Žalec, 10. september 2025 – V polni dvorani UPI – Ljudske univerze Žalec je potekala izjemno zanimiva delavnica z naslovom “Kaj pa, če en teden ni elektrike – kako preživeti?”, ki jeobiskovalcem ponudila konkretne rešitve za soočanje z izpadom električne energije in drugimi kriznimi situacijami.
Dogodek je otvorila Darja Majkovič, direktorica občinske uprave Občine Žalec, ki je poudarila pomen posameznika in pripravljenosti in organiziranosti lokalne skupnosti tudi v nepredvidenih situacijah.
V imenu Združenja Ekoci – Ekološka civilna iniciativa Slovenije je Irena Rotar predstavila praktične pristope k prehranski varnosti, samooskrbi in organizaciji življenja brez elektrike. Obiskovalci so se seznanili z možnostmi shranjevanja potrebnih količin hrane za en teden, zagotavljanja vode, toplote in osnovnih potrebščin. Na morebitne nepredvidene situacije se je potrebno pripraviti že prej – morda bi za začetek poskusili z družino preživeti en vikend brez elektrike, da lažje ugotovite kaj vse je potrebno zagotoviti za otroke, starejše, hišne ljubljenčke in zagotovitev ostalih potreb, da boste imeli v zalogi, za primer, da ne bo možno v trgovinah nič kupiti, ne bo deloval vodovod, internet…
V primeru daljšega izpada električne energije, zlasti ob morebitnih hekerskih napadih, je priporočljivo imeti najpomembnejše dokumente tudi v fizični obliki. Mednje sodijo osebni dokumenti, zdravstvena kartica, spričevala, zemljiškoknjižni izpiski, zavarovalne police, bančni izpiski, dokazila o zaposlitvi in drugi ključni podatki. Ker bi morda lahko trajalo dlje časa, da se elektronski sistemi ponovno vzpostavijo, je papirna kopija teh dokumentov bistvena za dokazovanje identitete, lastništva in pravic.Jernej Lipuš, energetski strokovnjak, je predstavil primerjave alternativnih virov energije – od solarnih elektrarn, vetrnic in agregatov, do balkonskih elektrarn in premičnih baterijskih sistemov. Udeleženci so pridobili dragocena znanja o tem, kako se pripraviti na nepredvidene razmere in kako razmišljati o energetski neodvisnosti.
V Pobudah iz posveta na Celjskem sejmu Altermed -povezava do dokumenta je na povezavi: https://ekoci.si/zadnje/szj-pomembne-informacije-iz-posveta-kaj-pa-bomo-jutri-jedli/ je bil na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) dne 16. 5. 2025 poslan dopis z vprašanjem ali MKGP razmišlja o tem, da bi v prihodnje poleg vzpodbud za sejanje vključili tudi vzpodbude za prodajo hrane na trgu, ki jo naj dokaže pridelovalec preden so mu nakazana finančna sredstva in če bi morda bi pričeli z vzpodbudami za prodajo javnemu sektorju. in bi s tem pripomogli k temu, da bi bilo več slovenske hrane na trgu.
V spodnjem dopisu je odgovor iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Celje, okt, 2025.Hrana je strateška dobrina — tega se še posebej zavedamo 16. oktobra, na svetovni dan hrane, ko nas pretresajo podobe lačnih ljudi po svetu. V času geopolitičnih in podnebnih sprememb je prehranska varnost ključna tudi za stabilnost oskrbe javnih zavodov. Slovenija večino hrane uvaža, državne rezerve pa zadoščajo le za približno teden dni zato je potrebno prehranske dobavne verige okrepiti.
Na simpoziju, ki je bil organiziran septembra v Celju » Javno naročanje z vizijo – trajnostna lokalna hrana v javne zavode« so nastale koristne pobude kako doseči osrednji cilj: »Želimo, da bi naši otroci v vrtcih, šolah, bolniki v bolnišnicah in vsi uporabniki javnih naročil jedli več kakovostne, lokalne, trajnostno pridelane hrane iz Slovenije.« Prednost pri naročanju naj ima lokalnaekološka hrana, nato hrana iz shem kakovosti, nato konvencionalno lokalno pridelana hrana, vse pred uvoženo. Tista, ki ima najkrajšo pot od izvora do naročnika. Kriterij za naročanje pa je že sedaj »najugodnejši ponudnik« kar pa ne pomeni « najcenejši ponudnik«, kar se pogosto dogaja v praksi ampak so pomembni še ostali kriteriji kar lahko pomaga javnim naročevalcem pri izbiriponudnika za kvalitetno lokalno hrano.
Kot je uvodoma poudarila Ana Frelih Larsen z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je treba okrepiti dobavo hrane v javne zavode: »Veliko lahko dosežemo s povezovanjem pridelave s potrošnjo v javnih zavodih, s praktičnim usposabljanjem ter izboljšano logistiko.« Predstavila je tudi pozitivne aktivnosti, ki se že izvajajo v tej smeri.
Na posvetu so nastale številne pobude za več lokalne hrane v javnih naročilih. Na osnovi dobrih praks so sestavili priporočila kjer lahko javni naročniki takoj že preverijo, ali so v okviru obstoječe zakonodaje že storili vse, kar je mogoče, da bi dobavili več lokalne hrane v javne zavode( npr naročanje po ločenih sklopih, povezovanje s kmeti in zadrugami v lokalnem okolju ipd..) Predlagani predlogi vključujejo tudi jasne kriterije v razpisih, ki dajejo prednost lokalni hrani. Predlagajo poenostavitev postopkov javnega naročanja, ustanovitev javne službe za pomoč naročnikom (namesto dosedanjih zasebnih svetovalcev in odvetniških služb, ki sedaj pomagajo javnim naročevalcem pri razpisih ),
Predlagane so tudi spodbude za pridelavo ključnih živil v skladu z mednarodno pogodbo FAO »50 rastlin, ki hranijo svet«. Za javne zavode naj se prednostno dobavljajo živila, ki jih v Sloveniji najlažje pridelamo: krompir, žitarice, med, zelišča, mleko, meso, stročnice, sezonska zelenjava ipd. Predlagani so konkretni predlogi za povečanje pridelave hrane ter okrepitev agroživilske panoge,
Potrebna bo nadgradnja sistemskih rešitev, ki bodo zagotavljale prehransko varnost od semena do krožnika za oblikovanje trdnih prehranskih verig, ki so pomembne tako za javne naročevalce kot za prehransko varnost prebivalcev. Predlagana je aktivacija vseh ključnih deležnikov vse od občin, organizacij kmetov, institucij in odločevalcev ter podpornih organizacij ter dodan predlog zakonodajne sprememb za večjo samooskrbo. Kmetijske organizacije naj okrepijo pridelavo, vzpostavijo zadružne distribucijske verige in jih prilagodijo za delovanje tudi v izrednih razmerah (npr. izpadi elektrike, hekerski napadi, pretrgane transportne poti). Predlog je da je prehranska varnost tudi glavna usmeritev strateških dokumentov »Vizija kmetijstva do leta 2040« in pomemben steber v dokumentih nacionalne strategije za okrevanje in odpornost.
Hrana ni strošek, temveč strateška naložba. Zdaj je čas, da to prepoznamo in ukrepamo. V tem krogotoku pa moram sodelovati vsi. Hrana namreč ni le civilna dobrina. V kriznih razmerah (vojne, naravne nesreče, hekerski napadi) postane strateški vir. Zato je nujno sodelovanje z vseh deležnikov pri oblikovanju nacionalne prehranske strategije, ki vključuje blagovne rezerve, lokalne dobavne verige in logistično podporo, ki jo potrebno vzpostaviti v normalnih razmerah tako za javne naročevalce kot za prebivalce.
Celotne pobude so bile poslane odločevalcem, institucijam, naprednim medijem in ciljnim javnostim. O njihovih odgovorih bomo obvestili napredne medije in ciljne javnosti ter objavili na spletu in družbenih omrežjih.
Celje, 17. 3.2025. Na Celjskem sejmu je potekal strokovni simpozij »Javno naročanje z vizijo – trajnostna lokalna hrana v javne zavode«, ki je združil predstavnike javnih zavodov, kmetijskih organizacij, lokalnih skupnosti, ponudnikov hrane ter odločevalce. Dogodek je bil namenjen iskanju rešitev za večjo vključitev trajnostno pridelane lokalne hrane na jedilnike javnih zavodov ter krepitvi prehranske varnosti.
Na simpoziju je bilo prikazanih veliko dobrih praks, ter veliko izzivov največkrat je bil omenjen razlog, da naročniki ne morejo dobaviti dovolj lokalne hrane. Opozorili so na poreklo blaga, ki prihaja tudi iz drugega konca sveta. Izpostavili so preveč birokracije ter opozorili, da bo drugo leto kosilo brezplačno za vse otroke in obstaja nevarnost da bodo kuhinje centralizirane in jih bodo ponekod izvajali zasebniki, obstaja nevarnost, da bo kvalitete hrane slabša. Kmetje menijo, da pridelajo premalo lokalne hrane zato ker nimajo odjemalcev za naročeno pridelavo. Za več lokalne hrane je potreben celostni pristop – povečanje pridelave na kmetijah – vse od semena do krožnika, do prilagoditve jedilnikov sezonski ponudbi v javnih naročilih in fleksibilnosti dobaviteljev, naročnikov in zadrug do vzpostavitve skladiščnih kapacitet in distribucijskih verig. Potrebno bo povečati pridelavo hrane, okrepiti lokalne distribucijske verige preko zadrug in drugih ponudnikov in zmanjšati birokracijo.
Naročevalci pa morajo okrepiti zavedanje, da pod kriterijem « najugodnejši ponudnik ne pomeni najcenejši ponudnik, ampak so potrebni trajnostni pristopi: čim krajše transportne poti – manj prevoženih kilometrov od izvora blaga do krožnika, čim manj embalaže, čim večja kakovost blaga, trdnost dobavne verige tudi v nepredvidenih razmerah…
Zavedanje kako pomembna je lokalna hrana je potrebno okrepiti in jo čim prej implementirati v prakso. V ta namen je bilo na simpoziju podano mnogo dobrih predlogov, ki so jih predlagali gostje panelov in udeleženci simpozija, ki bodo zbrani in podani odločevalcem.
Simpozij aktivno podprlo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dr. Ana Frelih Larsen je v imenu ministrstva predstavila ukrepe, ki vzpodbujajo sistem, ki bo
omogočal stabilne dobave čim bolj ekološke in trajnostno pridelane lokalne hrane.
Kot je poudarila Irena Rotar, Ekoci kakovostna lokalna hrane ni le strošek ampak temelj za zdravje otrok, bolnikov in uporabnikov storitev v javnih zavodih. Izvajalci javnih storitve pa imajo poslanstvo, da poleg osnovne storitve, udejanjajo tudi širši trajnostni vidik javnega naročanja z dolgoročno vizijo za stabilnost dobav, tudi v času morebitnih pretrganih dobav, ki lahko nastanejo zaradi spreminjajočih geopolitičnih, podnebnih, gospodarskih ter ostalih sprememb kot so pretrgane transportne poti ali hekerski napadi..
Sistem stabilnih dobav pa je potrebno vzpostaviti čimprej, saj smo trenutno odvisni večinoma od uvoza hrane. Javne naročnike je pozvala naj da naj letos v tednu slovenske hrane, ki se obeležuje konec novembra pripravijo jedilnike z lokalnimi živili.
Za čimprejšnjo neodvisnost od uvoza lahko za začetek najlažjepristopimo nanačin,dasevzpostavisistemodsemenadokrožnikavsaj za nekaj najnujnejših živil, ki že imajo dokaj širok obseg pridelave v Sloveniji kot so: med, zelišča, krompir, fižol, žitarice, sezonska zelenjava, mleko, meso in ostala živila.
Potekala je tudi podelitev priznaj sodelujočim v vseslovenskem gibanju za povečevanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen in predstavitev aktivnosti…
vabimo vas na strokovni simpozij, ki bo potekal v sredo, 17. septembra 2025, med 14.00 – 17.00 v Modri kongresni dvorani Celjskega sejma, v okviru Mednarodnega obrtnega sejma.
Dogodek bo osvetlil ključne izzive, dobre prakse in potrebne nadgradnje za večje vključevanje trajnostno pridelane lokalne hrane na jedilnike v javnih zavodih. Simpozij bo potekal v dveh delih, program je opisan spodaj.
POZOR, potrebne so prijave!
Svojo udeležbo javite z izpolnitvijo obrazca na povezavi https://forms.gle/tTbtFQivmdSMN96E9, najkasneje do 12. septembra 2025. Za več informacij o dogodku ali možnost prijave tudi po e – pošti pišite na ekoci.si@gmail.com.
PROGRAM
14.00 do 15.30 – Strokovni simpozij
– Uvodni pozdrav – Renata Košenina, Celjski sejem – Predstavitev aktivnosti na področju javnih naročil – dr. Ana Frelih Larsen, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Izzivi in dobre prakse v javnih zavodih o prof. Helena Kregar, program Ekošola za srednje šole o Petra Lozinšek, Vrtec Slovenska Bistrica o Polona Bastič, OŠ Vojnik o Marija Mehle, KZ Sloga Kranj – Priložnosti in predlogi za povečanje dobave trajnostno pridelane hrane za javne zavode: o dr.Jože Podgoršek in Gabrijela Salobir, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije o mag. Tatjana Buzeti, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije o Boštjan Noč, Čebelarska zveza Slovenije o Dejan Sukič, Pomurska ekološka zadruga o dr. Blaž Germšek, Kmetijski inštitut Slovenije – Zaključek: o Zbiranje predlogov za vzpostavitev sistema prehranske varnosti v javnih zavodih – z vizijo zdrave, lokalno, trajnostno pridelane hrane, minimalnih odpadkov in kratkih transportnih poti, tudi v kriznih razmerah
Podelitev pohval in priznanj sodelujočim v vseslovenskem gibanju za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.
15.30 do 17.00 – Korak bližje k lažjemu naročanju trajnostne lokalne hrane – predstavitev inovativnih ponudnikov
Predstavljeni bodo inovativni izdelki in zanimive storitve zavzetih ponudnikov, ki bodo prikazali rešitve za odpravo najpogostejših dilem pri naročanju v javnih naročilih. – Inovativne rešitve predstavljajo: KZ Sloga Kranj, Pomurska ekološka zadruga; Vidov Brejg; Marija Metličar; Davor Vučkovski; Eko gajbico prosim – Očko Katarina, eko kmetija; RAS in ostali nosilci inovativnih praks. – Izmenjevalnica semen in znanja: Predstavitve aktivnosti za povečevanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen. Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen in Društvo Samooskrbni.net.
Veselimo se vaše prisotnosti in skupnega oblikovanja prihodnosti javne prehrane.
KAJ BOMO V PRIHODNJE JEDLI IN KAKO SHRANILI HRANO?
Vabljeni na AGRA 2025 – Hala C, vsak dan od 9.00 do 18.00 (23.–28. avgust 2025)
Združenje Ekoci skupaj s partnerji, organizacijami in aktivisti v okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen pripravlja edinstven niz predstavitev na sejmu AGRA 2025. V ospredju bo prehranska varnost – od semena do krožnika – ter rešitve za nepredvidene razmere, kot so izpadi elektrike, ujme ali motnje v oskrbi.
Naučite se, kako pridelati, predelati in shraniti vsaj 50 rastlin, ki jih potrebujemo za preživetje. Spoznajte slovenska semena, ki so prilagojena našemu okolju, in odkrijte inovativne načine shranjevanja hrane brez hladilnika.
DNEVNI PROGRAM DOGAJANJA – Hala C
Sobota, 23. avgust
11.00 – Prehranska varnost brez hladilnika: liofilizirana živila (Njami Njami)
13.00 – Slovenska semena: prilagojena lokalnemu okolju
Izmenjevalnica semen in znanja (Ekoci, Gibanje Oskrbimo Slovenijo)
Nedelja, 24. avgust
11.00 – Kako shraniti jagodičevje za več let (Njami Njami)
13.00 – Od semena do krožnika – ali zmoremo sami? (Ekoci, Štafeta semen)
Ponedeljek, 25. avgust
11.00 – Pravilno shranjevanje zelišč (Društvo zeliščarjev Marija Snežna)
13.00 – Izmenjevalnica semen in znanja (Ekoci, TD Klopotec, Marija Snežna)
Torek, 26. avgust
11.00 – Pravilno sušenje zelišč (Vidov Brejg)
13.00 – Pomen slovenskih semen in sonaravne samooskrbe (Ekoci, Štafeta semen)
Sreda, 27. avgust
11.00 – Bo Slovenija postala zeliščarska velesila? (Vidov Brejg)
13.00 – Kaj lahko storimo, da v prihodnosti ne bomo lačni? (Ekoci, Štafeta semen)
Četrtek, 28. avgust
11.00 – Ste pripravljeni na vse? Nahrbtnik preživetja (Ekoci)
13.00 – Kakšno hrano bomo jedli v prihodnosti? Žuželke, umetno pridelano z novimi genskimi tehnikami ali sonaravno? (Ekoci)
Izmenjevalnica semen in znanja (Ekoci, Štafeta semen)
VSEBINSKI SKLOPI
Od semena do krožnika – ali zmoremo sami?
Slovenija kot zeliščarska velesila
Prehranska varnost brez hladilnika – liofilizacija
Pripravljenost na nepredvidene razmere – nahrbtnik preživetja
Pridite, izmenjajte znanje, semena in izkušnje. Skupaj lahko poskrbimo, da Slovenija postane bolj samooskrbna, odporna in pripravljena na prihodnost!
V Ekoci – Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen – vseslovenskega gibanja za povečanje prehranske samooskrbe in ohranjanje semen (poteka že od leta 2012 dalje) z veseljem opažamo, da udeleženci s svojim znanjem, izkušnjami in dejanji odločilno prispevajo k rasti samooskrbnih aktivnosti po vsej Sloveniji. Širijo se izmenjevalnice semen in znanja, organizirajo se predavanja in dogodki, ki spodbujajo sodelovanje, rastejo nove gredice in vrtički, čedalje bolj se zavedamo pomena samooskrbe..
Ugotavljamo pa, da se glede na aktualne geopolitične, varnostne in gospodarske razmere vse bolj kaže potreba po nadgradnji prehranske samooskrbe v celostno samooskrbo. Ta pristop poudarja krepitev suverenosti posameznika, družine in lokalne skupnosti tako na prehranskem, varnostnem, zdravstvenem, energijskem področju …
Aktivnosti že prinašajo rezultate – med uspešnimi pobudami izstopaSooskrbovalnica Desetinka, ki povezuje ozaveščene potrošnike z naprednimi kmeti, ter projekt “Pripravljeni na vse – Nahrbtnik preživetja“, rezultati, ki so plod sodelovanja z odločevalci in institucijami , vsako leto se število šol in vrtcev, društev in posameznikov, ki se pridružujejo aktivostim povečuje.. Najpomebneje pa je, da je posajenih vsako leto znova na tisoče semen več, narejenih veliko semenskih kroglic…
Predlagamo, da kliknete na dopis v priponki : SZJ – ZAHVALA SODELUJOCIM – OSKRBIMO SLOVENIJO-STAFETA SEMEN – NAVDIHUJOČI DOGODKI- PRIPRAVLJENI NA VSE
z zanimivimi vsebinami:
Zahvala vsem sodelujočim v projektu “Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen”
Navdihujoče zgodbe iz OŠ Trzin – vrtca Trzin
Pobirajmo zelišča, sejmo nova semena in sadimo sadike
Ste pripravljeni na dopust – nahrbtnik preživetja
Nadgrajujmo samooskrbne aktivnosti z sooskrbo v lokalnem okolju, več povezovanja, sodelovanja in znanj za preživetje.
Zahvaljujemo se vsem sodelujučim posameznikom, društvom, strokovnjakom pri pripravi pobud, sodelujočim kmetom, zavzetim mentorjem in vodstvom šol, vrtcev in institucij, ki razumejo prenos znanj za življenje na prihodnje generacije. Zahvaljujemo se naprednim medijem, ki prenašajo verodostojne informacije tudi o konkretnih rešitvah – tudi o naših aktivnostih.Sodelujočim v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen bomo z veseljem vsem, ki želite prejeti Priznanja za sodelovanje( podelili jih bomo na Celjskem sejmu MOS v septembru) to sporočili in nam poslali poročilo o izvedenih aktivnostih na naslov: ekoci.si@gmail.com;
Skupaj ustvarjajmo prihodnost — zase in za prihajajoče generacije.
Prijeten dopust in počitnice vam želimo. Izkoristimo priložnost in navdihnimo mlade tudi s pridobivanjem praktičnih veščin za preživetje – kako najti vodo v naravi, kako spoznati divje rastle rastline, kako narediti zavetišče in kako se znajti v nepredvidenih situacijah in kako poskrbeti za prehransko varnost.
Žalec, 18. 6.2025. Na Ljudski univerzi Žalec je v okviru projekta:« Pripravljeni na vse,« potekala prva delavnica z naslovom:« Ste res pripravljeni na vse – tudi na dopustu – nahrbtnik preživetja.« Delavnica je potekala v sklopu tem o prehranski varnosti ter pravilnem ukrepanju in pripravah na nepredvidene situacije, ki se lahko zgodijo tudi med dopustom, kot so dolgotrajni prometni zastoji, neurja, toča, viharji, snežni metež, izguba v gozdu ali druge nenadne razmere ter kako ukrepati ob neurjih, nesrečah ali evakuaciji. Delavnico je organiziralo Združenje Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije skupaj s partnerji projekta v okviru LAS projekta Pripravljeni na vse, skupaj z Občino Žalec, Civilno zaščito in Gasilci Žalec, Zdravstvenim domom Žalec in Razvojno agencijo Savinja.
Predavateljica Irena Rotar (Ekoci) je poudarila pomen pripravljenosti posameznikov in lokalne skupnosti na nepredvidene razmere . S somišljeniki Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen in gibanjem Nič nas ne sme presenetiti – bodimo pripravljeni ter Društva Samooskrbni net si namreč že dolgo prizadevajo za udejanjanje praktičnih rešitev predvsem na področju prehranske varnosti in celostne samooskrbe ter s predavanji in usposabljanji. Veseli so, da je to potrebo zaznala tudi Občina Žalec in lokalna skupnost, da bodo skupaj z nevladniki in stroko podali koristna znanja širši javnosti, ki bodo uporabna v praksi.
Predstavila je pomen nahrbtnika preživetja, ki je lahko ključen pripomoček tudi na dopustu in v vsakdanjem življenju, kar kaj hitro spoznamo, če se znajdemo v težki nepredvideni situaciji. Udeleženci so spoznali, kako si lahko pripravijo osnovno opremo za preživetje v izrednih razmerah in kako si pravočasno zagotovijo osnovna pripomočke za oskrbo v prvih 72 urah. Predstavljene so bile tudi uradne spletne strani Uprave RS za zaščito in reševanje s koristnimi informaciji ter priporočljiva literatura kot je Priročnik za preživetje in revija Pomagaj si sam.
Vsebina nahrbtnika naj vključuje vodo v primerni embalaži ( najbolje v termovkah, cca 1,5 l ) ter tablete za razkuževanje vode za primer, da ne bi bila voda na lokaciji kjer smo, pitna. Vključiti je potrebno osnovna živila z dolgim rokom trajanja (oreški, energijske ploščice, sušena in liofilizirana hrana, konzervirane ribe ali zelenjavni namazi, prepečenec; živila morajo biti pravilno pakirana, da se ne pokvarijo). Kopije osebnih dokumentov, kontaktne številke, nekaj gotovine in ročna radijska postaja so sestavni del vsebine nahrbtnika, ki pa mora biti primerno zaščiten da se ne zmoči.
Svetilka, piščalka, večnamensko orodje, vrv, lepilni trak in žepni nož, kresilo, vžigalnik, netilo, sveča, » astronavtska folija« pa l hko pomagajo tudi v ekstremnih situacijah kot je zaščita osebe pred vlago ali mrazom ali izdelava začasnega bivaka.
Vključiti je treba tudi osnovno prvo pomoč, obliže, povoje, osnovna zdravila, za bolnike, higienske pripomočke – toaletni papir, vložke, po potrebi plenice za otroke ali odrasle. Vsebina nahrbtnika mora biti prilagojena posameznikovim potrebam – zlasti pri otrocih, starejših ali bolnikih. Potrebna so tudi rezervna obutev in oblačila.
Mag. Davor Vučkovski je predstavil pomen in prednosti liofiliziranih živil, ki ohranjajo hranilno vrednost in obstojnost tudi več let.
Predstavnica društva Samooskrbni.net. Rosemary Koren je prikazala praktične rešitve glede pravilnega sušenja, pakiranja hrane in priprave zalog za krizne situacije, s poudarkom katera hrana sodi v nahrbtnik preživetja
Poveljnik Civilne zaščite Žalec, Robert Vasle, je podal konkretne rešitve za spremljanje vremenskih razmer, pravilno ukrepanje ob nesrečah ter pomen številke 112, ki je dostopna v vsej Evropi, vedno pa se nudi pomoč klicni center, ki je najbližje klicatelju. Izpostavil je tudi najpogostejše napake, kot je npr. parkiranje vozil pod drevesi med neurji ter prednosti prvega posredovalca ter pomen prostovoljnega gasilstva.
Brigita Jeretina iz Zdravstvenega doma Žalec je predstavila aktivnosti Centra za krepitev zdravja in možnosti vključevanja občanov v programe za pridobivanje znanj, kompetenc in izkušenj, ki krepijo odpornost posameznika v kriznih razmerah.
Projekt Pripravljeni na vse, ki temelji na sodelovanju lokalnih partnerjev, bo v prihodnjih mesecih nadaljeval z vsebinskimi delavnicami o požarih, poplavah, dolgoročnem shranjevanju živil ter ukrepanju ob radioloških ali drugih izrednih dogodkih. V času nepredvidljivih podnebnih, gospodarskih in družbenih in varnostnih sprememb je pripravljenost posameznika in skupnosti ključna za zmanjševanje stresa in tveganj ter ohranjanje prehranske in bivalne varnosti.
Z veseljem sporočamo, da smo partner v projektu Pripravljeni na vse. Vse informacije o projektu najdete na spletni strani Občine Žalec, povzetek pa obljavljamo spodaj.
CILJ PROJEKTA Projekt naslavlja vse večjo izpostavljenost prebivalcev Spodnje Savinjske doline posledicam podnebnih sprememb in naravnih nesreč. Z izobraževalnimi, ozaveščevalnimi in praktičnimi aktivnostmi želimo krepiti samozavest in znanje prebivalcev o samozaščitnem ravnanju, spodbujati vključevanje ranljivih skupin in prostovoljstvo ter graditi na povezovanju različnih sektorjev.
KLJUČNE AKTIVNOSTI • izvedba delavnic in demonstracijskih ukrepov ob različnih vrstah nesreč, • vzpostavitev spletne podstrani z informacijami in digitalnimi orodji za samozaščito, • priprava prilagojenih gradiv za vključevanje ranljivih skupin (zvočni posnetki, infografike, videi), • izvedba kampanje »PRIPRAVLJEN/A SEM«, udeležba na lokalnih prireditvah (ozaveščevalne stojnice, promocija rezultatov).
Vabimo vas, da se nam pridružite na prvi delavnici:
Posvet je služil kot izhodišče za oblikovanje pobud.
Posebna zahvala gre strokovnjakom, ki so aktivno sodelovali pri pripravi pobud. Objavljamo odgovor, ki smo ga prejeli s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Prosimo vas, da si ogledate gradivo na naslednjih povezavah:
Iz odgovora izhaja, da smo bili delno uspešni. V zakonodajo so vključene na naš predlog pomembne sprememba področju dviga praga za dopolnilne dejavnosti na 5 prej so bilo dovoljene 3 povprečne plače ter delno upoštevan predlog za ureditve področja slovenskega semenarstva na način kot smo ga predlagali.
Ostajajo pa še odprta vprašanja, ki niso bil vključena na področju vključitve sonaravnih rešitev v zakonodajo in pravice do svobodne pridelave hrane brez nadzora – kajti polsamooskrbe kmetije niso vključene v kategorizacijo kmetij.
Kakšne so možnosti za prihodnost?
Z dejavnostmi Ekoci si bomo skupaj s somišljeniki, predlagatelji in podporniki nadaljevala prizadevali za dosego ključnih ciljev na področju ohranjanja semen ter povečanja prehranske varnosti vsaj za 50 sort semen in rastlin, ki so najpomembnejša za prehransko varnost . Spodbujali bomo kmete k pridelavi slovenskih semen in rastlin pridelane na sonaraven način.
V vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen bomo še naprej tako kot od leta 2012 dalje – vključevali čim več ozaveščenih ljudi in zavzetih mentorjev v vrtcih in šolah, ter si prizadevali oživeti panoga slovenskega semenarstva.
V Sookrbovalnici Desetinka, ki nadgrajuje tradicijo povezovanja naprednih kmetov in ozaveščenih uporabnikov bomo še naprej povezovali napredne kmetije, ki pridelujejo sonaravno in si želijo ohraniti tradicijo, del pridelka pa so pripravljeni podariti in prodati ceneje tistim, ki želijo tudi pomagati pri pobiranju plodov. Preberite SZJ Sookrbovalnica desetinka.
V okviru Izmenjevalnice semen in znanja bomo še naprej skrbeli za avtohtonih semen in znanja o sonaravni hrani. Ter si prizadevali, da bodo v javnih zavodih pili slovenski čaj in jedli slovenski krompir in fižol.
Prizadevali so bomo tudi za spodbujanje in aktivno delovanje čim več več lokalnih timov znotraj društva Samooskrbni.net, ki jih že sedaj več kot 30 po različnih krajih Slovenije in povezuje ljudi, željne praktičnega udejanjanja samooskrbe v praksi. Kliknite na njihovo spletno stran ter se pridružite več kot 500 zavzetim članov iz cele Slovenije, ki je pripravljena za samooskrbnost tudi kaj narediti z lastnimi rokami in razumom ..
Še naprej bomo vztrajali pri konstruktivnem dialogu z odločevalci in institucijami, ki oblikujejo našo prihodnost.
Naučite se, kako pridelati, predelati in shraniti vsaj 50 rastlin, ki jih potrebujemo za preživetje. Spoznajte slovenska semena, ki so prilagojena našemu okolju, in odkrijte inovativne načine shranjevanja hrane brez hladilnika.
