli, če ne bo širše pripravljenosti zato, da bi skupaj dosegli večjo prehransko varnost v javnih naročilih in širše. Pozitivni odnos  za prihodnost v tej smeri je nakazalo tudi Ministrstvo za obrambo in za Ministrstvo za kohezijo ter Državni svet in Sekretariat predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba. Zatorej si bo potrebno prizadevati še naprej za več slovenske  hrane v javnih zavodih ter za boljšo prehransko varnost predvsem pa samooskrbo od semena do krožnika z lokalno hrano.

Zahvaljujemo se vsem strokovnjakom pri pripravi pobud, vsem predlagateljem pobud ter sopodpisnikom pobud ter podpornikom pobud.

S skupnimi  prizadevanji bomo še  naprej korakali s pozitivnimi pobudi k večji  lastni prehranski varnosti.

Srečno.

Za  Združenje Ekoci,  za vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen in sodelujoče pri Pobudah, Irena Rotar, preds.

Žalec,  29.1.2025