DAN HMELJA – ZELENEGA ZLATA NA AGRI
Gornja Radgona, 22.8 20222. Dan hmelja je zaznamoval dogajanja na Agri.
Hmelj je pomemben izvozni produkt. Slovenija je peti največji pridelovalec hmelja na svetu. V Sloveniji imamo veliko manjših pivovarn in Fontano zelenega zlata. Strokovnjaki z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) so predstavili hmelj v procesu pridelave, izdelave piva in eksperimentalno pivovarno IHPS, poklic pivovar ter uporabnost hmelja za čaje in v kulinariki. Pomembna novost zadnjih let je vpeljava krožnega gospodarstva v hmeljarstvo – hmeljevina je z vpeljavo biorazgradljive vrvice v slovenska hmeljišča postala ne samo osnovna surovina za uspešno kompostiranje ampak tudi surovina za izdelavo bioplastike. Demo nasad hmelja z biorazgradljivo vrvico si je bilo možno ogledati tudi na Poligonu zeleni dragulji narave za katerega skrbi IHPS in Ekoci ves čas vegetacijske dobe.
dr. Iztok Košir, dr. Andreja Čerenak sta predstavila slovenske sorte hmelja in eksperimentalno pivovarno na IHPS. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije se nove sorte hmelja vzgajajo že od njegove ustanovitve naprej, rezultat česar je danes kar 23 lastnih sort, 13 jih je v pridelavi. V slovenskih hmeljiščih se slovenske sorte gojijo na kar 98 % hmeljišč, nad 95 % pridelanih suhih storžkov se izvozi s certifikatom geografske označbe Štajerski hmelj (Styrian hops). Slovenske sorte so poznane zlasti po nadpovprečni kakovosti arome, ki je lahko tradicionalno hmeljska ali sadno –cvetlična ter po kakovostni grenčici, kar se odraža v pivih varjenih iz slovenskega hmelja. V program razvoja sort vključujemo poleg kakovosti in količine pridelka tudi odpornost na bolezni,s čimer sledimo trajnostni pridelavi hmelja. V razvoj vključujemo različne divje hmelje, nabrane doma ali po svetu, ki jih vzdržujemo v okviru genske banke hmelja. Naloga Genska banka hmelja se izvaja s podporo MKGP, medtem ko progam Žlahtnjenja hmelja poleg MKGP finančno podpirajo tudi slovenski hmeljarji.
Pivovarna je po svoji naravi eksperimentalna pivovarna, ki na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu deluje že več 45 let. Nastala je zaradi potrebe takratne pivovarske industrije po strokovni in raziskovalni podpori ter za potrebe slovenskega žlahtniteljskega programa hmelja, saj je nujno potrebna za določanje pivovarske vrednosti sort in novih križancev hmelja. Zaradi narave dela in možnosti izvajanja različnih pivovarskih tehnologij,lahko proizvajamo različna eksperimentalna piva v manjših količinah. Z ustrezno usposobljenim kadrom in spremljajočim analiznim laboratorijem nudimo potencialnim partnerjem vso potrebno analizno kemijsko in mikrobiološko podporo. Pomembno poslanstvo je njen izobraževalni namen, saj na njej izvajamo izobraževanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije pivovar/pivovarka in usposabljanja iz senzorike piva. Pomembne posodobitve pivovarne in spremljajoče analizne opreme smo izvedeli v okviru dveh operacij »Center za mikrobiologijo prehrambnih produktov« in »Povezovanje pivovarske tradicije s sodobnostjo«, izvedenih v okviru razpisov Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline, financiranih s strani MGRT in Evropskega sklada za regionalni razvoj.
dr. Barbara Čeh je predstavila dober primer vzpostavljanja biokrožnega gospodarstva v kmetijstvo – primer hmeljarstvaV okviru EU projekta LIFE BioTHOP so partnerji v projektu vzpostavili odličen primer krožnega gospodarstva v kmetijstvu. V okviru EU LIFE projekta BioTHOP smo kot rešitev za problem plastike v odpadni hmeljevini, ki povzroča v hmeljevini probleme, saj ni biorazgradljiva in se odbiomase le težko loči, vpeljali kot zamenjavo za hmeljarsko polipropilensko vrvico bioplastično, biorazgradljivo, reciklabilno in kompostabilno vrvico iz polimlečne kisline (PLA), ki je narejena kot polimer obnovljivih materialov (škrob koruze, kasave, ipd.) in se pri kompostiranju na kmetijah samih razgradi na osnovne monomere (vodo, CO 2 in organsko maso). Na ta način v kompostu in v okolju ne ostaja nobena sintetična snov. Izdelali smo tehnološka navodila za strokovno pravilno izvajanje kompostiranja, ki ne le omogoča razgradnjo BioTHOP vrvice in higienizacijo pridelanega komposta, pač pa tudi preprečevanje negativnih vplivov na okolje.
Inovacija je vpeljava krožnega gospodarstva v hmeljarstvo s ciljem zvišanja stopnje predelanih odpadnih produktov iz hmeljarske panoge za 100 %, izboljšano energetsko učinkovitostjo preko zamenjave plastike za 25 %, medtem ko bodo tudi emisije toplogrednih plinov, v primerjavi z zdajšnjimi dejavnostmi, bistveno zmanjšane.
Poleg možnosti kompostiranja je hmeljevina z uvedbo nove vrvice postala surovina tudi za izdelavo več novih, 100 % biorazgradljivih in 100 % kompostabilnih izdelkov. V okviru projekta so bili razviti tehnološki postopki za ekstrakcijo vlaken iz hmeljevine ter izdelavo biokompozita iz mešanice vlaken hmeljevine in polimera mlečne kisline (PLA), iz teh dveh polizdelkov pa smo izdelali vrtnarske lončke, embalažo za steklenice, gumbe, prste za silokombajn, držalo za mobitele, žlice za obuvanje čevljev in podobno. Tako je hmeljevina iz odpadka postala surovina. Vsi ti izdelki so biorazgradljivi in kompostabilni, torej se organska masa po postopku razgradnje vrne nazaj na obdelovalna zemljišča v obliki komposta in krog biokrožnega gospodarstva se sklene.
mag. Nataša Ferant je predstavila hmelj kot zdravilno rastlino, ki so jo uporabljali v zdravilstvu še preden so jo v pivovarstvu. Poudarila je, da je znanstveno dokazano da snovi v lupulinu (rumen prah v storžkih) ugodno vplivajo na živčevje (pomirjajo), prebavila predvsem želodec (vzpodbujajo tek) in na izločala (pospešuje izločanje vode). Poleg teh glavnih učinkov ima hmelj še številne učinke na zdravje, ki jih znanstveniki intenzivno proučujejo v zadnjem obdobju npr. na menopavzo, rakaste celice…
Datoteka za medije: