Kako bodo glasovali evropski in slovenski evropski poslanci?
V Evropskem parlamentu je med 15. in 17. junijem 2026 predvideno pomembno odločanje o zakonodaji, ki bo vplivala na prihodnost evropske prehranske varnosti. Evropski poslanci bodo odločali o novih genomskih tehnikah – NGT – ter o vprašanjih, povezanih s patentiranjem semen.
Predlagana zakonodaja obravnava različne kategorije rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Pri NGT 1 naj bi bilo mogoče spremeniti do 20 genskih mest, medtem ko NGT 2 vključuje obsežnejše genske spremembe. Predlog odpira tudi vprašanja patentiranja semen, pravic žlahtniteljev in lastništva nad genskim materialom.
Eden ključnih pomislekov je, da živila, pridobljena iz rastlin NGT 1, po predlagani ureditvi za končnega potrošnika ne bi bila posebej označena. Potrošniki zato morda ne bi mogli vedeti, ali kupujejo izdelek, pridobljen z uporabo novih genomskih tehnik. Na nekaterih področjih prav tako še ni dovolj dolgoročnih in neodvisnih raziskav o možnih posledicah uporabe teh tehnologij.
Ker gre za uredbo Evropske unije, bi se po sprejetju neposredno uporabljala v državah članicah in je ne bi bilo treba dodatno potrjevati v nacionalnih parlamentih.
Združenje Ekoci se pridružuje pobudi Zveze društev biodinamikov Slovenije, evropskih organizacij, sopodpisnikov in več kot dveh milijonov ozaveščenih državljanov ter evropske poslance poziva, naj predlagane zakonodaje v sedanji obliki ne podprejo.
Več informacij je na voljo v prispevku: Zaščitimo skupno prehransko varnost in zaustavimo deregulacijo NGT – Plan B za Slovenijo.
Zakaj je to pomembno?
Slovenske evropske poslance pozivamo, naj upoštevajo previdnostno načelo in uradno stališče Republike Slovenije, ki je bilo do predlaganih sprememb kritično.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zagovarja previdnostno načelo in je na Svetu Evropske unije skupaj z nekaterimi drugimi državami glasovalo proti predlogu, vendar je bilo preglasovano. Odgovor ministrstva je priložen objavi.
Predlagano uredbo o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, in izdelkih iz njih je zavrnila tudi Komisija za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi, ki deluje kot posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije.
Sklep in več informacij o delovanju komisije sta na voljo na spletni strani Komisija za ravnanje z GSO | GOV.SI.
Združenje Ekoci in druge nevladne organizacije opozarjajo, da predlagana zakonodaja odpira resna vprašanja glede:
- zdravja ljudi in živali;
- varovanja okolja in biotske raznovrstnosti;
- prihodnosti ekološkega kmetijstva;
- pravice potrošnikov do obveščenosti in izbire;
- patentiranja semen;
- odvisnosti kmetov od velikih mednarodnih korporacij;
- stroškov in dostopnosti pridelave hrane;
- možnosti nenadzorovanega širjenja in križanja rastlin v naravi;
- zaščite ekoloških pridelovalcev pred morebitno kontaminacijo z rastlinami NGT.
Hrana, pridobljena iz rastlin NGT 1, po predlagani ureditvi za končnega potrošnika ne bi bila posebej označena. Patentiranje semen pa bi lahko povečalo odvisnost kmetov od multinacionalk in zvišalo stroške pridelave hrane.
Kakšno prihodnost bomo izbrali?
V času spremenjenih geopolitičnih razmer, negotovih dobavnih verig, pomanjkanja mineralnih gnojil in energetske krize je čas za premišljene in dolgoročno odgovorne odločitve.
Slovenija ima izjemne naravne danosti za razvoj trajnostne pridelave hrane. Odločiti se moramo, ali bomo podprli:
- ekološko, biodinamično, permakulturno in regenerativno kmetijstvo;
- uporabo domačih in lokalno pridelanih semen;
- semena, prilagojena našemu okolju in podnebnim razmeram;
- sonaravne načine pridelave z nižjimi vhodnimi stroški;
- večjo prehransko samooskrbo in prehransko suverenost;
- neodvisnost kmetov in potrošnikov od korporacij in uvoza.
Brez semen ni hrane. Ohranjanje lastnih semen, znanja in možnosti samostojnega odločanja o načinu pridelave je zato eno ključnih vprašanj prehranske varnosti.
Več informacij o pomenu slovenskih semen je na voljo na povezavi:
Več informacij o zakonodaji o NGT in patentiranju semen:
Odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
Poziv evropskim poslancem
V okviru pobude so bili poleg Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nagovorjeni tudi pristojne evropske institucije, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in evropski poslanci.
Med slovenskimi evropskimi poslanci se je na pozive odzval Matjaž Nemec, ki si prizadeva za nesprejetje predlagane zakonodaje v sedanji obliki.
Pisma evropskim poslancem in informacije o njihovem glasovanju so na voljo na povezavi:
Predlagatelji in sopodpisniki ne nasprotujemo znanosti, raziskovanju ali razvoju novih tehnologij. Zavzemamo se za zaščito temeljnih evropskih vrednot:
- previdnostnega načela;
- preglednosti;
- biotske raznovrstnosti;
- prehranske suverenosti;
- pravice potrošnikov do obveščenosti in izbire.
Dokler ne bodo ustrezno rešena vprašanja patentov, odgovornosti, označevanja, sobivanja različnih načinov pridelave in morebitnih posledic širjenja gensko spremenjenih rastlin v naravi, podpora sedanjemu kompromisnemu predlogu ni v interesu slovenskih kmetov, potrošnikov in prihodnjih generacij.
Prav tako je treba jasno odgovoriti na vprašanja:
- Kako bo urejeno sobivanje rastlin NGT, konvencionalnih in ekološko pridelanih rastlin?
- Kako bo preprečeno nenadzorovano križanje z divje rastočimi rastlinami?
- Kako bo ekološka pridelava zaščitena pred kontaminacijo?
- Kdo bo odgovoren za morebitno gospodarsko ali okoljsko škodo?
- Zakaj živila, pridobljena iz rastlin NGT 1, za potrošnike ne bi bila ustrezno označena?
- Kako bodo pred patentnimi zahtevki zaščiteni kmetje, žlahtnitelji in pridelovalci lastnih semen?
Nadejamo se, da bodo evropski poslanci izbrali odgovorno pot in predlagano zakonodajo zavrnili oziroma glasovanje preložili, dokler ne bodo opravljene zadostne neodvisne raziskave in ustrezno rešena vsa ključna vprašanja.
Za Združenje Ekoci, vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, sopodpisnike in somišljenike
Irena Rotar, predsednica Združenja Ekoci
Spodaj preberite:
- pisma evropskim poslancem;
- mnenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
- mnenje Komisije za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi;
- dodatna strokovna in informativna gradiva.