OŠ Toneta Čufarja presega državne cilje: 40 odstotkov eko hrane in cenovno najdostopnejša kosila v Sloveniji. Zakaj drugim ne uspe?

Vasja Jager

22. 11. 2025, 19.30,  Vir: https://svet24.si/revija/jana/novice/slovenija/eko-hrana-sole-kmetje-1862735

Dobri zgledi vlečejo: na OŠ Toneta Čufarja na Jesenicah je v letu 2023 ekološka hrana zavzemala okoli 40 vse ponudbe. Letos je delež še bistveno višji.

Če bi nam v Sloveniji uspelo povezati domače pridelovalce ekoloških živil in javne zavode, bi številnim ekološkim kmetijam zagotovili preživetje, otrokom v vrtcih in šolah ter oskrbovancem bolnišnic in domov za starejše pa zagotovili hrano najvišje kakovosti. Kje se torej zatika?

V slovenskih vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše in menzah javnih institucij se je v zadnjih letih kakovost hrane znatno izboljšala. Tudi po zaslugi ukrepov države, ki sistematično spodbuja javne zavode k odkupovanju ekološko in zdravstveno neoporečnih, lokalno pridelanih živil. Toda časi plastičnih sendvičev s poli salamo iz supermarketa za šolsko malico še zdaleč niso minili; kljub nespornemu napredku ima Slovenija na tem področju še preveč rezerv, ki jih je treba nujno izkoristiti.

Slovenija

Devetdeset odstotkov ljudi ne ve, kaj resnično pomeni samooskrba

Le tako bodo otroci, bolniki in oskrbovanci javnih zavodov prišli do resnično primerne hrane, država pa bo bistveno okrepila samooskrbo in domačim pridelovalcem zagotovila preživetje na trgu. A večina ravnateljev in direktorjev javnih zavodov je nad tem vse prej kot navdušena.

Javni zavodi in institucije so velik delež slovenskega prehranskega trga, saj letno porabijo med 100.000 in 120.000 ton živil oziroma približno desetino vse porabljene hrane v Sloveniji. Če bi uspeli učinkovito povezati domače kmete in predelovalce s tolikšno potrošnjo, bi v dobršni meri zagotovili njihovo preživetje na trgu, mimogrede pa s skrajšanjem dostavnih poti še pomembno razbremenili okolje.

Kliknite več za celoten članek.

t. i. »simplification omnibus«

Dne  9.12.2025 je Združenje Ekoci, Eko civilna iniciativa Slovenije, Gibanje Oskrbimo Slovenijo –  Štafeta semen ter več kot 1000 podpisnikov podpore (zbranih samo v enem dnevu)  ozaveščenih institucij, društev, gibanj, kmetov, podjetij in posameznikov  naslavlja na odločevalce, predsednika Vlade RS  in pristojna ministrstva, Svet EU, na slovenske evropske poslance , na sekretariat Eu in na  predsednico u komisije Ursulo von  der Layen  in Pan EU, nujni poziv s podpisi ozaveščene javnosti, ki jim je  mar za okolje, zdravje, biodiverziteto, ohranjanje tal, čebel in  opraševalcev in cenijo visoke standarde o uporabi FFS in  varnosti hrane,  da naj  RS doseže umik obravnave predloga deregulacije fitofarmacevtskih sredstev v okviru t. i. »simplification omnibus,« Povezava do dopisa: https://ekoci.si/zadnje/szj-poziv-odlocevalcem-rs-in-svetu-eu-k-umiku-tocke-o-deregulaciji-ffs-fitofarmacevtskih-sredstev-z-dnevnega-reda-sveta-eu-simplification-omnibus/

 Vsebina  poziva:

1.      » Slovenija zahteva umik kakršnihkoli predlogov o deregulaciji FFS z dnevnega reda sej sveta ali odborov, dokler ne bodo znani NOVI dokazi, da sprejetje  zakonodaje » simplification omnibus«, ne bi bilo škodljivo     Vztraja pri ohranitvi časovno omejenih dovoljenj in obveznih ponovnih presoj FFS (najmanj vsakih 10 let);

2.        Nasprotuje ureditvam, ki dovoljujejo nadaljnjo uporabo  FFS naslednja tri leta tudi, če bi  bila ugotovljena škodljivosti, torej bi tri sezone  še naprej  uporabljali tak proizvod – tak proizvod je potrebno takoj umakniti iz trga.

3.       Vztraja, da se zapiše, da bo  odločanje o deregulaciji FFS izvedeno šele takrat, ko bo možno v sprejetje zakonodaje vključiti nove neodvisne znanstvene, strokovne raziskave, kaj bi takšno sprejetje zakonodaje pomenilo za zdravje ljudi, okolja, voda, tal biodiverzitete..

4.     Zagotovite, da odločanje o morebitni deregulaciji FFS NE BO v nasprotju z 191. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki okoljsko politiko Unije veže na načelo previdnosti. Sprejemanje ukrepov z možnimi resnimi ali nepopravljivimi posledicami za zdravje ljudi in okolje brez novih, neodvisnih in strokovno utemeljenih ocen tveganj bi pomenilo odmik od tega načela ter bi predstavljalo etično in javno odgovornost odločevalcev do državljanov, katerih zdravje in življenjsko okolje morajo biti v ospredju vsakega odločanja.

5.         Deregulacija FFS brez obveznih ponovnih presoj in brez posodobljenih strokovnih podlag bi lahko omogočila širšo in slabše nadzorovano uporabo FFS, ne da bi bile znane dejanske posledice za zdravje ljudi, opraševalce, vode, tal in biotsko pestrost kar ni skladno z zahtevami previdnostnega, odgovornega in etičnega ravnanja v javnem interesu.

Zahvaljujemo se vsem za pomoč in podporo

Objavljamo  gradiva:

1. Poziv predsedniku Vlade dr Robertu Golobu in gradivo  

1. Odgovor MKGP 1  z dne 12.12.2025  in odgovor MKGP z dne  17.12.2025

1. Odgovor dr. Vladimirja Prebiliča – drugi EU poslanci nam niso odgovorili

 

  

In kakšna je situacija konec decembra 2025?  Kot sporoča PAN EU:  Evropska komisija odstopa od najslabšega načrta, a še vedno odpira vrata neomejenim odobritvam pesticidov in šibkejši zaščiti. https://www.pan-europe.info/…/eu-commission-retreats..

Članek preberite spodaj:

Iz vsebine:

Evropska komisija odstopa od najslabšega načrta, a še vedno odpira vrata neomejenim odobritvam pesticidov in šibkejši zaščiti: Kljub ostrim opozorilom znanstvenikov in civilne družbe je Evropska komisija danes potrdila svoj predlog o uvedbi neomejenih odobritev za nekatere pesticide. To predstavlja znatno oslabitev zakonodaje EU o pesticidih v času, ko kmetijstvo, odvisno od kemikalij, škoduje kmetom, ekosistemom in javnemu zdravju.

Osnutek, ki je pricurljal v javnost konec novembra, je pokazal, da je Komisija sprva razmišljala o neomejeni odobritvi in avtorizaciji za do 90 % odobrenih aktivnih snovi, pri čemer je zajela ne le biološki nadzor, temveč tudi sintetične strupene snovi, kot sta rakotvorni glifosat in nevrotoksični acetamiprid. [1] Ta predlog je sprožil močno mobilizacijo državljanov EU, organizacij civilne družbe in znanstvenikov, ki so izrazili resne pomisleke in pozvali Komisijo, naj predlog v celoti opusti.

Po tem negativnem odzivu in intenzivnih notranjih pogajanjih je Komisija v danes predstavljenem predlogu zmanjšala svoj pristop. Za snovi, pri katerih so se pri oceni tveganja pojavile negotovosti ali vrzeli v podatkih, bi bila zdaj potrebna ciljno usmerjena ponovna ocena , poleg snovi, odobrenih kot „kandidati za zamenjavo“. Poleg tega bi morala Komisija opredeliti aktivne snovi ali skupine aktivnih snovi z neomejenim obdobjem odobritve, za katere se izvede postopek podaljšanja, medtem ko je to v razkritih osnutkih ostalo neobvezno.

Vendar pa predlog tudi v svoji revidirani obliki še naprej spodkopava ključne stebre zakonodaje EU o pesticidih.

»Močna mobilizacija državljanov je Komisijo spodbudila k odstopu od skrajne možnosti odobritve skoraj vseh pesticidov za nedoločen čas. Čeprav to pozdravljamo, očitno ni dovolj za zagotovitev zaščite pred škodljivimi pesticidi. Na ta predlog še vedno močno vplivajo zahteve industrije pesticidov. Prve žrtve tega upadanja varstva zdravja in okolja bodo kmetje in podeželske skupnosti, ki so kronično izpostavljeni strupenim pesticidom, « je dejal Martin Dermine, izvršni direktor PAN Europe.

»Znanstveni razvoj dosledno kaže, da vpliv sintetičnih pesticidov sega daleč preko ciljnih organizmov, vključno z ljudmi. Z opustitvijo zahtev po ponovni oceni Komisija od družbe zahteva, naj najprej sprejme škodo in šele nato dokaze; pristop, ki je v nasprotju tako z znanostjo kot s previdnostnim načelom, « je dejala Angeliki Lysimachou, vodja znanosti in politike.

Poleg tega predlog:

• Državam članicam omejuje uporabo najnovejših znanstvenih dokazov pri ocenjevanju pesticidov, kar je v nasprotju z nedavno sodbo sodišča EU.

• Razširja merila za odstopanje, s čimer olajša odobritev pesticidov, ki ne izpolnjujejo varnostnih standardov, na trgu, saj omogoča odobritev ne le za izredne razmere na področju zdravja rastlin, temveč tudi za potrebe rastlinske pridelave.

• Podaljša obdobja prepovedi nevarnih pesticidov, tako da dovoljuje uporabo prepovedanih pesticidov do treh let, vendar le iz obstoječih zalog in le tam, kjer ni izvedljivih alternativ.

• Olajša pregled predhodno odobrenih snovi, da se omogoči njihova prerazvrstitev med snovi z nizkim tveganjem .

• Uvaja široko opredelitev snovi za biološki nadzor , ki zajema ne le naravno pridobljene spojine, temveč tudi inženirsko izdelane analoge, zasnovane tako, da jih posnemajo, ki imajo lahko različne molekularne strukture in posledično različne profile toksičnosti ali ekološke vplive.

• Uvaja možnost, da države članice odobrijo splošno odstopanje od prepovedi škropljenja iz zraka za nekatere vrste dronov. To je problematično, saj mora za škropljenje iz zraka še naprej veljati individualna dovoljenja in odstopanja glede na povezana tveganja, zlasti zaradi zanašanja škropiva.

»Te spremembe bodo skupaj ovirale prepoznavanje nevarnih lastnosti vrste snovi in jim omogočile, da ostanejo na trgu dlje časa, tudi potem, ko so tveganja znana,« je dejala Salomé Roynel, uradnica za politiko.

Prejšnji teden je bila Evropski komisiji poslana znanstvena izjava, ki so jo podpisali strokovnjaki za zdravje, toksikologijo in ekologijo, v kateri jo pozivajo, naj opusti načrte za oslabitev regulacije pesticidov. [3]

PAN Europe poziva Evropski parlament in države članice, naj preprečijo to nazadovanje desetletij postopnih izboljšav pri regulaciji pesticidov. Namesto tega bi bilo treba dati prednost izboljšanju in pospešitvi izvajanja obstoječih pravil. Evropa nujno potrebuje politike, ki podpirajo kmete pri prehodu z nevarnih pesticidov, ne pa reform, ki jih bodo za desetletja vezale na odvisnost od kemikalij.

Opombe

[1] Osnutek predloga o omnibusu za varnost hrane in krme, ki je pricurljal v javnost; „omnibus za varnost hrane in krme“ ogroža pravila o pesticidih | PAN Europe

[2] EUR-Lex – 52020DC0208 – EN – EUR-Lex(povezava je zunanja)

[3] Znanstvena izjava o pesticidih v omnibusu(povezava je zunanja)

Več preberite v viru: https://www.pan-europe.info/…/eu-commission-retreats…

Vsem sodelujočim strokovnjakom in podpornikom pri pripravi Pobud se zahvaljujemo za sodelovanje

Za Združenje Ekoci in sopredlagatelje,

Irena  Rotar

Žalec 29.12.2025 

V okviru projekta Pripravljeni na vse je bila izvedena delavnica “Smo pripravljeni na mraz?”. Informacije o aktivnosti lahko preberete spodaj.

Žalec, 10. December.  Na UPI –  Delavski univerzi  v Žalcu so bila podana uporabna znanja, kako se pripraviti na mraz in kako na prehransko varnost v ekstremnih razmerah. Predstavljeni so bili strokovnimi nasveti kako poskrbeti za imunsko odpornost.

Irena Rotar, Združenje Ekoci je predstavila  preventivne ukrepe v primeru snežnih  ujm. Lahko se zgodi,  da več dni ne bi bilo elektrike zaradi mraza, velikih snežnih ujm ali  močnih viharjev. V primeru, da nameravamo v zimskem času v gore je potrebno spremljati vremenske razmere, s sabo imeti  nahrbtnik preživetja in ustrezno opremo. V gore  se ne podamo sami in pot predhodno dobro načrtujemo. Preučiti je potrebno podatke na spletnih straneh Gorske reševalne službe  Slovenije  in Planinske zveze Slovenije ter spremljati vremenske razmere na spletni strani ARSO. Tako se bomo znali pripraviti tudi npr. na  ekstremne viharje dodatno zapremo okna in vrata, pospravimo vse stvari  okolici hiše, dodatno preučimo, če je naša streha dovolj  stabilna. V primeru velike količine snega, ga odstranjujemo  iz strehe in iz dreves ob hišah. Ob nizkih temperaturah bo zmanjkalo vode, zato je potrebno imeti dovolj zalog vode in hrane.

V kolikor ne deluje ogrevanje je potrebno poskrbeti, da ogrejemo sebe npr. z večslojnim oblačenjem ali z uporaba termoforja. Za pripravo hrane je v takšnih razmerah, ko se narava pokaže v najbolj neizprosni obliki je priporočljivo imeti, v kolikor nimamo peči ali štedilnika na drva ali plin, vsaj plinsko jeklenko za taborjenje s kuhalnikom za pripravo hrane in ogrevanje.

Naši predniki so bili na takšne razmere  bolj pripravljeni  saj so vedeli katero hrano  je potrebno imeti v zalogi za zimski čas in kaj nas greje pozimi. Kislo zelje, repa, stročnice, fižol, bob, žitarice, koruzna moka, prekajeno meso in že pečeno meso v olju ali masti, posušena jabolka, hruške in slive ter posušeni orehi in kostanj, so bili še v 19.stol v zalogi za zimo  v večini podeželskih gospodinjstev. Drva, sveče in petrolej za ogrevanje pa so imeli vedno doma.  Ta znanja  so uporabna tudi za sodobni čas. K naboru  teh živil bi bilo sedaj dobro dodati še  zalogo liofiliziranih živil sadja in zelenjave ter pripravljenih jedi, ki so uporabna več let in ohranijo vse sestavine razen vode.

Rosemary Koren, Društvo Samooskrbni.net je predstavila zanimive načine priprave hrane za zimo, ki ne potrebuje veliko energije za pripravo  in shranjevanje za daljše časovno obdobje. Iz lastnih izkušenj in tistih, ki jih v teoriji in praksi izvajajo člani Društva Samooskrbni.net. je predstavila sušenje zelišč in zelenjave ter pripravo »instant« že posušenih mešanic za takojšno uporabo kot so gobova juha, zelenjavna juha ali mineštra. K posušeni zelenjavi lahko dodamo že v naprej kuhane in posušene žitarice kot so ješprenj, riž ipd. Tako  dobimo že pripravljen  obrok, ki mu pred zaužitjem dodamo  le vročo vodo. Olupljena trdo kuhana jajca  lahko shranjujemo v slani vodi ali v kisu, cela jajca pa je možno dlje časa shraniti v apneni vodi. Opisala je fermentiranje živil in zelenjave. Konzerviranje surovega mesa  stročnic in pripravljenih jedi  je iz vidika varnosti  živil zahtevnejše, Predstavila je lonec za pasterizacijo, »presto canner«, ki omogoča  pasterizacijo na 120 stopinj Celzija in tako zagotovi varnost hrane za daljši čas.

Mila Terčelj, mag. diet. Zdravstveni dom Žalec je predstavila kako poskrbeti za imunsko odpornost in poudarila, da je za imunsko odpornost ključna uravnotežena prehrana, dovolj beljakovin, vključitev vlaknin in fermentiranih živil, vitaminov  in mineralov ter zdrav življenjski slog.  Predstavila je  zanimive informacije, da je imunska odpornost začne  oblikovati že dokaj zgodaj: 3 mesece pred nosečnostjo jo oblikujeta oče in mati, ves čas nosečnosti in skupno do 1000 dni, starosti otroka, kjer se oblikujejo temelji imunske odpornosti v življenju posameznika. Predstavila je tudi zanimive informacije o pomenu  zdrave  rjave maščobe, ki jo imamo običajno na ramenih, ki porablja energijo za ustvarjanje toplote, poveča porabo energije v mirovanju, izboljša presnovo glukoze in pozitivno vpliva na občutljivost na inzulin. Podala je tudi koristne informacije  kako lahko zagotovimo presnove bele, slabe maščobe, ki pomeni debelost in jo  imamo povadi na trebuhu v rjavo koristno maščobo: z rednim gibanjem, najbolj učinkovito je pri temperaturah  4 stopinje ali nižje. Učinkovit je način zadostnega vnosa beljakovin. Svetuje se tudi uporaba začimb kot so  čili ali poper. Priporočljiv je zadostnim spanec..

Obiskovalci so postavljali zanimiva vprašanja. Skupaj z znanjem bomo bolje pripravljeni na izzive  prihodnosti. Dobrodošli tudi v januarju in februarju na nadaljevalnih delavnicah.

Naslednja delavnica :  Plazovi in prehranska varnost, bo dne 14.1.2026 ob 17.00 uri izvedena na UPI –  Ljudski univerzi Žalec. Dobrodošli.

Več informacij: Na spletni strani Občine Žalec: https://zalec.si/obcina/projekti/projekti-lokalne-akcijske-skupine-spodnje-savinjske-doline/pripravljeni-na-vse/

in na  Združenje EKOCI – Ekološka civilna iniciativa Slovenije

Ljubljana / Bruselj, 9.1.2025.   Združenje Ekoci, Eko civilna iniciativa Slovenije, Gibanje Oskrbimo Slovenijo –  Štafeta semen ter več kot 1000 podpisnikov podpore (zbranih samo v enem dnevu)  ozaveščenih institucij, društev, gibanj, kmetov, podjetij in posameznikov  naslavlja na odločevalce, predsednika Vlade RS  in pristojna ministrstva, Svet EU, na slovenske evropske poslance in Pan EU, nujni poziv s podpisi ozaveščene javnosti, ki jim je  mar za okolje, zdravje, biodiverziteto, ohranjanje tal, čebel in  opraševalcev in cenijo visoke standarde o uporabi FFS in  varnosti hrane,  da naj  RS doseže umik obravnave predloga deregulacije fitofarmacevtskih sredstev v okviru t. i. »simplification omnibus,« ki bo na Svetu EU za kmetijstvo obravnavana že dne 11. 12.2025.

V predloženem pismu opozarjajo  na resna znanstvena, pravna in okoljska tveganja, ki bi jih lahko povzročila obravnava in morebitno sprejetje predloga brez predhodnih novih neodvisnih znanstvenih ocen vplivov in tveganj.

Opozarjajo, da predlog Evropske komisije v okviru t. i. »simplification omnibus« omogoča  deregulacijo predpisov, ki bi bistveno poslabšale okoljske standarde ter varnost hrane.  Predpisi bi npr. omogočali nadaljnjo uporabo FFS  kljub temu, da že bilo ugotovljeno, da povzročajo škodo, bi lahko bila na trgu še tri leta.

Predlagajo izvedbo  novih neodvisnih znanstvenih ocen vplivov in tveganj, preden se sprejmejo kakršne koli spremembe ter ohranjanje časovno omejenih dovoljenj in rednih ponovnih presoj FFS  kot do sedaj, ki jih morajo pridobiti vsakih 10 let.

Odločevalce pozivajo, da naj preučijo gradiva, ki jim jih pošiljajo in  temeljijo  na znanstvenih in pravnih argumentih: ocen vplivov in tveganj (EEA, EFSA, IPBES, BirdLife Europe) ter znanstveno dokumentirane negativne učinke na čebele,  opraševalce, ptice biodiverziteto, kakovost tal in voda v EU in Sloveniji ter opozarjajo na  neposredna tveganja za zdravje ljudi, trajnostno pridelavo hrane in varnost hrane, v  primeru sprejetja deregulacije.

Vse naslovnike tudi opozarjajo na odgovornost odločevalcev  saj ne bi mogli o tej temi pošteno glasovati. Odločanje o tematiki  je brez tega,  da bi bila dokazana nova dejstva, ki bi potrjevala dobrobit sprejetja takšne zakonodaje, bi odločevalce postavlajala v vlogo, ki bi bila  tudi v nasprotju  191. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije, kjer  je tudi  določeno, da se ukrepi z možnimi resnimi ali nepopravljivimi posledicami ne smejo sprejemati brez dokazov o varnosti. Deregulacija FFS bi pomenila brez obveznih ponovnih presoj in strokovnih gradiv, ki bi omogočala  večjo nekontrolirano uporabo FFS  brez, da bi ugotovili ali so škodljivi ali ne resna kršitev tega člena.

Podpisniki pričakujejo učinkovit in uspešen pristop saj bo uspešnost imelaneposreden in dolgoročen vpliv na zdravje ljudi, stanje narave, prihodnost opraševalcev in kvaliteto prehranske varnosti Slovenije ter Evropske unije ter  ohranjanje standardov  regulacije FFS in varnosti hrane, na katere so prebivalci ponosni.

Podpisniki pobude:
Združenje Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije, Gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, Inštitut za ekološko kmetijstvo, ZDEKS, Inštitut Ekosemena, Alpe Adria Green, Umanotera, Samooskrbni.net, Zveza potrošnikov Slovenije,  Zveza biodinamikov Slovenije, Društvo Ajda Koroška, Čebelarsko društvo Domžale, PD Jesenice, Društvo ekoloških kmetov Pomurje, Društvo za zaščito človeka in njegovih pravic, Skupina Odgovoren za zdravje, Združenje Srčnost, Gibanje Povezani Primorci, Gibanje Rajski vrt obilja, Združenje PovezaniSmo, Društvo Sorško polje, Gibanje GOiniciativa – Goriška, Kulturno društvo Korinj, KUI Društvo Kasaze, Samooskrbno društvo, Združenje SABE, Ekološka kmetija Kapl, Ekološka kmetija Fister, Haskap d.o.o., Audens d.o.o.,

in več kot 1000 ozaveščenih posameznikov.

Spoštovani, 

vabimo vas, da se nujno pridružite pozivu odločevalcem v Sloveniji in EU, ki zahteva umik točke o deregulaciji pesticidov (predlog “simplification omnibus”).

Odločanje bo potekalo že 11.12.2025, zato je nujno, da svoj podpis podate do 8.12.2025.

Na predsednika Vlade RS, Ministrico za kmetijstvo gozdarstvo  in prehrano ter evropske poslance in Slovenije in na SVET EU, bomo poslali poziv naj umaknejo odločanje iz dnevnega reda – osnutek dopisa je v priponki- če želite še kaj dodati napišite na meil: ekoci.si@gmail.com; 

Zakaj je  vaš podpis tako pomemben –  več kot nas bo – bolj bodo odločevalci verjeli, da nam je mar. In o čem naj bi odločali: 

· Predlog bi omogočal neomejeno uporabo pesticidov brez ponovnih znanstvenih ocen. Tudi če bi se izkazalo, da je kakšen pesticid nevaren, bi se lahko prodajal še tri leta.

·  Povečue  se  tveganje za smrt čebel, opraševalcev, žuželk in ptic, poslabša talno biodiverziteto in onesnaženje hrane in vode.

· Krši načelo previdnosti, ki ščiti zdravje ljudi in okolje in omogoča ponovno uporabo že prepovedanih pesticidov.

Kako podprete poziv: 

1.      Kliknite na obrazec : https://forms.gle/4AfUa7TwpCnS6a1f8  in podprite  POZIV K UMIKU  TOČKE O FFS O ODLOČANJU  NA TEM SESTANKU IN ZA NEDOLOČEN ČAS  – dokler še ni dodatnih raziskav, ki bi odločevalcem dali podlago, da bi lahko pošteno odločali o tem, da takšna zakonodaje ne škoduje in ne ogroža zdravja čebel in ostalih  živali, da ne bo vplivala na zmanševanje biodiiverzitete in ne bo škodovala  kakovosti tal in vode ter zdravju ljudi.

2.     V kolikor  želite, da bo vaše ime javno navedeno kot sopodpisnik poziva to označite v obrazcu  ali pa podporo oddate po meilu: ekoci.si@gmail.com;

3.     Če pa želite, da vaš podpis ni viden v javnosti, pa  se bo vaša podpora štela  v skupnem številu podpornikov, podatki pa ostanejo varni in anonimni varovani skladno z GDPR. lahko to označite v obrazcu 

Spoštovani, hvala, ker s svojimi dejanji in s  podpisom  podpore pomagate zaščititi naravo, opraševalce in zdravje ljudi, vodo, tla..

Predlagamo, da preberete  tudi članke  na povezavah: https://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/glifosat-po-25-letih-preklicali-studijo-ki-je-jamcila-za-varnost-herbicida-2771028/  in  https://www.bodieko.si/fitofarmacevtska-sredstva-njihov-vpliv-na-cebele ter Glifosat v vsakem grižljaju? https://www.zazdravje.net/zdrava-hrana/glifosat-v-vsakem-grizljaju/

DODATNA GRADIVA. Vse  naslovnike naprošamo, da dodatno preučijo gradiva in  argumente iz znanstvenih virov, da se boste lažje odločili pravilno in podprli zgornje zahteve: »Opraševalci in pesticidi:EFSA (European Food Safety Authority): neodvisne ocene tveganj neonikotinoidov (2013–2018): EEA – European Pollinators Initiative: stanje opraševalcev v EU; IPBES Pollinators Global Assessment (2016). Glede pesticidov in biodiverzitete naprošamo, da preučite gradivo:  Hallmann et al. 2017: 75 % upad biomase žuželk v 30 letih; Sánchez-Bayo & Wyckhuys 2019: global decline of insects;  BirdLife Europe: upad ptic v kmetijskih krajih. Glede pesticidov  in vode pa: EEA Water Quality Reports (2020–2023)., European Groundwater Assessment – pesticidni ostanki. Poznano je, da pesticidi vplivajo tudi na zdravje ljudi, naprošamo za poučitev gradiv:  WHO & IARC: klasifikacija rakotvornih pesticidov (npr. glifosat): EFSA in JRC poročila o ostankih pesticidov v hrani. Upoštevati pa je potrebno tudi pravna načela: TFEU – člen 191: načelo previdnosti in Uredba (ES) 1107/2009: postopek odobritve pesticidov, časovne omejitve.«

Prosimo, da preučite tudi slovenske vire: » Predstavitev rezultatov monitoringa divjih čebel v Sloveniji (2023) — GOV.SI; https://www.gov.si/novice/2023-05-16-predstavitev-rezultatov-monitoringa-divjih-cebel-v-sloveniji; in https://instore.si/sl/article/84029/s-pilotnim-monitoringom-nasli-239-vrst-divjih-cebel

Pomembna je tudi preučitev vplivov  kmetijstva s uporabo FFS  na tla in biodiverziteto v Sloveniji: Raznolikost talne mezofaune v slovenskih kmetijskih sistemih z uporabo QBS indeksa in njegovih modifikacij; https://journals.uni-lj.si/abs/article/view/19787: Spremembe števila deževnikov glede na prakse obdelave tal v slovenskih vinogradih: https://www.mdpi.com/2073-4395/11/6/1241; Vpliv intenzivnosti upravljanja travnikov na sestavo funkcionalnih skupin in kemične lastnosti tal v polnarodnih traviščih: https://www.mdpi.com/2223-7747/14/15/2274; Konvencionalno kmetovanje negativno vpliva na talno favno, fizikalno-kemične lastnosti tal in večfunkcionalnost; https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0031405624034826?via%3Dihub;  in Ohranimo tla živa – Biotska pestrost tal v Sloveniji; https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Tla/Slovensko-partnerstvo;

Vaša podpora bo okrepila glas državljanov in ozaveščenih organizacij pri odločanju na nacionalni in evropski ravni.

 Prihodnost soustvarjamo s svojimi dejanji v sedanjosti…Vsako dejanje šteje.

S spoštovanjem.

 Za Ekoci in Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen, Irena Rotar 

»Smo pripravljeni na poplave?« je bil naslov zanimive delavnice, ki je bila izvedena na UPI – Ljudski univerzi Žalec. Poplave niso več redkost in ne prizadenejo zgolj prebivalcev ob rekah in potokih. Ogroženi smo lahko tudi, če živimo na hribu ali v mestu, ali pa nas lahko poplave presenetijo na poti. Po uradnih podatkih je poplavno ogrožen že vsak sedmi prebivalec Slovenije.

Udeleženci so pridobili dragocena znanja, kako zaščititi dom z uporabo protipoplavnih vreč, aluminijastih zapor in drugih sistemov. Zelo navdihujoč je bil praktičen primer domačina Zvoneta Holobarja, ki je na lastnem primeru prikazal, kako je svoj dom zaščitil ob poplavi Savinje leta 2023. Na ta način v hiši ni imel vode, medtem ko je bilo v okolici že pol metra poplavljene Savinje.

Predstavljeno je bilo samozaščitno ravnanje v primeru poplave, z željo, da bi čim več prebivalcev ravnalo preventivno, saj v primeru poplav večjega obsega gasilci in Civilna zaščita ne morejo pomagati vsem naenkrat. Poudarjen je bil pomen pravočasnih priprav na nivoju posameznika, lokalne skupnosti in države. Svetovano je vsem, ki načrtujejo novogradnjo, da predhodno preverijo, ali je želena lokacija parcele na poplavno ogroženem območju, kjer ni možno graditi.

Irena Rotar iz Združenja Ekoci je predstavila, kako poskrbeti za prehransko varnost pred, med in po poplavi ter kako hrano ustrezno zaščititi. Pojasnila je, kako pripraviti zaloge potrebne vode – vsaj za teden dni za štiričlansko družino, kar znaša od 10 do 15 litrov na dan oziroma okoli 400 litrov na teden. V kolikor zalog vode nimamo, so v takšnih primerih nujni ukrepi, kot so prekuhavanje vode, filtri za vodo, tablete za razkuževanje vode itd. Potrebno je imeti tudi zadostno količino zalog varne hrane. Podrobnejše informacije o potrebni količini vode in pripomočkih so objavljene na spletni strani NIJZ – Varnost živil v izrednih razmerah.

Tudi ob poplavi je lahko v pomoč nahrbtnik za preživetje, zlasti v primeru, če se moramo evakuirati ali nas poplava zajame v avtu ali na kakšnem drugem poplavljenem območju. V nahrbtniku naj bodo tudi primerna obutev in oblačila.

Predstavljene so bile rešitve, kako je potrebno ukrepati, da do poplav sploh ne pride ali pa da njihov vpliv čim bolj zmanjšamo. Trajnostne rešitve za zmanjševanje poplavne ogroženosti so zelo učinkovite in skrajni čas je, da se začnejo izvajati v čim večjem obsegu.

Ekoremediacije so naravni postopki, pri katerih z rastlinami, mikroorganizmi in obnovo ekosistemov pomagamo pri sanaciji okolja. Po poplavah v hribovitih območjih ekoremediacije pomembno zmanjšajo erozijo, utrdijo pobočja in omogočijo hitrejšo obnovo tal. Zasaditev dreves, grmov in trav stabilizira zemljo, saj njihove korenine vežejo prst in preprečujejo nove plazove. Obrežna vegetacija ob hudournikih, potokih in rekah upočasni tok vode ter preprečuje podiranje brežin. Rastline in mikroorganizmi pa pomagajo tudi pri naravnem čiščenju onesnaženih tal in vode. Zaradi teh procesov se okolje po poplavah hitreje obnovi, krajina pa postane bolj odporna proti prihodnjim ekstremnim padavinam. Srednje veliko drevo lahko vpije kar do 500 litrov vode, zato so ukrepi, kot so zasaditev dreves, zatravljene površine in travnate zaplate (kjer trava izboljša strukturo tal in poveča infiltracijo vode) ter umeščanje čim več deževnih vrtov, pomembni tudi za poplavno varnost v mestih.

Robert Vasle, poveljnik Civilne zaščite Žalec, je predstavil rešitve, kako se pripravimo na poplave za zaščito hiš: z vrečami peska ali z aluminijastimi pregradami ali pa z vrečami, ki se napolnijo z vodo in na takšen način preusmerijo vodo stran od hiš. Zanimiva je bila informacija, kako varno zapustiti vozilo in poiskati pomoč, če nas poplava ujame na cesti. Opozoril je, da naj v primeru poplav obvezno upoštevajo navodila Civilne zaščite in naj ne vozijo v področja z vodo, saj je lahko že manjša količina vode na cestišču usodna. Pred poplavo je obvezno izključiti elektriko in napeljave, na varno umakniti vse pomembne stvari, ki jih je mogoče, ter fotografirati stanje pred in po poplavi za dokumentiranje morebitne škode pri zavarovalnici. Predstavil je tudi uradne strani in povezave, ki nam lahko olajšajo življenje v primeru poplav ali pa pravočasno pripravo nanje: PISO (Prostorski informacijski sistem občin), ARSO poplave (opozorilna karta poplav), OPSI (Odprti podatki Slovenije), Direkcija RS za vode in Integralna karta razredov poplavne nevarnosti (IKRPN), ki je uporabna za prostorsko načrtovanje in zmanjševanje poplavne ogroženosti, kjer lahko najdemo podatek, kako je poplavno ogrožen naš dom, ali pa se seznanimo z vodno ogroženostjo parcele, če načrtujemo novogradnjo.

Dogodek je bil izveden v okviru projekta Pripravljeni na vse, pri katerem sodelujejo Občina Žalec, Razvojna agencija Savinja, Zdravstveni dom Žalec, Gasilci in Civilna zaščita Občina Žalec ter Združenje Ekoci.

V času, ko se soočamo s podnebnimi spremembami, postaja pridobivanje znanj in veščin ter osebna pripravljenost nova uporabna vrednost, ki nam lahko bistveno olajša življenje.

Naslednja delavnica: »Hrana, ki nas greje. Ali se znate pripraviti na ekstremne razmere?« bo izvedena 12. 12. 2025 na UPI, Ljudski univerzi Žalec. Dobrodošli.

Več informacij:

• Na spletni strani Občine Žalec: https://zalec.si/obcina/projekti/projekti-lokalne-akcijske-skupine-spodnje-savinjske-doline/pripravljeni-na-vse/
• Na Združenju EKOCI – Ekološka civilna iniciativa Slovenije, E: ekoci.si@gmail.com; | www.ekoci.si

---

Združenje Ekoci s podporniki je nasovilo dne 17.11.2025 na predsdnika Vlade Dr. Roberta Goloba pismo z vsebino: 

Spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Robert Golob,

Izrekamo vam  čestitke za vaše delo in prizadevanja tudi na področju prehranske varnosti. Ob prazniku  tedna slovenske hrane vam izrekamo iskrene čestitke  za vaša prizadevanja na tem področju. Tudi za sprejem Zakona o brezplačnih obrokih v javnih zavodih za otroke, ki začne veljati 2027. Zahvaljujemo se vsem, ki prispevajo k trajnostno lokalno  pridelani slovenski hrani. Vendar ali smo lahko brezskrbni?

Na pomen hrane se največkrat spomnimo, ko gledamo žalostne podobe lačnih otrok in ljudi iz sveta. Medtem so ozaveščeni ljudje  zaskrbljeni in se sprašujejo –   koliko smo pa mi v resnici prehransko varni? Država večino hrane uvozi, imamo komaj  800m2 kmetijskih površin na prebivalca, lokalna pridelava hrane je nezadovoljiva, večina agroživilske panoge je prodana tujcem. V javnih zavodih, kjer porabijo več kot 10 odstotkov celotno porabljene hrane v Sloveniji pa velikokrat otroci in bolniki jedo najcenejšo  hrano iz uvoza in ne trajnostno pridelane lokalne  hrane

V Združenju Ekoci – civilna iniciativa Slovenij skupaj s partnerskimi organizacijami, institucijami, strokovnjaki in številnimi podporniki  ter aktivisti v okviru vseslovenskega gibanja Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen opozarjamo na nujnost celostnega pristopa k zagotavljanju prehranske varnosti Slovenije. Želimo si, da bi otroci v vrtcih in šolah, bolniki ter vsi uporabniki javnih zavodov uživali čim več kakovostne, lokalne in trajnostno pridelane hrane iz Slovenije. Na septembrskem simpoziju »Javno naročanje z vizijo – trajnostna lokalna hrana v javne zavode«so nastale pomembne pobude, ki poudarjajo, da mora imeti pri javnem naročanju prednost lokalna ekološka hrana, nato hrana iz shem kakovosti ter lokalno pridelana konvencionalna hrana vse pred uvoženo hrano. Pri tem je ključna najkrajša pot od pridelovalca do uporabnika. Hrana, ki vsebuje žuželke ali je pridobljena z bioinžineringom naj ne bo na jedilnikih javnih zavodov. Kako bi to lahko izboljšali vam pošiljamo v dokumentu :POBUDE IZ SIMPOZIJA – JAVNO NAROČANJE Z VIZIJO – VEČ TRAJNOSTNE LOKALNE HRANE V JAVNE ZAVODE

 Ob tej priliki se zahvaljujemo tudi za vašo podporo prizadevanjem in učinke zavzete ekipe na Ministrstvu za kmetijstvo  gozdarstvo in  prehrano, ki si zelo  prizadeva s konkretnimi aktivnostmi za več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih. Vendar brez celostnega pristopa vseh  deležnikov v prehranski verigi od semena do krožnika ne bo šlo, zato vas naprošamo za preučitev situacije in verjamemo,  da Vam bodo naše pobude »od spodaj navzgor« v veliko pomoč k realizaciji.  Pobude smo že sami naslovili na vse deležnike, ministrstva  in odločevalce v državi, ki bi lahko doprinesli k nadgradnji dosedanjih aktivnosti vendar večinoma  nismo prejeli  odgovorov ali pa je razvidno, da je potrebna nadgradnja sedanjih  aktivnosti. Če povzamemo –  vsak dela kar je potrebno, za napredek pa potrebujemo napredna dejanja in razmišljanja izven okvirjev. Velikokrat žal dobra dejanja nimajo dovolj učinkov,  če ne gledamo stari celostno, kot je npr.  primer podpisa Mercosur in sočasni sprejem zakonodaje o NGT.

V tem času smo priča podpisu sporazuma Mercosur,  ki bo omogočal ugodnejši uvoz hrane iz teh držav, kjer se večino prideluje hrana z GSO (gensko spremenjenimi organizmi, ki pa naj bi bila po sporazumu pri uvoza  kontrolirana  po  standardih EU.  Sprašujemo se, kako bo to mogoče izvesti saj  se  prav v tem času zaključuje na ravni EU zakonodajni postopek o NGT (novih genomskih tehnikah pridelave rastlin),   ki  izključuje označevanje živil NGT 1, katerim je bilo spremenjeno do 20 genov, vprašljivo pa je še označevanje NGT 2 ki so lahko  izenačena  z GSO.  Prosimo, da preučite kaj to pomeni za državo in prehransko varnost.

V času številnih izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe, geopolitična nihanja in vse večja negotovost na svetovnih trgih, je zagotavljanje prehranske varnosti ena ključnih nalog države. Prosimo za povečanje zalog semen in hrane v državnih rezervah

 Zato se na vas obračamo s prošnjo za celovit pristop k okrepitvi prehranske odpornosti, povečanju deleža trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih ter zaščiti strateških interesov slovenskega kmetijstva in prehranskega sistema, ki ima s pravo razvojno strategijo dosega dolgoročne multiplikativne učinke, razvoja  podeželja in ustvarja nova delovna mesta,  saj bo trenutnih delovnih  mest bo zaradi uporabe umetne inteligence in robotizacije čedalje manj. Agroživilska panoga in razvoj podeželja pa daje neizmerne možnosti razvoja   in zagotavlja dolgoročno  prehransko varnost, da ne bodo lačni ne sedanji ne prihodnji rodovi naše lepe države Slovenije .

Spoštovani predsednik  dr Robert Golob. Na vas naslavljamo ključne točke in prošnje:

a) Naprošamo, da preučite poziv,  ki smo naslovili na vas:  » Čestitke in poziv za več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih in krepitvi lastne prehranske varnosti«   ki opisuje trenutno stanje in pojasnjuje potrebo po celostnem pristopu k prehranski  varnosti in posledic sporazuma Mercosur in sočasno  sprejetje NGT  zakonodaje  ter   dokument POBUDE IZ SIMPOZIJA – JAVNO NAROČANJE Z VIZIJO – VEČ TRAJNOSTNE LOKALNE HRANE V JAVNE ZAVODe

b)  Zadolžitev pristojnih institucij za pripravo celovitega načrta. Predlagamo, da Vlada zadolži pristojne institucije, da v sodelovanju s sektorjem pripravijo celovit, izvedljiv in merljiv načrt za povečanje deleža slovenske trajnostne hrane v javnih zavodih, okrepitev prehranske varnosti države, izboljšanje sodelovanja med ministrstvi in deležniki v nadgradnji agroživilske panoge  in zagotavljanje učinkovitejšega  upravljanje in varovanja  rastlinskih genskih virov in zagotavljanja varnosti hrane 

c) Prošnja za odgovore na ključna vprašanja:  Ali bo prehranska varnost ena izmed prihodnjih prioritet države, saj brez prehranske varnosti ni suverenosti? Ali bo vključena v dokument Vizija »Naše kmetijstvo in hrana 2040«? Ali je prehranska varnost v katerem koli državnem dokumentu že opredeljena kot samostojen steber strateške varnosti? 

Spoštovani gospod predsednik, dr. Robert Golob. Verjamemo, da lahko z odločno podporo Vlade ter sodelovanjem vseh pristojnih institucij Slovenija postane zgled države, ki zna zaščititi svoje vire, skrbeti za prebivalstvo in graditi dolgoročno prehransko odpornost.

Soustvarjajmo trajnostno prehransko varnost za sedanje in prihodnje rodove. Pobude in predloge podpirajo ozaveščeni ljudje širom Slovenije. Navajamo nekatere podpornike predlogov in pobud: 

1. Združenje Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije
2. Vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen
3. Društvo Samooskrbni.net
4. Alpe Adria Green
5. Inštitut za ekološko kmetijstvo, Fakulteta za biosistemske vede Univerze v Mariboru
6. ZDEKS – Združenje ekoloških kmetov Slovenije
7. Pomurska ekološka zadruga
8. Biodinamično društvo Ajda Vrzdenec
9. Zveza biodinamikov Slovenije
10. Sindikat kmetov Slovenije
11. Kmetije Metličar, Mis, Lesarovi …
12. Seznami še več podpisnikov  in več sto ozaveščenih posameznikov so hranjeni in obdelani v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).

V upanju na vaš čimprejšnji pristop  k temu pomembnemu področju in vaš odgovor 

vam želimo uspešno še naprej.

Soustvarjajmo trajnostno prehransko varnost skupaj za sedanje in prihodnje rodove.

S spoštovanjem.

Za Združenje Ekoci, pripravljalce  in podpornikov predlogov in pobud

Irena Rotar, preds.

Žalec, 17.11. 2025

Priloge:

* Dokument;  Čestitke in poziv za več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih in krepitvi lastne prehranske varnosti  

* POBUDE IZ SIMPOZIJA – JAVNO NAROČANJE Z VIZIJO – VEČ TRAJNOSTNE LOKALNE HRANE V JAVNE ZAVODE