Arhivi Kategorije: Dobre prakse in koristni nasveti

Ko nas zadane nesreča, pogum ne zadošča. Reši nas lahko le znanje.

ALI BI NAMESTO NABORNIŠTVA RAJŠI OKREPILI NNNP? Je čas, da znova obudimo akcijo iz socialističnih časov NNNP, ki nas je združevala in veliko naučila, čeprav smo se včasih iz nje tudi norčevali? Ekoci – predlog za drugačno vojsko: Kaj pa, če bi imeli mladi do 30. leta obveznost usposabljanja za teritorialno obrambo pred sodobnimi katastrofami? Fantje bi imeli usposabljanje šest mesecev v petih letih, vendar tri mesece v enem kosu v vojašnici, druge tri mesece pa razpršeno v okviru delovanja civilne zaščite in gasilcev, dekleta pa samo tri mesece. V (samo)obrambni sistem bi bili vključeni do 65. leta starosti. Zadnje čase nam je jasno, da se ni treba na smrt bati atomskega orožja, skrbno varovanega v arzenalih velesil, ampak maščevalne narave – v zelo kratkem času nas lahko pošljejo na oni svet potresi in vulkanski izbruhi, vreme in kužne bolezni. Žled, ki je pred leti ohromil del Slovenije, nam je jasno pokazal, kako zelo smo nemočni brez elektrike in kako neizmerno smo odvisni od dobre organizacije, znanja in solidarnosti.

Ekoci – predlog za drugačno vojsko: Gasilska zveza Slovenije

Najbolj pri roki je naše najbolj množično  in tudi zelo ugledno gibanje –slovenski gasilci. Ekoci (civilna iniciativa za trajnostno prihodnost Slovenije) ima veliko predlogov, kako preurediti izobraževanje mladih za katastrofične razmere, začeli pa bi (recimo) z ekološkimi tržnicami v gasilskih domovih, kjer bi si ljudje izmenjavali pridelano hrano, kar je zelo pomembno za obdobja, ko bi bili brez odprtih trgovin   brez odprtih trgovin in za povrh še v karanteni(kar se mnogim v bližnji Italiji že dogaja). Tako bi se ljudje spoznali, sodelovali in družili, kar je tudi brez katastrof zelo pomembno.

Velja prebrati celoten članek objavljen v Reviji Zarja Jana “Ko nas zadane nesreča, pogum ne zadošča”: https://revijazarja.si/clanek/zgodbe/5e5c01e8a4d94/ko-nas-zadene-nesreca-pogum-ne-zadosca?fbclid=IwAR1qFs4xsYQnyDDgexbenwbBJ009DDnC0VaKpxKwtzrMBseZvQL725YNTqI

Foto: Revija Zarja Jana.

Kje je slovenski krompir?

Starih sort krompirja v Sloveniji skorajda ni več. Irena Rotar, Ekoci Ekološka civilna iniciativa Slovenija opozarja, da pri nas večinoma uvažamo tuje hibridne sorte krompirja. »Kupujejo pa jih vrtičkarji in kmetje, ki večinoma gledajo samo na velik donos, manj pa na trajnostni način pridelave hrane. Starih sort krompirja v Sloveniji skorajda ni več, razen v kakšnih izmenjevalnicah semen.« Kot svetlo točko in žarek upanja Irena omeni gensko banko KIS Slovenija, kjer so razvili naslednike starih sort krompirja, prilagojene našemu okolju. »Poimenovali so jih po imenih slovenskih rek, tako kot dozorevajo po letnih časih: KIS Sora, KIS Savinja, KIS Kokra, KIS Vipava …« Skrbi jo, ker nekatere zadruge in trgovci raje prodajajo semena tujih ponudnikov, zraven pa še gnojila in pesticide, kar posredno pomeni večji hektarski donos, a povzroča pridelovalcem vedno nove stroške za pridelavo in vsakoletno kupovanje novih semen. »Posredno to pomeni odvisnost od tujih semen in odvisnost naše prehranske varnosti od tujih korporacij,« omeni. A če se boste malce potrudili, se lahko dokopljete do slovenskega krompirja. Prodajajo ga v Poskusnem centru za krompir, ki v okviru Kmetijskega inštituta Slovenije deluje v Mostah pri Komendi. Tam so nam povedali, da njihove slovenske sorte KIS prodajajo tudi po večini kmetijskih trgovin v Sloveniji, vključno s trgovinami Kalia. Krompir kifeljčar oziroma kresnik je zadnja leta bilo mogoče kupiti tudi v trgovinah Spar pod njihovo znamko Kot nekoč. Za Spar omenjeni krompir in nekatere druge avtohtone sorte hrane pridelujejo slovenski kmetje, usmerjeni v naravi prijazno pridelavo zelenjave. Nekaj starih sort semen, cepičev starih sort in veliko znanja pa bo na voljo tudi v izmenjevalnici semen, dobrin in znanja, ki bo v okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo, štafeta semen od 13. do 15. marca 2020 potekala na sejmu Altermed v Celju.

Velja Prebrati članek objavljen v  reviji Zarja Jana z naslovom “Kje je slovenski krompir?”. Povezava na članek: https://revijazarja.si/clanek/nasveti/5e5d73dbaad3e/kje-je-slovenski-krompir?fbclid=IwAR057xvA-KQfoZuV3ZSJ3qs5SDaclE4qzrtLKngNyUxVlf3OtpnGCZjgRR0.

Foto: SHUTTERSTOCK. MATEJA J. POTOČNIK (objavljena v članku revije Zarja Jana).

Če zapremo meje, ne preživimo.

Kaj pa bomo jutri jedli, če bi bile zaradi podnebnih ujm ali drugih težav dalj časa zaprte meje, uvoz pa onemogočen? Medtem pa trgovski centri rastejo, kmetije pa propadajo. Ali veste, da imamo v Sloveniji največ trgovskih površin kar 0,5 m2 na prebivalca in najmanj kmetijskih obdelovalnih površin na prebivalca, le 864 m2?

V članku “Če zapremo meje, ne preživimo,” objavljenega v reviji Zarja Jana marca 2020, je Irena Rotar iz Ekocija dejala: “Na teh mestih nikoli več ne bo rasla hrana. Če pride do osamitve ali večje naravne nesreče, bomo Slovenci v nekaj dneh lačni, kljub temu, da imamo največ trgovskih površin na prebivalca. Zaradi napačne kmetijske politike subvencij celo veliko kmetij ni samooskrbnih, v najteže pa se zna v prihodnosti goditi prebivalcem mest. Večina hrane in dobrin je uvožena. Z nakupi v tujih verigah podpiramo tuje pridelovalce in tuja delovna mesta, slabimo pa domače gospodarstvo, javne finance, medtem ko gredo dobički čez noč v tujino, kamor potuje tudi mnogo mladih s trebuhom za kruhom. Le kako lahko potem sploh pričakujemo blagostanje in delovna mesta?! Pa ne gre samo za hrano, kupujemo stvari, ki jih sploh ne potrebujemo, ter tako podpiramo svetovne korporacije in moderno suženjstvo.
Z nakupi posredno pripomoremo k onesnaževanju planeta. Kjer so nekdaj pred mestnimi vrati pridelovale hrano kmetijske zadruge, se zdaj bohotijo tuji trgovski centri. Tam nikoli več ne bo rasla hrana, tuji trgovci pa so zraven trgovskega kompleksa kupili tudi slovensko zemljo. Koliko je sploh še imamo? In vendar je slovenski rod vedno znal preživeti. Čedalje več je vrtičkarjev, pridelovanja hrane na balkonih in zelenicah se lotevajo tudi mladi, ki želijo sebi in svojim otrokom le najboljše. Izmenjevalnice semen, znanja in dobrin se pojavlja v najrazličnejših oblikah. Vse več ljudi spoznava, da ni vedno treba na novo kupiti, kaj se da tudi popraviti. Kadar pa se odločim za nakup, kupujmo kakovostno.
Razsvetljeni ljudje vedo, da kapitalizem izumira in da če bomo hoteli še naprej živeti, moramo poskrbeti najprej zase, za lokalno skupnost in državo. Nihče ne more živeti sam, zato bi bilo prav, da bi v okviru Civilne zaščite Slovenije in prostovoljnih gasilskih društev začeli razmišljati o tem, da bi bila vsako soboto v več kot 1400 gasilskih domovih po Sloveniji lokalna tržnica. Ljudje bi tako točno vedeli, kje se oskrbeti, če pride do nepredvidenih dogodkov. Za prihodnost se moramo pripravljati v sedanjosti.«

Velja prebrati celoten članek objavljen v reviji Zarja Jana.

Foto: Shutterstock (objavljen v reviji Zarja Jana)

Povezava na članek: https://revijazarja.si/clanek/zgodbe/5e5c01e8a4d94/ko-nas-zadene-nesreca-pogum-ne-zadosca?fbclid=IwAR0YI1WvqRWhvPoht9NGb4vkT9A2s8L6lO__mZ9wVBGFGl7ofgxNO97pCPg.

Sporocila za javnost – Stafeta semen,skupaj znamo in zmoremo vse, cestitke ob prazniku

 

SPOROČILO ZA JAVNOST –  ČESTITKE DRŽAVLJANOM SLOVENIJE –  V DEŽELI PRIHODNOSTI

Štafeta semen 2O13 dne 18.10.2013 : Ali znamo (pre)živeti  s semeni, znanjem  in delom?

V oktobru  je  Eko civilna  iniciativa  Slovenije  organizirala  v  okviru Ekofejsta v centru sonaravnih znanj  v La Viti v  stari šoli  Velika Pirešica,  zaključno prireditev letošnje  Štafeta semen, podelitev priznanj  ter okroglo mizo z naslovom: Ali znamo (pre)živeti  s semeni, znanjem  in delom?

Strokovnjaki , udeleženci okrogle mize in prejemniki priznanj, ki so se udeležili podelitve smo družno ugotovili, da je Slovenija dežela prihodnosti saj aktivni državljani na vseh nivojih delujemo v dobro vseh. V nadaljevanju navajamo aktualne novice in čestitamo vsem aktivnim državljanom ob državnem prazniku   in želimo mnogo uspehov še naprej.

 

Novice:

1. ŠTAFETA SEMEN IN PODELITEV PRIZNANJ SODELUJOČIM

Zbrana semena v Štafeti semen  so  bila predana  v preučitev in hrambo za gensko banko Slovenije   ga. mag Jelki Vozlič iz Kmetijskega nštituta Slovenije. Okrogle mize so se udeležili številni  predstavniki stroke, naprednih ovinarjev,medijev,učiteljev, vzgojiteljev, nevladnih organizacij in somišljenikov , ki , s pozitivnimi dejanji in medsebojnim sodelovanjem  znajo poskrbeti za večjo prehransko varnost v Sloveniji.

» Štafeta semen je doprinesla k vzpodbuditvi  aktivnosti več tisoč ljudi : za zbiranje,izmenjavo  sejanje ,  avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst semen,  ki so vzgojena v Sloveniji in so vajena našega okolja .  Semena  so osnova prehranske varnosti zato so še kako pomembna , saj si ne želimo  biti lačni  ne mi, ne naši otroci! Veseli, smo, da je Štafeta semen  doprinesla poleg sejanja semen  rastlin tudi k  temu ,da so še bolj močno vzklila semena znanja in povezovanja, objave  v medijih pa  so doprinesla  k večjemu zavedanju o tem, kako pomembna je prehranska varnost in odgovornost Slovencev do  lastne  usode«, je v uvodu povedala Irena Rotar iz Eko civiilne iniciative  Slovenije.

https://mail-attachment.googleusercontent.com/attachment/u/0/?ui=2&ik=5bc147ccf7&view=att&th=14209ae70645f37c&attid=0.1&disp=inline&safe=1&zw&saduie=AG9B_P8sszSI-2BKsfK61zI40Fgp&sadet=1383170411838&sads=2olRbEzmhO7BCOrpgvDH2z4tl-s

Več informacij na www.ekoci.si; https://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemenVideo posnetek okrogle mize Štafete semen  je na povezavi:  Ekoci.si Štafeta Semen 2013 – Ali znamo (pre)Živeti s Semeni, Znanjem in Delom : www.youtube.com http://www.facebook.com/l/AAQFFTsGnAQGZKl_tGCJ2E2qaBZcVmwJK8KS5feP-5OV7aA/https%3A%2F%2Fwww.youtube.com%2Fwatch%3Fv%3DPA92XFL7Frk Ekoci.si Štafeta Semen 2013 – Ali znamo (pre)Živeti s Semeni, Znanjem in Delom

 

2. VSAKO DEJANJE ŠTEJE!

Somišljeniki v   Eko civilni  iniciativi z svojim zgledom in s konkretnimi dejanji izvajamo in vzpodbujamo konkretna  dejanja , ki  se dogajajo širše po Sloveniji in s povezovanjem ne koristijo le posamezniku ampak delujejo  k ustvarjanju boljših razmer  za sočloveka , naravo in družbo. Zato z veseljem podajamo dobre novice konkretnih  nekaterih dejanj(vseh sploh ne moremo objaviti, ker jih je preveč..).

2.1 DOSTAVA PRIDELKOV SAMOOSKRBNE SKUPNOSTI  4letničasi

 Skupina intuziastov je organizirala  skupinsko zbiranje naročil domačih pridelkov in povezala kmete in tiste, ki te pridelke potrebujejo preko socialnih omrežjih. Zbrali  so v Ljubljani, Mariboru in Celju  ter   se oskrbeli  z ozimnico, ki so jo pripeljali kmetje. Čestitke organizatorjem . Več info na: https://www.facebook.com/media/set/?set=a.614375205273049.1073741835.204032812973959&type=1

2.2. TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK IN DAN SLOVENSKE HRANE 15.11.2013

Veseli  nas , da s konkretnimi aktivnostmi podpira  lokalno pridelavo  hrane in k uživanju lokalno pridelane hrane tudi Ministrstvo  za kmetijstvo in okolje,  ko bo dne 15.11.2013 Dan slovenske  hrane.   Tradicionalni slovenski zajtrk po vseh šolah in vrtcih v Sloveniji, kjer vsi  otroci jedo kruh z maslom ali medom, pijejo mleko in jedo jabolka. Pozdravljamo aktivnost MKO, da so podarili  v okviru aktivnosti ohranjanja avtohtonih semen  spomladi podarili semena šolam in vrtcem, ki so jih posejali in se učili o pomenu samooskrbe  čez leto ter tudi na Dan slovenske hrane. Želimo si, da bi aktivnosti  vzpodbudile tudi kmete, da bi pričeli s proizvodnjo več pridelkov za hrano ljudi , ki jo iščejo in poskrbeli za večjo samooskrbo z zelenjavo, poljščinami in sadjem. Več info na: http://tradicionalni-zajtrk.si/zajtrk_2013/

2.3 IZMENJAVA SADIK, SEMEN, PRIDELKOV, DOBRIN..

V več krajih po Sloveniji se redno ali občasno dogajajo v okviru Pozitivnih točk Štafete semen in  izven izmenjave semen in sadik. Društva in nekateri posamezniki organizirajo izmenjujejo   pridelkov, ki poteka že v 16 krajih po Sloveniji  pod imenom ZELEMENJAVA ( v Mariboru, Žalcu, Velenju, Črnomlju, Novi Gorici, Ljubljani….)Več linkov na povezavi: https://www.facebook.com/Zelemenjava Nekateri  aktivisti organizirajo pa  izmenjavo ostalih še ostalih dobrin:  igrač oblačil..

2.4 POMAGAJ-MO  SI SAMI – IZBOR DOBRIH IDEJ IN DOBRIH PRAKS

Kako najti pravo pot do ideje, ki nam bo koristila, da bomo bolje živeli? Prav zakladnica idej in dobrih znanj je revija JANA-POMAGAJ SI SAM,  ki izzide vsake tri mesece in je na voljo na boljših prodajnih mestih po Sloveniji.  V njej je nabor dobrih praks ljudi, ki na najrazličnejše načine doprinašajo  k večji samooskrbi s hrano, energijo za več zdravja, z družbeno odgovornimi  dejanji. Zaradi velikega povpraševanja je dogovorjeno,da  je na voljo še nekaj preteklih številk, katere lahko naročite na: narocnine@kratermedia.si; En izvod stane le 1,45€

Veliko dobrih idej je vsak mesec znova zbranih v reviji: Skupaj za zdravje človeka in naravo: Več info na http://www.zazdravje.net/

Veliko dobrih dejanj  Slovencev,  ki delujejo doma in po svetu je opisano v ob izključno slovenski glasbi vsako nedeljo znova na Radiu Veseljak v oddaji : »Klepet ob kavi z Edito«. Zadnji tak intervju je bil posnet z borcem za mir Tomotom Križnarjem, ki podpira naša prizadevanja tudi v Sloveniji. Če želite dobiti navdih in ustvarjalni zagon za prihodnost  predlagamo, da poslušate intervjuje z ljudmi dobrih dejanja na povezavi: http://www.radioveseljak.si/index.php?page=program&p=edita

Studio 12 z inovativnimi pristopi vedno znova preseneča.  Prikazi dobrih idej in izziv novim ustvarjalcem  je na povezavi:  https://www.vsejemogoce.si/ . Sami dobri projekti, ki so ustvarili idejo:https://www.vsejemogoce.si/?s=finalist&i=4

3. AKTIVNI PRISTOPI ZA  PREUSMERITEV ZAKONODAJE  V PRAVO SMER 

V Eko civilni iniciativi Slovenije podpiramo prizadevanja posameznikov in organizacij, ki se trudijo v fazo spreminjanja  zakonodaje v pravo smer. Zato objavljamo pobude za zbiranje podpisov in podpis peticij.

3.1  Pobuda k sprejetju  zakonov

·         V torek, 24. septembra 2013, je Jaka Bitenc obvestil predsednika Državnega zbora Janka Vebra o podani pobudi volivcem (PDF 52 KB) za vložitev predloga za začetek zakonodajnega postopka za sprejem Zakona o samozdravljenju (PDF 833 KB), Zakona o konoplji (PDF 5,7 MB) ter Zakona o osnovnem bivanju (PDF 355 KB).

·         Pobuda je podana skladno z Zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI). Predsednik Državnega zbora Janko Veber je zato na podlagi prvega odstavka 16.a člena in drugega odstavka 59. člena ZRLI za navedeni zakonski predlog kot prvi dan šestdesetdnevnega roka za zbiranje podpisov volivcev za podporo predlogu zakona določil ponedeljek, 14. 10. 2013. Zadnji, šestdeseti dan za zbiranje podpisov pa je četrtek, 12. 12. 2013.

  • Predlog zakona o osnovnem bivanju, ki daje pravico do brezplačnega najema neobdelanih državnih kmetijskih zemljišč za ekološko uporabo za lastne potrebe (in za zamenjavo zemljišč z drugimi pridelovalci) ter daje tudi pravico do vračanja dolgov javnim podjetjem s prostovoljnim delo: Predlog zakona o osnovnem bivanju.
  • Predlog zakona o samozdravljenju, ki daje pravico do odločanja o lastnem telesu in načinu ohranjanja svojega imunskega sistema ter hkrati pravico do gojenja rastlin v te namene: Predlog zakona o samozdravljenju

·         Predlog zakona o konoplji, ki po desetletjih končno usklajuje slovensko zakonodajo z mednarodnimi konvencijami in resolucijami, ki jih je podpisala Slovenija oziroma pred osamosvojitvijo Jugoslavija: Predlog zakona o konoplji

·         (.pdf),

3.2  Pobuda   k spremembi zakonodaje v Eu parlamentu

Sporočilo: Ekocid je obširno uničenje ali izguba ekosistema. Podudo so sprožili v januarju 2013 v Evropskem parlamentu in za obravnavanje pobude potrebujemo 1 milijon podpisov v enem letu Povezava je na  straniwww.endecocide.eu.

 

3.3  Pobuda za podpis peticije proti »chemtrailom«

 

Ko pogledate v lepo modro nebo, velikokrat vidite kako delajo »mrežo« letala, ki za sabo puščajo sledi in tvorijo«mrežo« na našem nebu, kot to opaža  že več milijonov ljudi po svetu.

Kakšni so vplivi  kemičnih substanc v izpustih in kako to vpliva na podnebne  spremembe  in zdravje ljudi? Ne gre si zatiskati oči .Potrebujemo soočenje z dejstvi in strokoven pristop!

V Sloveniji je zelo dejavna v tej smeri Civilna iniciativa Modro nebo. Več info na povezavi:    https://www.facebook.com/pages/Civilna-Iniciativa-Modro-Nebo/559443304075997?fref=ts in skupina Harrp, zločin proti človeštvu: https://www.facebook.com/groups/haarp.slo/?fref=ts

Dobro je pogledati argumente ljudi in strokovnjakov in pogledati kdaj v nebo, če še je modro:http://www.youtube.com/watch?v=7qwr7tE3XXg&feature=share

Podpis peticije ljudi iz celega sveta je na povezavi in pozivajo:  Pomagajte k preživetju živih bitij na Zemlji, tudi sebe in naših potomcev!

Pošiljamo link za podpis peticije: http://www.avaaz.org/en/petition/Clean_Air_for_the_world_Ban_Chemtrails_from_our_skies_now/?dlJaBdb

 

 

 

V Eko civilni iniciativi smo prepričani,da skupaj  znamo in zmoremo vse- iskrene čestitke  vsem , ki si prizadevate z aktivnim in pozitivnim pristopom ustvarjati boljši svet. Vsako dejanje šteje!

 

Pogumno naprej!

 

 

Ekipa in somišljeniki  Ekoci

 

Oj – Osti  Jarej –bodi mlad pomlajen bodi močan!

Slovenka – Slovenec«  kjerkoli si;  tu je tvoj temelj, osnova,  od tu je tvoje seme – izvor, bistvo,   tu je tvoje središče,  od tu je tvoja energija, potenca,  tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva ;« je sporočilo naših prednikov…

 

Priporočamo ogled gradiva:

Spletna stran: www.ekoci.si  ; Elektronski naslovi: info@ekoci.si; ekoci.slo@gmail.com; ekoci.si@gmail.com FB: Ekoci Ekološka civilna iniciativa:  (http://www.facebook.com/pages/Ekoci-Ekološka-civilna-iniciativa/280321302001496) Ekofejst Galicija: http://www.facebook.com/events/438548166206670/ in gradiva na : https://www.google.si/search?hl=sl&q=ekofejst+%C5%BEalec&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.&bpcl=40096503&biw=1441&bih=688&wrapid=tlif135707116572110&um=1&ie=UTF-8&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&authuser=0&ei=RkPjUKHBL6XK0QWZ24HYBw ter https://www.google.si/search?hl=sl&q=eko+civilna+iniciativa+slovenije&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.&bpcl=40096503&biw=1441&bih=688&wrapid=tlif135707124323910&um=1&ie=UTF-8&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&authuser=0&ei=oUPjUO2OBKqw0AXdtoG4DQ;  ter   Stafeta semen:http://www.facebook.com/OskrbimoSlovenijoStafetaSemen ogled gradiv: https://www.google.si/search?hl=sl&q=eko+civilna+iniciativa+slovenije&bpcl=40096503&biw=1441&bih=688&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.&wrapid=tlif135707133726010&um=1&ie=UTF-8&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&authuser=0&ei=50PjUP7wOJPL0AXw74D4Bw

Priporočljiv ogled posnetkov na ; Studio 12: http://www.s12.si/ , praktičnih nasvetov pa v reviji: Jana ,Pomagaj si sam; reviji Za zdravje, povezanih spletnih straneh: www.lavita.si. www.ekologicen.si: www.staroverci.si


Sporočilo ste skladno z ZVOP-1, ZVP in ZEK prejeli na osnovi svoje prijave na spletnih straneh (https://ekoci.si/,) ali Fb straneh Ekoci oz. Oskrbimo ) na osnovi telefonske prijave, sodelovanja v nagradni igri, izpolnjenega anketnega lista na prireditvah, seminarjih in drugih podobnih dogodkih v organizaciji Ekoci oz. Oskrbimo. V kolikor ste se med prejemniki sporočil znašli pomotoma oz. se želite odjaviti od nadaljnjega prejemanja, prosimo na to sporočilo odgovorite z ODJAVA. Zahteva bo izvedena v roku 15 dni po prejemu, v nadaljnjih 5 dneh pa boste o tem tudi obveščeni. V zvezi z izvedbo zahteve ne nosite nobenih stroškov.

Čas intenzivnih sprememb, obujanje pristnosti in skupnostne njive

Prišel je intenzivni čas sprememb, ki jih bomo lahko izvedli le, če bomo delovali na temeljih, ki jih podpira naše poslanstvo. Pri tem ne bomo uspešni, če bomo trošili energijo z razlaganjem raznih zarot, temveč le, če se bomo fokusirali in v praksi izvajali spremembe z dejanji.
Skupnostne njive so pravi in resnični potencial ter skupni imenovalec za vse kar potrebujemo, zatrjujejo v KDS Kooperativi Dobrote Slovenije.

Izhodiščna misel za le te pa :Aplikacija znanj, tehnologij, dobrih praks za model skupnostnih njiv lokalne samooskrbe z brezkemijsko pridelano hrano ter vkljucevanje v kooperativnoposlovna razmerja razlicnih druzbenikov z trajnostnim konceptom delovanja

Čim bolj se moramo izogibati raznih DRAM v življenju, katerih energijo zelo podpirajo razne zarote(čeprav je teh nebroj, pravzaprav so le te gibalo vsega kar se po stari paradigmi sploh dogaja). Posledično se ne moremo uglasiti z pristnostjo, primarnostjo in  energijo našega srca, ker smo preveč vzburjeni, naspidirani, adrenalinski, prestrašeni … in zato ne moremo delovati iz sebe, temveč delujemo iz obstoječih okoliščin, katerih je skupni imenovalec strah. Pustimo vse to in delujemo iz motiva veselja do druženja, skupnega dela, kreativnega vzgiba in nabirke skupne energije
Zasledujmo “Čudeži niso v nasprotju z naravo, ampak samo v nasprotju s tem, kar o naravi vemo” in s tem dovolimo ,da se čudeži resnično začnejo dogajati, iz krča iz strahu …ne bo organske rasti povezovanja…..

Za ponovno navezavo na pristnost ter obujenje le tega v intimi vsakega od nas

Posredujemo kratek posnetek  s predavanja Toma Križnarja s preteklega festivala Ekofejst, posnetek si lahko zahvaljujoč Ivanu Vedicu ogledate na http://youtu.be/wmbS8SjOrfo
Skupno spoznanje po pogovoru nas vseh je, da nas najbolj pesti pozaba pristnosti, originalnosti, naše integritete z naravo, to , da le tega ne čutimo več kot primarno. Kar se dogaja v Darfurju ni le zaradi vode in nafte , marveč tudi zaradi zadnjih ostankov pristnih ljudi , bogastva pristnosti človeštva, ki pa je očitno temni agendi močno napoti pri vzpostavljanju svojih ciljev. Iz pozabe pristnosti pa posledično izhajajo vse vrste težav , njih  brezplodnih poskusov reševanja  in problemov naše civilizacije.
V tem oziru KDS https://www.facebook.com/KooperativaDobroteSlovenije?ref=hl zagovarjajo predvsem organiziranje skupnostnih njiv kot minimalnih orodij za ponovno navezavo z zemljo, soncem, vodo , zrakom , etrom….
Vizije skupnostne njive je, da le ta postane pilotski poligon (z aplikacijo vseh kompatibilnih tehnologij in dobrih praks pridelave hrane) za delovno, izobraževalno, družabno ter osveščevalno srečevanje predvsem članov Skupnosti/kooperative, kjer se pridelki po potrebah in dogovorjenih kriterijih razdelijo med člane za osebno gospodinjsko rabo , viški pa se prek  obstoječih in na novo usvarjenih prodajnih kanalih stržijo. Zadevo se sčasoma seveda razvije tudi na druga področja tj. predelava živil, rokodelstvo……. ter vkljucevanje v kooperativnoposlovna razmerja razlicnih druzbenikov z trajnostnim konceptom delovanja (npr. skupen marketing, distribucija, logistika, računovodstvo  recimo  v KDS  vključena podjetja kot vrtnarstvo Naglič, Pekarna deveta vas, Domačija Grčin – pridelava soka, restavracija Dishi , EM tehnologija d.o.o……)
https://www.youtube.com/watch?v=-FVccc3NPqc

 

ŠE EN PRIMER KOOPERATIVE:

Gre za Havano na Kubi, ki se je po padcu Sovjetske zveze soočila z veliko teľave pomanjkanja hrane, svoje je dodal ąe ameriąki embargo na uvoz nafte, kar jim je onemogočilo transport hrane iz ruralnih v urbana področja. Ljudje so postali lačni in ker v mestu niso mogli vzgajati ľivine, so pričeli saditi rastline. Drľava je gibanje podprla in brezplačno zagotovila v upravljanje neizkoriąčena mestna zemljiąča tistim, ki bi bili pripravljeni pridelovati hrano. Organizirala je tudi oskrbovalne centre za prodajo semen in drugih potrebąčin. Sedaj polovico vseh sveľih

izdelkov, ki jih Havana porabi, pridelajo znotraj mesta in vse na preprost, BIO način.

http://sustainablecities.dk/en/city-projects/cases/havana-feeding-the-city-on-urban-agriculture

http://72.18.132.73/~organicv/2011/03/planet-cuba-complex-complicated-but-sustainable/

Vabljeni v Grupe na FB
Opis skupine na: Umetnost preživetja 
Opis skupine na: KDS

Osti Jarej ( Oj skrajšano ) – ostani mlad , pomlajen
Staroslovenski pozdrav

 

 

»Da se naredi kar je prav je vedno pravičas.« Martin Luther King Jr.
 “Nikoli ne dvomite ali lahko majhna skupina resnih in predanih ljudi spremeni svet. V resnici je to edino, kar ga sploh lahko.” Margaret Mead

Enostavni Domači namigi za naravno ohranjanje zdravja

Zbrano z vseh vetrov,  morda pa komu vseeno kaj pride prav

 

Kuhana hrana slabi imunski sistem12

50 domacih_zdravil

Cajne mesanice -razni1

DIVJA SOLATA

Gozdarska kuharska knjiga

Rastline učinkovito zaščitno sredstvo proti strupom v zaprtih prostorih

ZDRAVILNA KNJIGA iz leta 1914

GERSONOVI RECEPTI2

KOKOSOVO OLJE15 (1)

koliko strupa je v vasem ciipsu)16

KOLOIDNO SREBRO10

Kolonoterapija18

Konopljino olje- cudezno zdravilo11

Kurkuma9

minerali in nenasicena voda20

O skodljivosti sedecega iztrebljanja23

Rak dojke-prostate25

Rak-dieta z lanenim oljem26

Spinaca proti raku27

Vogelovi recepti8

Zahrbtni morilec-mleko29

ZDRAVLJENJE JETR13

Zdravljenje raka s sodo bikarbono14

 

 

 

 

 

 

Nekaj dobrih nasvetov in receptov naših babic

1.NEKAJ DOBRIH NASVETOV 

1.
Zvijače za dom…  (www.zurnal24.si)
Od naših babic in dedkov smo nasledili veliko koristnih nasvetov, ki so
nam lahko v pomoč v vsakdanjem življenju. Sodobna industrija je
nekatere potisnila v pozabo, mnogi pa so ostali nezamenljivi.
Modrost naših babic, ki izvira iz izkušenj in
ne sodobnih laboratorijev, je očitno
brezčasna.
1. Kako odstraniti vosek s pohištva?
Mesto, ki je zapackano z voskom, prekrijte s kosom vpijajočega papirja
(časopis). Nato čezenj nekajkrat potegnite z mlačnim likalnikom. Površino
zatem obrišite s krpo, namočeno v terpentin, in na koncu še zdrgnite s
krpo, pomočeno v sredstvo za poliranje pohištva.
2. Razpoke v pohištvu
Razpoke v pohištvu lahko zapolnite z rumenim čebeljim voskom, ki ga
nato izravnate s površino z vročim nožem.
3. Vzdrževanje marmorja
Marmorne površine boste osvežili tako, da jih natrete z mešanico fine soli
in limone. Svetla marmorna tla lahko vzdržujete tako, da jih zdrgnete z
vinom in krpo, namočeno v jabolčni kis. Posušite lahko z volneno krpo.
4. Zabijanje žeblja brez razpok
Zid se ne bo poškodoval (razpokal), če boste pred zabijanjem žeblja na
izbrano mesto nalepili kos samolepilnega traku.
5. Da se na steni ne bo poznal odtis slike
Na zadnjo stran slike, v kote okvirja, vtisnite buciko s plastično glavo,
lahko pa podložite tudi trikotnik iz kartona. Tako boste okvir slike oddaljili
od stene, zrak, ki bo lažje krožil, pa bo preprečil nabiranje prahu za sliko.  6. Pobiranje kosov razbitega stekla
Večje kose razbitega stekla brez težav poberemo, težje pa je z manjšimi, na
katerih se lahko mimogrede porežemo. Poberete jih s kosom navlažene vate
ali stare krpe. Vata bo z lahkoto "pobrala" tudi najdrobnejše koščke stekla.
7. Za bleščeče pipe
Zaradi nalaganja vodnega kamna nastajajo na površinah pip madeži, ki
jih boste zlahka odstranili, če jih polijete s toplim kisom. Po desetih
minutah jih izperite z vodo in zloščite z mehko krpo. Da bi se vaše pipe iz
nerjavečega jekla vedno bleščale, jih natrite s skorjico limone, izperite z
vodo in obrišite s suho krpo.
8. Premikanje težkega pohištva
Namesto da izpraznite omaro in prosite za pomoč močnejše od vas, pod
noge omare podstavite kose filca. Tako boste z lahkoto premaknili tudi
težje pohištvo, ne da bi pri tem poškodovali tla.
9. Rešite razsušen parket
Razpoke v parketu, ki nastanejo med sušenjem in v katerih se nabirata
prah in umazanija, zapolnite z mešanico lepila za les in ostružki
hrastovega lesa. Razpoke je treba prej dobro očistiti, mešanica pa mora biti
dovolj tekoča, da lahko zapolni tudi manjše razpoke. Ko se mešanica
posuši, jo poravnajte s kovinsko žico ali primernim predmetom, parket pa
nato namažite z lakom ali voskom za parket.
10. Večen sijaj lesenega pohištva
Za vedno sijoč videz lesenega pohištva v steklenico nalijte enako količino
olja in vinskega kisa ter dobro premešajte. Enkrat mesečno pohištvo
premažite s to mešanico in dobro zloščite z mehko krpo.
Nasveti naših babic (www.topshop.si/dom_madezi)
o Kako se znebimo travnatega madeža? Morda ste vedeli ali pa tudi ne –
lotite se jih s čistilnim bencinom. To velja za tkanine iz svile. Travnih
madežev ne spirajte z vodo, saj jih s tem vtrete še globje v tkanino. Na
travni madež nanesite špirit ali čisti alkohol in oblačilo operite z milnico.  o Težko odstranljivi madeži, ki jih pušča sadje, pa se bodo poslovili, če jih
najprej obdelate s toplo raztopino salmiaka (raztopina amoniaka v vodi,
ostrega vonja, za čiščenje v gospodinjstvu, najdete ga v lekarni ali bolje
založenih drogerijah).Nato pa tkanino čez noč namakajte v raztopini
pinjenca in limoninega soka. Naslednji dan tkanino sperite oz. operite v
pralnem stroju.
o Če je na oblačilih dojenčka ostal madež od korenja, nanj takoj nakapajte
nekaj kapljic olja za dojenčke in oblačilo operite kot ponavadi. Če pa se je
prilepil kak žvečilni gumi na tkanino, je najbolje, da vse skupaj postavite
za dobro uro v skrinjo  in žvečilni bo odstopil… No, ne vem pa kako
ukrepati, če pride žvečilni gumi v lase? Verjetno je nekoliko težje postaviti
glavo za 1 uro v skrinjo? Če komu uspe, naj javi… Šalo na stran!
o Še en nasvet v zvezi z madeži – kako odstranimo madeže kemičnega
svinčnika? S segretim sokom limone ali mešanica iz 1 žlice kisa ter 1 žlice
špirita. Zmešamo raztopino, vanjo namočimo krpo in drgnemo madež.
Nato speremo s čisto vodo.
________________________________________________________________
Kako popraviti napake pri kuhanju !!
(www.siljo-planet.net) 

™ Če je juha ali enolončnica preslana, samo dodajte narezan surov krompir.
Ko je krompir skuhan, ga odstranite. Krompir je absorbiral odvečno sol.Če
je juha ali enolončnica presladka, samo dodajte sol. Če je glavna jed
presladka, dodajte žličko jabolčnega kisa.
™ Ste pozabili ali je jajce surovo ali trdo kuhano? Zavrtite ga. Če se vrti
neenakomerno je surovo; če pa se hitro in enakomerno vrti okoli svoje osi,
je trdo kuhano.
™ Sveže jajce se v vodi potopi, gnilo pa na vodi plava.
™ Najlažje stepete beljak pri sobni temperaturi. Jajce vzemite iz hladilnika
pol ure pred uporabo. Če želite, da bo vaša omleta rahla, med žvrkljanjem
dodajte malo vode.
™ Ko kuhate jajca v vodi, dodajte malo kisa. Kis jajce zalepi, da ne poči. ™ Če ne želite \"jokati\" pri sekljanju čebule, jo morate olupiti pod hladno
vodo ali pa jo pred sekljanjem zamrznite.
™ Če je solata že ovenela, dodajte limonin sok v skodelo hladne vode, v njo
namočite solato in skodelo postavite v hladilnik za eno uro.
™ Ko kuhate korenje, grah, peso ali koruzo, dodajte malo sladkorja, da
zelenjava ohrani okus. Če hočete, da kuhana koruza obdrži rumeno barvo,
v lonec dodajte žličko limoninega soka eno minuto predno lonec odstavite
s štedilnika. Nikoli ne solite vode v kateri boste kuhali koruzo. S tem bi
koruza postala še bolj trda.
™ Zeleno in solato hranite v papirnatih vrečkah in ne v plastiki. Ne dotikajte
se zunanjih listov zelenjave pred pripravo.
™ Sončna svetloba ne pospeši zorenja paradižnikov, temveč ima tak učinek
toplota. Paradižnike shranite s peclji navzdol in ostali bodo sveži dlje časa.
™ Pečena štruca iz mletega mesa se ne bo sprijela z dnom, če položite rezino
slanine na dno posode.
™ Če želite zmehčati kot kamen trd rjav sladkor, samo dodajte rezino svežega
kruha in dobro zaprite embalažo. V nekaj urah bo sladkor sipek.
™ Nezrelo sadje zavijte v naluknjane plastične vrečke. Odprtine omogočajo
krožanje zraka medtem, ko vrečka zadrži etilenski plin, ki ga sadeži
oddajajo pri zorenju.
™ Maščobo lahko odstranite iz juh in enolončnic tako, da dodate ledene
kocke. Maščoba se bo z njimi sprijela. Ledene kocke odstranite še predno se
stopijo. Lahko pa tudi zavijete ledene kocke v gazo ali papirnat prtiček in z
njimi posnamete maščobo s površine. Maščoba se tudi veže na liste zelene
solate.
™ Ko oblikujete hamburgerje ali polpete, na sredini naredite luknjo.
Hamburgerji ali polpete se bodo hitreje spekli in luknja bo izginila, ko
bodo pečeni.
™ Če želite, da bo riž rahel in bolj bel, dodajte eno žličko limoninega soka na
liter vode. Če hočete, da bo riž še bolj okusen in bolj hranljiv, ga skuhajte v
vodi v kateri se je kuhala zelenjava. ™ Če je enolončnica rahlo prižgana, lahko neprijeten okus preženete z
mlekom.
™ Zamrznjene ribe najlažje odtalite v mleku. Mleko nase veže okus po
zmrznenju in povrne ribi svež okus.
________________________________________________________________
SADJE:
Hruške čistijo črevesje (cms.zurnal24.si)
Hruške so za marsikoga ena od težko pričakovanih jesenskih radosti, poleg tega
imajo tudi pomembno hranilno fiziološko vrednost. Vsebujejo dve vrsti sladkorja
(glukozo in sadni sladkor), majhen delež sadnih kislin in so bogate z vlakninami.
V nasprotju z zmotno razširjenim mnenjem hruške niso redilne, ampak drži
nasprotno. Vsebujejo več hranljivih snovi na kalorijo kot kalorij na hranljivo
snov. Hranilna vrednost: 100 gramov hrušk ima okoli 50 kalorij. Hruške
vsebujejo vitamina C in A ter riboflavin in veliko kalija, ki učinkuje na odvajanje
vode. Ne vsebujejo natrija in holesterola.
Idealne za dieto
So idealen sadež za dieto, saj hitro nasitijo, poleg tega pa pospešujejo prebavo in
čistilno delujejo na črevesje. Zaradi vsebnosti balastnih snovi in velike količine vode se v želodcu zadržijo zelo malo časa. Vsebujejo veliko folne kisline, ki
spodbuja nastajanje krvi, zelo učinkovite so tudi pri razstrupljanju težkih
strupov (svinec, živo srebro, kadmij) in konzervansov iz telesa.
Pravi sadež za dojenčke
So tudi sadež, ki je nadvse primeren za dojenčke, saj so lahko prebavljive, polne
hranljivih snovi in ne vsebujejo nasičenih maščob. Praviloma lahko hruške
dojenčku ponudite že pri 4 do 6 mesecih starosti, seveda pa se morate ob prehodu
na trdo hrano posvetovati s pediatrom. Malčkom pomagamo s hruškami lajšati
zaprtje, pri odraslih pa delujejo preventivno proti raku in srčnemu napadu.
Z grozdjem ste lepši in bolj zdravi (www.zurnal24.si/cms)
Najboljše od grozdja se skriva v lupini in pečkah, zato je sadje bolj zdravo kot
uživanje grozdnega soka.
Grozdje vsebuje dragocene sestavine, kot je grozdni sladkor, ki hitro preide v kri
in daje energijo, minerale (kalcij, kalij, fosfor), beljakovine, aromatične
substance, vitamine skupine B in vitamin C (vendar le eno dvajsetino vitamina
C, ki ga najdemo v kiviju). Hranilna vrednost: 100 gramov grozdja vsebuje okoli
60 kalorij.  Minerali v grozdju predstavljajo pomembne sestavine za možgane, zobovje in
kosti. Grozdje poleg tega spodbuja pretok tekočin skozi ledvice, mehur in
sečevode, pospešuje delovanje črevesja in je učinkovito proti kopičenju sečne
kisline, putiki, arteriosklerozi … Deluje čistilno, zaradi česar je pogosto na
krožniku ob dietah. Žvečenje semen sprošča snovi, ki vplivajo na zmanjševanje
holesterola. Ohranja gibljivost sklepov in zavira razvoj kariesa. Grozdna lupina
je bogata z balastnimi snovmi, zato izboljšuje prebavo. Uživanje grozdja
izboljšuje pretok krvi, povečuje kapaciteto srca in zmanjšuje obseg uničenega
tkiva po srčni kapi. Izvleček iz listov trte rdečega grozdja krepi vene.
Temno grozdje je bolj zdravo
Rdeče in črno grozdje se razlikujeta od belega. Vsebujeta veliko bioflavonoidov,
antioksidantov, ki nevtralizirajo proste radikale in tako varujejo telo pred rakom
in boleznimi srca in ožilja. Prehransko najučinkovitejše so rdeče sorte grozdja s
čim temnejšo lupino, ki vsebujejo največ flavonoidov, to so predvsem barbera,
refošk, merlot, modra frankinja, jurka in izabela. Namizno grozdje je sicer
prijetno aromatično in sladko, vendar prehransko šibkejše in med pridelavo
intenzivno škropljeno. Še opozorilo: Polifenoli in tanini, ki jih vsebuje temno
grozdje, pri občutljivih posameznikih povzročajo migrene.
Vinoterapija pomaga pri odstranjevanju pigmentnih madežev, ki so posledica
pretiranega sončenja, hormonskega delovanja in prehitrega staranja. Izvlečki iz
grozdja se zato uporabljajo v kremah za obraz, maskah in pilingih.
Aronija za boljši spomin (www.zurnal24.si/cms)
Mavrica vitaminov in mineralov
Aronija je pravo bogastvo vitaminov in mineralov. Izpostaviti je treba predvsem
vitamin P, ki spodbuja pravilno delovanje in absorpcijo vitamina C, ohranja
vezivno tkivo, skrbi za dobro prepustnost kapilar in krepi kapilarne stene.
Zanemariti ne smemo niti zadostne vsebnosti vitaminov A, B, C in E. V malih
jagodah najdemo tudi veliko kalcija, kalija, mangana, joda, fosforja in železa.
Sok
Zaradi svoje bogate arome je aronija postala sadež, ki ne manjka skoraj v
nobenem sadnem soku iz jagodičevja. Kljub pestri izbiri sadnih sokov z aronijo
strokovnjaki priporočajo uživanje naravnega soka aronije (na voljo v lekarnah ali
prodajalnah z zdravo prehrano), ki ga je treba razredčiti z vodo. Ste vedeli, da že
en deciliter razdrečenega soka na dan telo oskrbi z vsemi potrebnimi vitalnimi
snovmi?  Zdravilni učinki
Sok ali čaj iz aronije pijte, če imate težave s povišanim krvnim pritiskom ali
slabokrvnostjo, z njim pa se lahko bojujete tudi proti vnetju ledvic, migreni,
sladkorni bolezni in čiru na želodcu. Sok iz aronije pomaga pomiriti želodčne in
črevesne krče, pospešuje delovanje jeter in čisti kri. Aronija pa je vse bolj cenjena
tudi kot varovalno živilo – varuje pred nastankom rakavih bolezni, zavira proces
staranja, krepi imunski sistem in izboljšuje dolgoročni spomin.
Resnica o pomarančnem soku? (www.zurnal24.si/cms)
Pomaranče stiskajte sami!
Nutricionisti se sicer strinjajo, da je
pomarančni sok zdrav, a samo tisti, ki
ga iz pomaranč v domači kuhinji
iztisnemo sami. Pomarančni sokovi iz
tetrapakov doma iztisnjenim sokovom
pač ne sežejo do kolen, trdi
Hamiltonova, ki ne skriva svoje
naperjenosti proti proizvajalcem
pomarančnih sokov in tudi proti vsem,
ki  pomarančni sok (tistega iz tetrapaka,
seveda) priporočajo za "zdrav začetek
dneva". Kaj je po njenem najbolj narobe s kupljenimi pomarančnimi sokovi? Ker so skoraj vedno narejeni daleč od
porabnika, jih morajo proizvajalci "oplemenititi" s konzervansi in aditivi, da
podaljšajo rok trajanja in soku dajo "svež" okus. Pogosto v soku konča še veliko
druge "kemije", pravi Hamiltonova, ki ne neha opozarjati, da je sok iz tetrapaka
zaradi vsega, kar se z njim zgodi med proizvodnjo, svetlobna leta daleč od sveže
iztisnjenega pomarančnega soka. Zato jejte sveže pomaranče ali pa jih stiskajte,
svetuje kanadska znanstvenica. Vsem drugim pomarančnim sokovom pa se raje
izogibajte.
________________________________________________________________
Ne zastrupite se z gobami! (www.zurnal24.si/cms)
Gobarska pravila in opozorila
• Ne obstaja splošno pravilo za razlikovanje med užitnimi in strupenimi
gobami, ampak je treba vsako posebej dobro poznati. Med različnimi
vrstami gob je sicer veliko užitnih, še več pa je neužitnih in strupenih.
• Gobe niso priporočljive za majhne otroke in starejše s prebavnimi
težavami. Zaradi posebne sestave celične stene so gobe težje prebavljive,
kar velja tudi za kakovostnejše vrste.
• Gobe so hitro pokvarljiva hrana, zato jih je treba užiti takoj, ko smo jih
nabrali, ali vsaj naslednji dan. Starih, črvivih, z vodo prepojenih in
plesnivih gob nikoli ne uživajte!
• Gob nikoli ne jejte pogretih.
• Ne uživajte gob v velikih količinah, temveč le kot dodatek ali začimbo.
• Zamrznite in konzervirajte le gobe, za katere ste popolnoma prepričani, da
so užitne. V nasprotnem primeru ste lahko izpostavljeni zastrupitvi skozi
daljše časovno obdobje.
• Če vam kdo podari gobe, jih uživajte le, če gobarja dobro poznate. • Ob sumu na zastrupitev ali pri zastrupitvi takoj poiščite bolnišnično
pomoč. Priložite tudi izbruhano vsebino in ostanke gob. Dobro je, če
(po)veste, od kod gobe izvirajo, kdo, kdaj in kje jih je nabral oziroma kje so
bile kupljene, kako so bile pripravljene, kdo vse jih je jedel. Natančno je
treba vedeti, koliko časa je minilo od zaužitja do prvih znakov zastrupitve,
koliko je bilo gob in katere, kakšni so znaki zastrupitve in v kakšnem
časovnem zaporedju so se pojavljali ter kakšno pomoč je bolnik že dobil.
Koristijo lahko tudi informacije o morebitnih alergijah in drugih boleznih.
• V primeru zastrupitve je treba opazovati tudi druge osebe, ki so zaužile
isti obrok.
• Pri sumu na zastrupitev ne smemo uživati alkohola ali mleka, saj
pospešujeta prehajanje strupov v kri.
• Tudi užitne gobe imajo lahko za posledico zastrupitev, če so bile
neprimerno konzervirane, pripravljene ali pogrete.
Pri gobah ločimo dve obliki zastrupitve:
• Zastrupitev nastopi od ene do štirih ur po zaužitju. Znaki so bruhanje,
slabost, driska, glavobol. Te zastrupitve so manj nevarne in običajno niso
smrtne.
• Inkubacijski čas od zaužitja teh gob (zelena mušnica, koničasta mušnica,
spomladanska mušnica …) do prvih znakov zastrupitve je od 6 do 24 ur.
Najprej se pojavijo slabost, bruhanje, drsika, trebušni krči. Znakom se
pridružijo še močno znojenje, huda žeja in krči v mečih, udi pa postanejo
hladni. Prvi znaki zastrupitve lahko po zdravljenju ponehajo že prvi dan,
vendar pa se po dveh do treh dneh navideznega zdravja pojavi zlatenica
zaradi okvare jeter, znamenja, značilna za prenehanje delovanja ledvic in
motnje zavesti. Če zdravljenje ni pravočasno, sledi pri hudi zastrupitvi
smrt v 20 do 50 % že v prvih petih dneh. Če bolnik preživi kritične
trenutke, pa so očitne posledice okvare ledvic.
________________________________________________________________
Zvijače za sanjsko postavo (www.njena.si)
S kavo nad maščobe
Kaj pravite o skodelici prave turške kave ali espresa? Znanstveniki so ugotovili,
da močna črna kava spodbuja presnovo. Še nekaj ur po užitju tega omamnega
vročega napitka telo raztaplja maščobe, ki jih vnašamo vanj. Torej, skodelica (ali
dve) kave na dan odplavlja kilograme stran! A ne pretiravajte: preveč kave lahko
škodi!  Skuta zoper volčjo lakoto
Vas je sredi dela zagrabila volčja lakota in že razmišljate o čipsu, čokoladi ter
ocvrtem krompirčku? Stran s pregrešnimi mislimi! Ob sebi imejte vedno (enako
velja za napade lakote doma) pusto skuto. Jejte jo počasi, žličko za žličko. Če vam
navadna skuta ni všeč, lahko jeste tudi takšno z okusom sadja. Pazite le, da ima
čim manj maščob in sladkorja. Skuta je namreč prava beljakovinska bomba.
Beljakovine v organizmu znižujejo raven krvnega sladkorja in tako z malico, ki
ne redi, elegantno premostimo najhujšo lakoto.
Masla nikar
Sodite med tiste, ki si ne predstavljajo zajtrka brez kruha z maslom ali
margarino? Obema se v prihodnosti raje izogibajte. V eni sami žlički masla se
skriva 150 kalorij. Zjutraj si raje na črn kruh namažite pusto skuto ali ga
obložite s svežim ovčjim sirom, pa boste naredili veliko dobrega za svojo postavo.
Pri kuhi uporabljajte olivno olje.
Čim manj olja
Naj bo v tem času na vašem jedilniku čim več solat, pa bodo kilogrami hitro
kopneli. Toda kljub vsemu bodite pozorni na naslednjo past: ko boste zabelili
solato, kanite nanjo malo olja. Najbolje je, priporočajo strokovnjaki, da uporabite
olivnega ali bučnega. Koliko? Slabo žličko za eno osebo. Še malo kisa ali soka
limone, pa bo sezonska solata, polna vitaminov in mineralov, nared. In za povrh
se od takega obroka ne boste niti malo zredili!
________________________________________________________________
OČI - Ohranimo zdrave oči! (www.njena.si)
Prehrana
Da celice v očesu lahko pravilno delujejo, potrebujejo zadostno količino vitamina
A. Tega je največ v korenčku, zeleni in rumeni zelenjavi, sadju, ribjem olju in
mleku. Poleg omenjenega vitamina so zelo pomembni še vitamin B2 (nahaja se v
brokoliju, mlečnih izdelkih, žitnih zrnih in kvasu), vitamin E (največ ga je v
rastlinskih oljih in oljih žitnih kalčkov) ter vitamin C (v peteršilju, kiviju, šipku,
papriki in rakitovcu). Poleg vitaminov ne pozabite na oreščke, ki vsebujejo veliko
selena, ter pijte dovolj tekočine. Pred UV-žarki oči najbolje ščitijo paradižnik,
peteršilj in špinača iz kopriv.
Vaje za boljši vid
Vaje lahko izvajate preventivno kot tudi če že nosite očala ali kontaktne leče. Z
njimi ohranjate oziroma v nekaterih primerih lahko celo izboljšate prožnost očesnih mišic.
- Za dober vid je zelo pomembno, da oči dobijo dovolj kisika, zato globoko
dihajte!
- Oči večkrat na dan sprostite, tako da jih zaprete in prekrijete z dlanmi ter se v
mislih podate v svoj najljubši kotiček sveta.
- Oči si večkrat dnevno zmasirajte, tako da jih zaprete in s kazalcema drsite čez
veke v obe smeri.
- Nikoli ne glejte naravnost v sonce ali luč!
- Večkrat dnevno se zravnajte, glavo držite pri miru in premikajte zgolj oči.
Enkrat skrajno v levo, nato skrajno v desno, navzgor in navzdol. Oči v vsakem
položaju zadržite nekaj sekund in krog nekajkrat ponovite.
- Zavestno mežikajte! Kdarkoli in kjerkoli se spomnite.
Do dobrega vida brez leč ali operacije (www.njena.si)
1.Pomnjenje in predstavljanje
Ste vedeli, da pomnjenje barv, ko imate oči zaprte ali pokrite z dlanmi, pomaga,
da barve bolje vidite tudi v resničnosti? Eden izmed mnogih Batesovih bolnikov
si je popravil vid s pomnjenjem cveta zlatice. Podoben učinek boste dosegli, če si
boste predstavljali prelep sončni zahod.
2. Pokrivanje z dlanmi
Z vbočenimi dlanmi, ne da bi pristikali na očesne jamice, popolnoma pokrijte oči,
da se bodo v temi sprostile. Mislite na kaj lepega, poslušajte glasbo ... Vajo
ponovite dva- do trikrat- na dan, po deset minut. S to vajo si boste dodobra
sprostili oči in pomirili živčevje.
3. Zibanje
Zibajte se na mestu in imejte oči uprte v oddaljeno točko, vaja je priporočljiva za
sprostitev oči in njihovo prilagoditev. Hkrati izmenično mežikajte na levo in
desno oko, to je dobro za čiščenje in vlaženje oči, hkrati onemogoča strmenje, ki
bi oči utrudilo. Še posebej vam bo mežikanje koristilo, če živite v prostorih s
suhim ali zakajenim zrakom. Vajo ponovite stokrat na dan. Mežikanje je zelo
koristno med branjem.
4. Splakovanje
Imejte zaprte oči in izmenično, najprej s toplo, potem še s hladno vodo,
poškropite in tako spodbujajte prekrvitev oči. Vaje se lotite prvič zjutraj in nato še zvečer, zjutraj začnite s toplo vodo, zvečer pa vajo začnite z mrzlo. Ponovite
vajo dvajsetkrat.
5. Ostrenje pogleda
Vzemite v vsako roko en svinčnik. Prvi svinčnik podržite pred obrazom, drugega
držite na oddaljenosti roke. Najprej izostrite pogled na enega, nato na drugega.
Ugotovili boste, da boste svinčnik, katerega ne gledate izostreno, videli dvojno.
Vajo ponovite dvanajstkrat. Obstaja še druga vaja za ostrenje pogleda, ta je, da
se osredotočate samo na svinčnik, ki ga držite pred obrazom, najprej z enim
očesom, nato pomežiknete in izostrite sliko še z drugim očesom.
6. Sprehajanje s pogledom
Izberite si neki predmet. Ne strmite vanj, temveč se s ogledom sprehajajte po
njem gor in dol, levo in desno. Krajša, kot je razdalja, bolj koristna bo ta vaja za
očesne mišice.
7. Masaža oči
Z njo si boste sprostili pretirano napete očesne mišice. Oči zaprite in rahlo s
kazalci drsite prek vek in okoli oči. Opazujte barvne mavrice, ki jih boste zaznali
pod zaprtimi očmi. Zopet si rahlo zmasirajte rob lasišča in tilnik. Vse bo
dobrodejna vpliva na mišice, sprostilo bo krčevito napetost, ki slabo vpliva na
vid.
Poleg omenjenih vaj bo na zdravje oči dobrodejno delovalo tudi gibanje, saj to
vpliva na dobro prekrvljenost oči. Da, s telesno vadbo urite tudi očesne mišice in
tako skrbite, da ne bi postale toge. Idealen šport za očesne mišice je na primer
namizni tenis, saj oči nenehno potujejo za žogico. Tudi prehrana precej vpliva
na vid, odlična za zdrave oči so naslednja živila: borovnice, črno grozdje,
paprika, paradižnik, agrumi, gobe, alge, soja, buče, špinača, mastne ribe, peteršilj
in olje kalčkov.
Kako premagati utrujene oči?- Zeliščni pripravki
(www.njena.si)
Kamilični obkladki
• 1 čajna žlička posušene kamilice
• 1 skodelica vode
Vodo s kamilico zavremo in pustimo, da postane mlačna lahko tudi hladna. V
kamilični čaj namočimo vatirane očesne blazinice in si jih za 15 minut položimo
na oči.  Obkladki s smetilko
• 1 čajna žlička smetilke
• 1 skodelica vode
Smetilko poparimo z vročo vodo in pustimo stati nekaj minut, da pripravek
postane mlačen. Obkladke položite na oči za 15 minut.
Proti kolobarjem okrog oči
• Zjutraj, ko vstanete, si na oči za nekaj minut položite kolobarja sveže kumare.
Vaše oči bodo sveže in manj zatečene.
• Pomagali bodo tudi obkladki iz zelenega ali pravega čaja. Vrečke čaja za
minuto namočite v vrelo vodo, nato pa postavite v hladilnik, dokler se ne
shladijo. Ohlajene položite na oči za največ 10 minut.
Sproščanje z barvami in veliko gibanja
Oči vam bodo hvaležne, če se boste veliko gibali na svežem zraku. Sprehodi po
gozdu in zelenih travnikih so tako več kot dobrodošli. Zelena barva namreč ne
samo sprošča telo, duha in um, tudi na oči deluje sproščujoče. Zato se večkrat na
dan skušajte zazreti vanjo.
Dober trening za vzdrževanje in razgibanje očesnih mišic so tudi športi z žogo:
tenis, namizni tenis, badminton.
Prehrana za zdrave oči
Vsak okulist vam bo položil na srce, da je za zdravo oko pomembna
uravnotežena prehrana z veliko sadja in zelenjave. Pomembni so predvsem
vitamini A, E, C in cink, ki naj bi sestavljali vsakodnevne obroke.
Vitamin A (dober za kožo, lase, oči in za vzdrževanje imunskega sistema): se
nahaja v živilih, kot so: mlečni izdelki, jajca, ribe, stročnice, hladno stisnjena
rastlinska olja.
Vitamin C: agrumi, večina sadja in zelenjave, brokoli, paprika.
Vitamin E: rastlinska olja, jajca, ribe, polnovredna žita, leča, fižol, oreški,
semena.
Cink: mlečni izdelki, ribe, školjke, polnovredna živila, stročnice, korenje, česen,
kalčki.
________________________________________________________________
Ali ste kronično utrujeni? (www.njena.si)
Možni vzroki (ki jih lahko potrdi in zdravi samo zdravnik):
- Težave s ščitnico: Ščitnica je žleza v spodnjem delu vratu, ki izloča hormon
tiroksin, s pomočjo katerega potekajo v telesu kemične reakcije. Če deluje ščitnica prehitro, so vsi procesi v telesu pospešeni, zaradi česar prihaja do potenja,
pospešenega bitja srca, hujšanja. Če je delovanje ščitnice upočasnjeno, pa je
čutiti nenehno utrujenost, koža se izsuši, telesna teža brez razlogov naraste, tudi
lasje lahko izpadajo.
- Depresija: Vsaj ena od osmih žensk trpi zaradi depresije. Koncentracija
popusti, občutki potrtosti in utrujenosti pa človeka onesposobijo za opravljanje
vsakdanjih dolžnosti. Poleg utrujenosti prepoznate depresijo po občutkih
manjvrednosti in nemoči, motenem (daljšem ali krajšem) spancu, slabem ali
povečanem apetitu, težavah s prebavo, izgubi interesa za dejavnosti, ki so vas
poprej zanimale, po razdražljivosti in v najhujših primerih - tudi misli na
samomor.
• Anemija: Slabokrvnost prizadene kar eno od petih žensk, bodisi zaradi
osiromašene prehrane ali nezmožnosti telesa, da bi proizvajalo dovolj rdečih
krvničk, ki vsebujejo železo. Premalo železa v krvi povzroča, poleg utrujenosti in
zaspanosti, tudi podhladitev telesa in pešanje spomina. Verjetneje je, da ste
slabokrvni, če imate močno menstruacijo in je slabokrven še kdo iz vaše ožje
družine.
• Sladkorna bolezen: Sladkorna bolezen, ki jo povzroča nezadostno izločanje
inzulina iz trebušne slinavke, se dostikrat začne zelo počasi. Bodite pozorni, če
poleg utrujenosti čutite nenehno žejo in morete velikokrat urinirati. Bolj so
ogroženi tisti s preveliko telesno težo.
________________________________________________________________
Jabolčni kis: skrivnost naših babic za vitko telo
(odmevi.zdravstvena.info/story.php?...) 

… jabolčni kis kar postavite na
polico vaše kopalnice. Med
tuširanjem si nekaj kisa vlijte v dlan
ali pa z njim prepojite umivalno
gobo. Temeljito se zdrgnite po celem
telesu: začnite pri stopalih,
nadaljujte po nogah in zaključite z
rokami. Vonj po kisu bo zelo hitro
izginil, na telesu pa bo ostala
čudovita svežina in pomaga pregnati
celulit. Domače mere za živila naših babic  (etocka.si/kulinarika)
Naše babice včasih niso imele kuhinjskih tehnic, zato so uporabljale svoje mere,
ki pa so lahko v pomoč tudi sodobni gospodinji: 

- 1 zvrhana velika žlica moke ………………20 g
- 1 zravnana velika žlica moke …………….10 g
- 1 zravnana velika žlica sladkorja ………...12-15 g
- 1 zravnana velika žlica soli ………………12-15 g
- 1 zravnana velika žlica zdroba …………...10 g
- 1 zravnana velika žlica riža ………………15 g
- 1 zravnana velika žlica kaše ……………...15 g
- 1 zravnana velika žlica drobtin …………..10 g
- 1 velika žlica mleka ali vode ……. ……….10 g
- za jajce velika kepica surovega masla …….40 g
- 1 zravnana žlička pecilnega praška ……….2-5 g
- 5-6 krompirjev ……………………………500 g
- 8-10 drobnih krompirjev …………………500 g
- 5-6 debelih jabolk …………………………500 g
- 10-12 drobnih jabolk ……………………..500 g
- krožnik za juho ……………………………3/8 – 1/2 l
- navadna skodelica oz. kozarec …………….2/8 l
- 8-9 žlic tekočine …………………………..1/8 l Slovenska kuhinja nekoč (www.kulinarika.net) 

Slovenija se lahko ponaša z odlično kuhinjo. Oživimo  pozabljene recepte naših
babic, pa tudi druge recepte domače kuhinje in tako obogatiti našo mizo.
Res pa je, da pod nazivom slovenska kuhinja marsikdo misli le na žgance, kislo
zelje, kranjske klobase, krvavice in potico.
Slovenska ljudska kuhinja je "težka", kalorična, mnoge njene jedi so težko
prebavljive. Uporablja veliko živalske maščobe (ocvirkov, zaseke, slanine, loja),
svinine, močnatih jedi, krompirja in fižola, masla, smetane in jajc (v gorenjsko
prato gre kar 24 jajc), tudi gobe niso redke, zelenjave z izjemo zelja in repe pa je
razmeroma malo. Mnoge od teh jedi danes ocenjujemo kot nezdravo prehrano.
To velja tako za kmečko kot za meščansko kuhinjo. Kmetje so višek kalorij
"pokurili" s trdim delom, meščani pa so se debelili in umirali od kapi in drugih
bolezni.
V Prekmurju so jedli "župe" že pri zajtrku, dostikrat pa so bile tudi glavna jed.
Ob praznikih in posebnih priložnostih so postregli celo dvojne juhe. Ponekod so
v juho zakuhavali proseno in ajdovo kašo ali dodajali smetano in kislo mleko.
V vinorodnih goricah so kuhali celo vinsko juho.
Bolj revne so bile juhe na Gorenjskem, prevladovale so prežganka, krompirjeva
in goveja juha. Najbolj so cenili govejo juho z rumenimi, mastnimi "cinki" in
plavajočim mozgom. Priljubljeni so bili vranični ali možganovi cmoki.
Posebnost sta bili koštrunova juha z repo in ocvirkova juha.  Na Dolenjskem so
največkrat uživali krompirjevo juho.  V predelih s planšarijami so bile znane
juhe sirnice.
Mnoge juhe, npr. prežganko, so kuhali po vsej Sloveniji, čeprav v vsakem
predelu drugače. Po vsej Sloveniji kuhajo ričet, ki je ješprenj s suhim mesom.
Ponekod dodajajo češplje ali suhe hruške.
V Alpskih predeli Slovenije so doma šare. V njih so kuhali slabše dele suhega
mesa, zlasti drobnice, ter razne vrste "prašičje zelenjave", največkrat rumeno
kolorabo, repo, rumeno ali rdeče korenje in krompir.  V Beli krajini kuhajo brezmesno šaro. Šaram so dodajali proso ali ječmen. S
sodobno zelenjavo je mogoče šare izboljšati.
Šaram so podobne jote, ki so nastale iz močnikov. Kmetje so v močnike
zakuhavali razne zelenjave ter sadje, predvsem pa kislo zelje in repo, včasih so
dodajali suho svinino.
Mesne juhe so bile v krožnikih le v nedeljah in praznikih, bolj pogosto pa pri
bogatejših kmetih in meščanih. Poleg govejih juh so slovele kurje juhe, za katere
so verovali, da so zdravilne in prinašajo zdravje bolnikom, nosečnicam in
porodnicam. Reveži pa so jedli predvem ješprenovo juho in močnik. Juham so
podobne obare ali ajmohti, ki so bili pri Slovencih nadvse priljubljeni.
Pripravljali so jih s prežganjem, vsebujejo pa meso, drobovino, krompir in
številne druge dodatke. Zelo cenjena je bila kurja obara z ajdovimi žganci, na
Dolenjskem pa so poznali žabjo in polšjo obaro.
Čeprav so Slovenci uživali vse vrste mesa, so ga imeli na mizah le v nedeljah in
praznikih. V Beli krajini in na Primorskem, so jedli tudi drobnico, v vseh
pokrajinah pa največkrat prašiča. Pogosta je bila perutnina, na Martinovo so si
jedci privoščili pečeno gos, raco, purana, kopuna, petelina in kokoš. Na
Dolenjskem in Notranjskem so jedli polhe in ponekod celo ježa (le kako so ga
odrli?), do račje kuge v 19. stoletju pa so na Notranjskem lovili rake.
Na Cirkniškem jezeru so prebivalci med osekami kar s koši nabirali ribe, jih
nasolili in posušili ali dimili. V Prekmurju so jedli krape in postrvi v bučnem
olju. Na Primorskem so znane ribje juhe, jegulje v vinu, sipe na žaru, polnjene
lignje, škampi v vinu. Znamenita istrska jed je polenovka ali bakalar, ki jo
uživajo za praznike, zlasti Božič. Ribo stolčejo in ji dodajo olivno olje ter česen.
Eden od največjih praznikov je bil dan kolin. Zaklali so prašiča in naredili
krvavice, pečenice, kranjske klobase, znamenite slovenske želodce (npr. gorenjski,
savinski, notranjski in prekmurski želodec), jetrnice, slanino, ocvirke, zaseko in
še marsikaj. Krvavice so pripravili iz glavine, drobovine, koščkov mesa, masti in
slanine, proseno, ajdovo ali ješprenovo kašo, dišavami in krvi. V novejšem času
dodajajo riž. Primorci so vmešali celo sladkor in rozine. Klobasam brez krvi so
rekli bele klobase. Iz vode, v kateri so se kuhale krvavice, so pripravili godlo. Na
spodnjem Gorenjskem so zaseko zmleli iz sveže slanine, na zgornjem
Gorenjskem pa iz prekajene. "Stranski produkt" kolin je bila tudi žolca. Kmetje
so si izdelovali tudi salame in jih s klobasami, rebri in drugim mesom sušili v
dimniku. Le na Krasu in ob obali so na vetru sušili pršut. Salame in klobase so
morale biti iz najboljšega mesa in slanine, prekajene in kljub temu sočne. Ponekod je specialiteta šunka, pečena v kruhu. V Prekmurju so koline jedli z
bujto repo (bujti pomeni ubiti).
Znameniti so koroški mavžlji. Meso svinske glave, prepražen kruh, ajdovo kašo
in začimbe zavijejo v svinsko mrežico in spečejo. Podobna je gorenjska prata.
Meso svinske glave, ostanke pečenke, šunke, kruh, jajca in začimbe zmešajo in
spečejo v svinski mrežici.
Iz štajerske prihajajo pečena martinova gos, konjiški lonec z govejim repom,
flosarski golaž in savinski flosarski zrezek.
Naši prednamci niso bili zelenjavarji. Največkrat so jedli zelje ter kislo zelje in
kislo repo, fižol, bob, lečo, čičeriko, ponekod tudi kumare in buče, v Istri pa so
poznali jajčevce.
Iz Štajerske izhaja pečeno štajersko zelje z zmleto govedino in svinino, kašo in
smetano. Zelje so vlagali tudi v štruklje.
Druga tipična slovenska zeljenjava je kisla repa.  Bujta repa je kisla repa s
proseno kašo. Največkrat so jo jedli s kolinami. V mnogih krajih Slovenije so na
kmečkih pečeh sušili repne olupke, ki so jim rekli aleluja, iz njih so pozimi kuhali
juho. Druga skromna jed je bila smojka oz. kuhana repa s proseno kašo, doma v
Poljanski dolini in okolici Škofje loke.
Regrad so nabirali Slovenci že pred stoletji. Še danes je regratova solata s
krompirjem zelo čislana.
Redna hrana je bila fižol ter leča in bob. Krompir se je uveljavil šele v 18.
stoletju. Priljubljen je bil krompir v oblicah z maslom, kislim mlekom ali solato.
Ponekod so zmešali stlačen krompir s stlačenim fižolom in dobili znamenitega
metevža.
V srednjem veku so prebivalci uživali tudi želod. Kasneje so omejili gozdni
jedlinik na kostanj. V Brdih je doma maronova juha. V časih hude lakote so
mnoge divje rastline, zlasti jagodičevje, bile starim Slovencem bogat vir
vitaminov.
Slovenci so že od nekdaj nabirali in jedli gobe. zato ima tudi vsaka vrsta gob več
ljudskih imen, npr. ježek, možek, smrček, maslenka, noroglavka. Bolj znani gobji
jedi sta jurčkova in lisičkina juha ter gobje ajdove kaše. Na Štajerskem so pekli
celo gobjo potico, na Dolenjskem pa so z gobami polnili klobase. V slovenski Istri
kmetje nabirajo tartufe.Stare in tradicionalne slovenske jedi so kaše. Kaše omenja že Valvazor v svoji
Slavi Vojvodine Kranjske. Največkrat je bila na mizi prosena kaša, ki jo danes
skoraj ne kuhamo več. Prosena kaša je bila simbolna jed na ženitvovanju, ker naj
bi zagotavljala rodnost. Na drugem mestu je bila ječmenova kaša (ričet), na
tretjem pa ajdova. Kašo so pogosto pripravljali s češpljami, repo ali zeljem.
Ajda je doma iz Daljnega vzhod. V Evropo so ajdo prinesli Mongoli in se prvič
pomenja v gornjegrajskem urbarju leta 1426. Iz ajde kuhamo ali pečemo žgance,
polento, krapke, kašo, kruh, potico, pogačo, torto, v novejšem času so se pojavili
tudi ajdovi rezanci.
Slovenska narodna kuhinja pa je najbolj znana po žgancih. V Prekmurju jim
pravijo žganki in dodole, na Koroškem mešta. Poznamo ajdove, koruzne,
pšenične in krompirjeve žgance, ki sestojijo iz krompirja in zdroba. V Poljanski
dolini jim pravijo "oženjeni". V slan krop vsujemo moko, čez nekaj časa
prebodemo kepo s kuhalnico. Žgančevke oz. vode odlijemo le toliko, da dobimo
žitko zmes. Nato jih mešamo s kuhalnico tako dolgo, da "pokajo", nakar jih z
vilicami nadrobimo v posodo. Zabelimo jih z ocvirki, zaseko ali mastjo že v
loncu, nato še po površini. Na Gorenjskem so žganci bolj drobni in zahtevajo več
maščobe. Na Koroškem pa suho moko najprej prepražijo, nato zalijejo s slanim
kropom in maščobo. V Prekmurju jih zabelijo z bučnim oljem.
Druga stara jed je polenta, ki so jo nekdaj kuhali le na Primorskem in na Krasu,
kjer je nadomeščala kruh. Med drugo svetovno vojno so Ljubljančani jedli rezine
polente, ki so jih premazali z marmelado. Rekli so jim "vojna torta". Poleg
koruzne poznamo tudi ajdovo in belo polento. Ponekod ji dodajajo skuto, sir,
sadje ali posujejo s cimetom. Na Dolenjskem pa je doma krompirjeva polenta.
Tudi polento so kuharji zabelili, da se je kar svetila od masti.
Na Dolenjskem, v okolici Cerknice, v savinski dolini in Idriji so kuharji nadevali
testo in dobili žlinkrofe. Najbolj znani so idrijski žlinkrofi, ki so bili polnjeni z
nadevom iz krompirja, kasneje so dodajali meso in jajca. Na Koroškem so doma
ajdovi žllinkrofi s sadnim nadevom, krompirjem, mesom in jajci. V Savinski
dolini pa so gospodinje vlagale mesni nadev.
amesto italijanskih rezancev so Slovenci rajši jedli mlince oz. blince, trgance in
krpice. Znamenita jed slovenskih restavracij je raca z mlinci.
Znana narodna jed so štruklji, ki jih pripravljajo iz vlečenega ali kvašenega
testa, ki ga nadevajo. Po nadevu dobijo štruklji ime in jim pravimo orehovi,
krompirjevi, pehtranovi, metini, fižolovi in podobni štruklji. Nekoč so bili na
mizi ob vseh praznikih - ob pustu, na porokah, sedminah, ob koncu žetve in
mlatvah. Polnili so jih s popraženimi drobtinami, jajci, sirom, smetano, slanino,
krvjo, fižolom, krompirjem, ocvirki, kruhom, orehi, in drugimi sestavinami. Ajdove štruklje poznajo na Štajerskem, na Gorenjskem pa orehove, skutine in
smetanove štruklje. Ponekod na Gorenjskem so kuhali štruklje v sopari. Položili
so jih na rešeto, pokrili s prtičem in segreli vodo pod rešetom. Posebnost so
gorenjski ajdovi štruklji s češpljevim ali borovničnim nadevom ter štajerski
zeljni štruklji.
V Prlekiji in Prekmurju so doma gibanice in podobni krapči. Testo pečejo v več
plasteh, med plastmi pa je nadev. V nekaterih gibanicah je kar devet plasti. Ena
plast je lahko nadevana z orehi, druga s skuto, tretja z makom, četrta z jabolki
itd. Znana prleška gibanica je nadevana s skuto in smetano ter premazana s
smetano in rumenjaki. Loparnice so gibanice, ki jih delajo na loparju, s katerimi
jih vložijo v peč. Štruklom in gibanicam so podobne repnjače z repnim nadevom
ter tikvače z bučnim nadevom.
Med slaščicami slovi slovenska potica. Kaže, da je potica izvirna slovenska jed, v
tujih kuharskih knjigah ji pravijo "kranjska" ali "ljubljanska potica". Ime naj bi
nastalo iz "povitnice". Potica je izboljšana oblika kolača, ki jo pečemo v modlih,
ki jim dajo obliko. Slovenska kuhinja pozna najrazličnejše oblike modlov. V
nadevih različnih potic najdemo orehe, rožiče, lešnike, mak, skuto, smetano, med,
pehtran, meto, ocvirke (ocvirkovka), narezano slanino (špehovko), narezano suho
sadje, zlasti rozine, kasneje so dodajali kakav in čokolado, v zadnjih letih pa so
pri Kulinarični Sloveniji odkrili, da se potici odlično prilega kokosova moka.
Posebnost so ajdove potice, ki jo na Bizeljskem nadevajo s smetano, skuto in
orehi.
Slovenci so poznali tudi druge sladkarije, npr. pince, gubanice in šarklje, ki pa se
ne morejo primerjati s potico. Krofe, bobe, miške, buhtelne in flancate ter
jabolčni zvitek pozna vsa Slovenija.
Novega porekla so znamenite blejske kremšnite in še posebno blejske grmade.
Med medenjake sodijo tudi znameniti škofjeloški in dražgoški kruhki, ki so
izvirnejši od lectovih src.
Ena od glavnih slovenskih jedi je kruh. Jedli so ga pri vsakem obroku, jemali so
ga na košnjo, sečnjo in na potovanja. Kruh so pekli v krušni peči, kamor so ga
vlagali in jemali ven z dolgimi loparji, ponavadi za ves teden. Peka kruha je bila
pravcati družinski praznik. Bajtarji so pekli kruh iz črne moke, včasih so mu
dodali otrobe in krompir, gruntarji pa kruh iz bele moke, ki so ji po potrebi
dodajali suho sadje ali orehe. Poleg belega in črnega, pšeničnega ali rženega
kruha so gospodinje pekle tudi koruzni, ječmenov in ajdov kruh. Poseben kruh
tanik so naredili iz pšeničnega kvašenega testa in kislega mleka. Podobna je bila
poročna pogača bosman. Kruh so hranili v hladnem prostoru, dostikrat v visečijh krušnjakih. Kako visoko so naši prednamci cenili kruh, dokazuje stara navada,
da so gostu ponudili najprej kruh s soljo.
Prav tako bi k slovenski kuhinji sodil tudi opis črne kuhinje z ognjiščem, loparji
in burklami, lončene in železne posode. Na Dolenskem so lončarji pekli posebne
sklede s tremi nogami, pod katero so naložili žerjavico in kuhali južino na košnji,
sečnji, pri pobiranju pridelkov, na trgatvah itd. Kmečka družina se je vsedla za
veliko mizo v "hiši", v sredino so položili veliko skledo z hrano, iz nje pa so
zajemali jed z lesenimi žlicami in jo nesli v usta. Pri bogatih kmetih so jedli
hlapci in dekle pri mizi v drugem kotu. Ohranile so se le nekatere slovenske
klasične jedi od njih, npr. potica, polenta, regratova solata, marsikje kuhajo tudi
ričet, joto, bograč in še kaj.
GOSTIŠČE IZ ČASA NAŠIH BABIC
(www.turisticna-zveza.si  / Raziskovalna naloga - Trije fantje in kuhalnica)
Štajerska kisla juha
Za dobro štajersko kislo juho je potrebno naprej dati v lonec svinjske nogice,
repke ali svinjsko glavo, nakar solimo in pustimo,da nekaj časa vre. Dodamo še
narezano jušno zelenjavo. Ko se meso zmehča, juho zalijemo še z vinom in
okisamo s kisom. Po okusu začinimo še z začimbami, na koncu pa dodamo še
kislo smetano.
Gobova juha
Za gobovo juho najprej na maščobi prepražimo čebulo, da dobi zlato rumeno
barvo, nato dodamo na lističe narezane gobe, jih na rahlo prepražimo, zalijemo z
vodo, dodamo krompir in začimbe ter pustimo, da se vse počasi duši. Juho
zgostimo z moko, za nameček pa na koncu dodamo še vino in zamešamo
smetano. Juho postrežemo v skledi ali jušniku in potresemo z sesekljanim
peteršiljem.
Zelenjavna juha
Krompirjev kropec pripravimo tako, da v vodi skuhamo na drobno narezano
korenje, krompir, peteršilj in sol. Ko je juha kuhana, bomo zabelili z ocvirki.
Zraven bomo ponudili ajdove žgance.
Domači kruh
Marijo Murko je povedala je takole:
Moko, katero bomo uporabili za domači kruh, najprej presejem v posodo, v kateri
bomo zamesili testo. V mojih mladih letih smo za to uporabljali »ničke«, te pa smo uporabljali tudi kot posodo za pripravljanje mesne mase za klobase. Na
sredi moke naredim jamico, v katero vlijem vzhajani kvas in zmešam z malo
moke. Kvas smo včasih imeli vedno doma, kot ostanek testa, ki je vzkipel in se
posušil na krožniku. Danes kvas kupimo, a jaz se še vedno držim starih receptov.
Tako zamešani kvas potem pokrijem, da vzhaja. Potem pripravim mlačno vodi
ter sol in zamesim testo, pokrijem s prtom in ponovno pustim, da vzhaja.
Medtem zakurim peč, običajno z bukovimi drvi, ki dajejo več toplote. Ko testo
naraste, ga oblikujem v kolače in dam v »slamačke« (iz slame pletena
posoda v obliki poznejšega kruha) ter pustim, da testo še enkrat vzhaja. Ko je peč
pripravljena, žerjavico pogrnem ob rob ter z mokro metlo pometem dno peči. Ko
je vse to pripravljeno, je potrebno z loparjem kolače potisniti v peč. Predhodno
jih vedno namažem še z raztepenim jajcem. Odprtino peči zaprem in pečem
približno eno uro. Ko je kruh pečen, ga vzamemo iz peči ter pustim, da se ohladi.
Pred razrezom kruha vedno naredim z nožem potezo križa.« To lahko seveda
takoj povežemo s krščanstvom in, seveda, velikim spoštovanjem, ki so ga imeli
včasih do kruha.
Svinjska pečenka
Najprej natremo meso s soljo, poprom, drobno nasekljanim česnom in lovorovim
listom, in sicer najbolje že dan pred peko. Tako pripravljeno meso nato položimo
v namaščen pekač na kosti in ga prelijemo z vročim oljem ter pečemo v pečici pri
1800 C. Po 20 minutah pečenko zalijemo z vodo in jo potem ves čas zalivamo z
lastnim sokom, dokler ni nekje po 2 urah zlato rumeno zapečeno.
Pečeni krap
Krap ima pogosto neprijeten vonj po blatu v ribniku. Ljudje so se z
omenjeno problematiko spopadali na različne načine - krapa so namakali v kadeh
in podobno. In kako najbolje rešimo ta problem? Preprosto pripravimo kvašo, ki
jo naredimo iz nekaj žlic kisa in okrog pol litra belega vina ter dodamo vejico
pehtrana ter sesekljano čebulo in zatohel vonj bo izginil.
Najprej smo očiščenega krapa natrli z začimbami (sol, poper, strti česen in
moškatni orešček) ter ga znotraj potresli z rdečo papriko. Tako pripravljenega
krapa smo položili v že naprej namaščen pekač. Vse skupaj smo potem polili z
vinom in pokrili z rezinami slanine ter krompirja. Tako pripravljeno jed smo v
pokritem pekaču pekli 1 uro pri 2000 C oziroma tako dolgo, dokler krompir ni
zlato porumenel. Pekač smo nato odkrili in krapa prelili z mešanico smetane,
paprike, strtega česna in muškata ter tako ribo pustili v odkritem pekaču še okrog
20 minut. Jed nam je zelo teknila in verjamemo, da so se tudi vam ob branju tega
našega recepta cedile sline. Suhe mesnine
Narezek kot tak lahko sestavlja le ena vrsta mesnin ali pa več vrst skupaj. Ker pa
v splošnem velja, da se najprej nasiti oko, šele potem želodec, je izrednega
pomena, kako pripravimo in aranžiramo narezek. Rezine narezka morajo biti
tanke, enako velike in debele ter enakomerne barve, saj nam le tako uspe doseči
simetrični in estetski videz narezka. Rezine lahko zvijemo v obliki tulca, vrtnice
ali rozete, s čimer dosežemo še večji učinek. Za Štajersko so najbolj značilne suhe
mesnine - vratina, klobase, želodec, salame, sušeni kosi prašičjega stegna
»bunke«…
Najbolj značilne jedi ob praznikih:

»Furež« (koline – Štajerska)
Koline tudi danes na podeželju pomenijo veliko, čeprav velikih pojedin, v katerih
je bilo prav mogoče, da so pojedli večino prašičjega mesa, in pijančevanja, ki ga
je včasih spremljalo, ni več. Ohranili pa so se recepti, po katerih še danes
pripravljajo mesene izdelke. Kljub geografsko majhni Sloveniji pa imamo veliko
različic receptov za iste mesene izdelke, ki se med seboj razlikujejo predvsem
zaradi drugačnega podnebja, prehrambenih navad,
običajev in še bi lahko iskali razloge.
Zagotovo so pri nas najbolj znane krvavice, za katere bi lahko rekli, da kolikor je
mesarjev in kolikor je gospodarjev.
Meso v »tünki«
»Tünka« je lesen oziroma pogosteje kovinski čebriček s pokrovom, ki služi za
konzervacijo mesa. To je postopek, ki ga opravimo v času kolin, če hočemo, da bo
meso ostalo dalj časa sveže. Ravno to je prednost pred dimljenim mesom, saj je
meso iz »tünke« bolj sveže. Meso po postopku razsola najprej operemo in potem
spečemo ter ohladimo. Nato moramo v »tünko« vliti nekaj tekoče masti, ki mora
biti ohlajena, vendar še vedno tekoča. Na to mast potem izmenično nalagamo
meso in vlivamo mast. Bistvenega pomena pa je, da mora biti med plastema
mesa nekje za dva prsta masti, še bolj pomembno pa je, da pazimo, da mast
nalivamo tako, da zraven ne pride zrak. Ko končamo s plastenjem, »tünko«
pustimo, da se vsebina popolnoma ohladi, tesno pokrijemo in hranimo v shrambi.
Orehova potica
Potica, za katero bi lahko rekli, da je izvirno slovensko pecivo, katere izvirnik
imena povitica pomeni zavita. Seveda je samoumevno, da vsaj za velike praznike
po slovenskih domovih zadiši po potici. Potic poznamo več vrst, ime pa dobi
ponavadi po nadevu, ki ga ima.
Rrecept  gospe Vike Hrnec, ki je zaupala naslednje: »Vzamete: Za testo                        Za nadev
1 kg bele moke             1 kg orehovih jedrc
5 dag kvasa                                                  25 dag surovega masla
½ l mleka                                                     1/8 l smetane
8 rumenjakov                                               8 beljakov
2 zavitka vaniljevega sladkorja                   1 dl ruma
Lupina ½ limone                                          1 limona«
20 dag sladkorja
0,3 dl sladnega žganja
1 jajce
»Ker imamo orehe doma, jih moram, seveda najprej »otrebiti« in zmleti. Nato
zakurim v peči ter medtem, ko gori, presejem moko v posodo, kjer bom mesila. V
moko naredim majhno luknjo in vanjo vlijem vanjo zmes mlačnega mleka, žlice
sladkorja ter kvasa, dodam nekaj moke ter pustim, da kvas »zraste«. Testo
začnem mesiti, ko kvas » zraste« in ga mesim tako dolgo, da se testo ne prijema
rok. Potem ga pustim vzhajati. Medtem, ko testo vzhaja, si pripravim nadev.
Pripravljeno testo enakomerno razvaljam, nanj namažem nadev in ga potrosim
še z rozinami, ki so bile predhodno namočene v rumu. Tako pripravljeno potico
potem zvijem in položim v namaščen pekač in pustim vzhajati še eno uro. Ko je
peč primerno vroča, potico premažem še s stepenim jajcem in jo na več mestih
prebodem, da se pečena skorja ne loči od nadeva. Pečem jo približno eno uro.
Pečeno obrnem na prt ter pustim, da se ohladi, posipam s sladkorjem in
narežem.«
Pustni krofi
Pustovanje si dandanes težko predstavljamo brez krofov in tekmovanja
gospodinj, katere krofi bodo imeli lepše »vence«. Stvar v preteklosti ni bila kaj
bistveno drugačna, le da so gospodinje več pripravljale flancate oziroma
»treske«, kot jih pogosto na podeželju imenujemo. Babice so krofe pripravljale iz
navadnega krušnega testa in jih cvrle v masti, zato je bilo tudi njihovo uživanje
omejeno do pepelnične srede.
In kaj potrebujemo?
1kg moke
15 dag masla
5 rumenjakov
1 celo jajce
1 žlica sladkorja
4 žlice ruma
5 dag kvasa
2dcl mlačnega mleka sok ter lupina ene pomaranče
sol
sladkor v prahu za posipanje
maščoba za cvrtje
Sadni kruh
Še posebej ob praznikih je nepogrešljiv sadni kruh, katerega pripravljamo iz
suhega sadja.
Recept:
1/2 kg orehov
20 dag smokev
20 dag olupljenih mandeljnov
12 dag citronata
20 dag rozin
11/2 dl ruma
4 jajca
1/4 kg sladkorja
10 dag ržene moke moke
17 dag pšenične moke
Navodilo: »Sadje zreži precej na debelo, ga polij z rumom in pokrij čez noč, da se
napoji. Drugi dan napravi iz beljakov sneg, vtepi vanj sladkor in dodaj
rumenjake. Ko je dobro razmešano, pridaj rženo in pšenično moko ter sadje.
Napravi štruco in jo počasi peci v pečici uro dolgo, da je lepo rumena.«
________________________________________________________________
 pa še nekaj receptov

energijske ploščice

namazi

namaz iz oliv in jajčevcev

Recepti vege deserti

TOFU

VEGE SLADOLED

VEGE TORTE

                          V upanju, da bo za vsakega nekaj   -  pa srečno

Priročnik za preživetje

 

 

NASA je vsem svojim uslužbencem poslala tale dopis: PRIPRAVLJENOST V PRIMERU IZREDNIH RAZMER (NARAVNE NESREČE IN TERORISTIČNI NAPADI)

 

Svojim uslužbencem in njihovim družinam priporoča sezname za osebe s posebnimi potrebami (bolniki, invalidi) in za hišne ljubljenčke.

Priporočila za vse potrebno:

 

          v avtu (deke, topla oblačila, sol za posipanje)

          voda (3-dnevna zaloga za vsakega člana gospodinjstva za pitje, pripravo hrane in sanitarne potrebe)

          hrana (vsaj 3-dnevna zaloga na osebo)

          prva pomoč (en komplet doma in drugi v avtu)

          zdravila brez recepta

          pripomočki (papirnati krožniki in skodelice, plastični jedilni pribor; baterije, prenosni radijski sprejemniki, papir in pisalo, vžigalice, šivalni pribor, piščalka, maska, delovne rokavice..)

          higijena (milo, brisače, toaletni papir…)

          obleka in posteljnina (vsaka oseba naj bi se vsaj 1X lahko preoblekla in preobula, delovni čevlji, oprema za dež, spalne vreče, kape in rokavice, toplo spodnje perilo)

          posebne potrebe: . za otroke (mleko, zdravila)

                                      . za odrasle (zdravila, zobni pripomočki, leče, očala, slušni aparat)

                                      . za hišne ljubljenčke (zdravila, voda, hrana, injekcije)

 

          pomembni dokumenti (shranjeni naj bodo v vodoodpornih torbah; zavarovalne police, vrednostni papirji, potni listi, socialna zavarovanja, vozniška dovoljenja, št bančnih računo, št kreditnih kartic in info o službenih kontaktih, rojstni in poročni listi, pomembne tel št)

Vse to naj bo shranjeno v lahko prenosnem kontejnerju, npr plastični kanti. Za primer evakuacije naj bo v avtu še en manjši komplet.

Komunikacijski plan: seznam ljudi, ki jih boš kontaktiral (ime, odnos, datum rojstva, tel št, el naslov)

Tam namreč vedo to kar 99,99% ljudi na svetu ne ve. Tisti, ki še vedno dvomijo v to kar nas dejansko čaka in se tako ne bodo niti minimalno pripravili na prihajujče zadeve utegnejo biti morda neprijetno presenečeni.


Obilo nasvetov pa je najti tudi v knjigi , ki nam uspe kdaj prav priti   Prirocnik za prezivetje