Brez semen ni suverenosti – Zazdravje.net

Izgubili smo že 80 odstotkov svojih avtohtonih semen. Lahko ohranimo vsaj tisto, kar še imamo? Brez semen bo prihodnost naše prehrane v rokah tistih, ki nam bodo želeli zagotoviti semena. Vemo pa, da je treba roko, ki te hrani, ponižno poljubljati.

Prav zato Ekoci – eko civilna iniciativa, napredna stroka in mediji že leto dni pritiskajo na odločevalce, naj Semenarski center Ptuj ostane v slovenskih rokah. Morda se vam ta »bitka« zdi nepomembna, vendar je za suverenost države najmanj enako pomembna, kot sta vojska in policija. (Dogajanje v zvezi s tem lahko spremljate na spletnem naslovu zazdravje.net in ekoci.si.)

Ko gre za področje ekoloških semen, brez katerih ne bo ekološke pridelave, je največ resnega dela opravil Amarant. Od ustanovitve leta 2007 naprej jim je v sortne liste uspelo vpisati več kot deset vrst semen. Številni postopki še potekajo, tako da bo njihovo število že kmalu bo poskočilo na dvajset. Poleg tega Fanči Perdih, ki je gonilna sila našega ekološkega semenarstva, neutrudno izobražuje domače pridelovalce semen ter med vrtičkarji širi znanje o semenarstvu in lastnostih posameznih sort. Malokdo se zaveda, da je Slovencem prav po zaslugi Amaranta na voljo razkošje, da lahko izbiramo med štiristo sortami ekoloških semen in številnimi ekološko pridelanimi sadikami. (Zelo dobre opise sort, nasvete ter seznam semen in sadik najdete na spletnem naslovu amarant.si.)

Ker globalni trendi ne vodijo v smer, ki bi nas veselila, tudi vse več društev in posameznikov ugotavlja, da moramo obnoviti stara znanja in razviti čim več majcenih semenskih knjižnic, ki bodo olajšale samooskrbo na lokalni ravni. Trenutno v Sloveniji deluje na desetine tovrstnih semenskih iniciativ in izmenjevalnic. Zanimivo je, da semena dobesedno postajajo del ponudbe naše mreže izobraževalnih knjižnic. Ker je zamisel zanimiva, smo jo vzeli pod drobnogled, z upanjem, da bo zaživela v sicer dobro delujoči mreži slovenskih knjižnic.

V knjižnico po knjige in semena / Franka Koren, Anja Berus

Zamisel, da bi knjižnice, ki jih seveda poznamo predvsem po knjigah, obenem postale knjižnice semen, se je porodila v Goriški knjižnici Franceta Bevka. Pozneje so jo prevzeli še v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Obe delujeta enako in z isto aplikacijo.

Sistem deluje po načelu izposodi – vzgoji – deli

V Goriški knjižnici Franceta Bevka je Knjižnica semen začela delovati februarja 2020. Z njo si prizadevamo, da bi kot proaktivna splošna knjižnica, opozarjali na pomembnost spoštovanja narave, sonaravnega vrtnarjenja in samooskrbe ter ozaveščali ljudi o pomenu avtohtonih sort in biotske raznovrstnosti.

Zamisel o tako imenovanih knjižnicah semen je nastala in je že dolgo razširjena v Združenih državah Amerike. Prav po njih smo se zgledovali, ko smo postavljali temelje svoje Knjižnice semen. Namenjena je vsem, ki na svojih vrtovih, naj so manjši ali večji, že pridelujejo zelenjavo in vzgajajo semena ali pa bi se tega radi lotili – predvsem pa tistim, ki se jim zdi pomembno, da se semena starih domačih ter avtohtonih sort ohranijo in širijo med ljudmi.

Vsakdo, ki se želi vključiti v krogotok vzgoje in izmenjave semen, mora izpolnjevati naslednje pogoje: imeti mora veljavno člansko izkaznico Goriške knjižnice Franceta Bevka; ob enem obisku si lahko iz naše baze izposodi tri vrečke, skupno pa ima lahko največ deset vrečk semen. Vnašanje in izposoja semen potekata računalniško, s spletno aplikacijo, ki jo je prav za ta namen razvilo goriško podjetje Ekosplet. Gre za zelo preprosto aplikacijo, namenjeno samostojni rabi, ki uporabnika vodi skozi celoten proces od prve registracije do izposoje in vračanja semen.

Izposojena semena uporabnik doma poseje, vzgoji novo rastlino in iz nje novo generacijo semen – delček tako pridelanih semen vrne v Knjižnico semen, kjer si jih lahko izposodijo drugi uporabniki. Če seme slučajno ne vzkali ali rastlina ne zraste, to ob vračilu označi v aplikaciji.

V Knjižnici semen trenutno hranimo veliko zalogo raznovrstnih semen, tako zelenjave kot cvetja, zelišč in grmovnic. Odprta je v času delovanja Goriške knjižnice Franceta Bevka – takrat lahko sami pobrskate po naši omari s semeni. Ažuren seznam semen, ki so na voljo, je vedno mogoče najti tudi na spletni strani Goriške knjižnice Franceta Bevka, pod zavihkom Knjižnica semen. Na spletni strani si lahko preberete še druge uporabne informacije o izposoji semen, na voljo pa je tudi nekaj prispevkov, ki smo jih pripravili za vse začetnike na tem področju. Na istem mestu lahko spremljate obvestila o delavnicah in predavanjih, ki jih bomo priredili v okviru Knjižnice semen.

Za vse druge informacije smo dosegljivi na e-naslovu knjiznica.semen@gkfb.si.