V Sloveniji pridelamo manj kot 20 odstotkov semen za svoje potrebe, ekoloških pa nimamo niti za odstotek povpraševanja. Dejansko je celotno naše ekološko kmetijstvo odvisno od uvoza semenskega materiala. Dolga leta ni bilo videti, da bi to koga skrbelo. Še lani so strokovnjaki na predsedničinem forumu o prehranski varnosti na vprašanje direktorice inštituta Ekosemena, kako bomo zagotovili domača semena, zatrjevali, da ni razloga za skrb, ker so semena blago kot vse drugo, Slovenija pa je del skupnega trga, zato bo tudi za nas poskrbljeno.

Mar res? Ekoci, samooskrbni.net, inštitut Ekosemena in številne druge nevladne organizacije že leta opozarjajo, da »skupni trg« stoji na majavih nogah. Že covid je dodobra zamajal trgovske oskrbovalne poti. Sledile so Ukrajina in bližnjevzhodne težave s transportom. Da so s semeni že sedaj vse večje težave, svarijo tudi uporabniki. V anketi, ki jo je izvedlo društvo samooskrbni.net, skoraj 60 odstotkov vprašanih navaja, da so lani imeli težave z več kot 30 odstotki kupljenih semen. Ta niso kalila, iz semena je zraslo nekaj povsem drugega kot to, kar bi moralo, pridelek je bil degeneriran … Tudi ponudba sort se je v tem letu precej skrčila.

Slovenija ni prehransko varna!

Pred letom dni bi bila to domala heretična izjava. Zdaj pa smo le dočakali, da je prišla tudi iz ust ministrice za kmetijstvo. Z novo ekipo poskuša premakniti marsikaj, kar je bilo dolga leta odrinjeno na stranski tir, in kot je videti, tudi vprašanje prehranske (ne)varnosti končno prihaja v ospredje. Za Tarčo je povedala, da imamo težave ne le s semeni, temveč tudi z gnojili, s škropivi (fitofarmacevtskimi sredstvi), z repromaterialom, rezervnimi deli in opremo za kmetijstvo … Skoraj nič od tega namreč ne proizvajamo v Sloveniji.

Dejansko nam niti ni treba čakati na vojno, katastrofo kakšne nuklearke ali druge izredne dogodke. En nevarni dogodek se nam že približuje, in to so tri nove uredbe o semenarstvu, med katerimi bo ena liberalizirala uporabo novih genskih tehnik.

Po besedah Gebharda Rossmanitha je kontaminacija, do katere pripelje prosta vzgoja semen, ki so v osnovi gensko spremenjena, niso pa prestala nobenih varnostnih testov, nevarnejša od radiacije. »Pri radiaciji vemo, da bo težava z vsakim letom manjša, pri nekontroliranem križanju rastlin, ki imajo spremenjene genome, pa se lahko težave hitro množijo in ni ukrepa, s katerim bi to lahko ustavili.«

In kdo je g. Rossmanith?

Za več kliknite na celoten članek objavljen v Jani dec 2024: