Dec.2025.

V poročilu so predstavljeni odgovori na poslane pobude odločevalcem  in pristojnim institucijam v državi, predsedniku Vlade in  Državnemu zboru in Državnemu svetu, ki so bile poslane  iz strokovnega simpozija »Javno naročanje z vizijo – trajnostno lokalna hrana v javne zavode«, v septembru 2025,  ki je združil predstavnike javnih zavodov, kmetijskih organizacij, lokalnih skupnosti, ponudnikov hrane ter odločevalcev s ciljem, da prisluhnejo in preučijo kako bodo konkretne predloge umestili  v sistem tako,  da bodo  otroci  v šolah in vrtcih, bolniki v bolnišnicah ter drugi uporabniki javnih naročil jedli večinoma domačo lokalno slovensko hrano in ne uvoženo iz druge celine. V javnem sektorju se porabi od 10 do 15 % celotno porabljene hrane v Sloveniji.

Pri tem naj ima prednost pri naročanju:  lokalna ekološka hrana,  nato lokalna hrana iz shem kakovosti,  nato konvencionalno lokalno pridelana hrana, ki naj ima prednost pred uvoženo hrano. Hrana z vsebnostjo žuželk in hrana pridelana s pomočjo bioinženiranga naj ne bo predmet javnih naročil. Za uresničitev teh ciljev, bi bilo potrebno izvesti določene ukrepe, da bi lažje zagotovil večjo dobavo kakovostne, lokalno sezonsko pridelane hrane in zgradili trdnejšo prehransko dobavno verigo, ki bo delovala v »normalnih časih« pripravljen pa bo tudi za čas nepredvidenih situacij. S pozitivnimi pobudami in vprašanji  smo naslovili na odločevalce dopise s konkretnimi vprašanja  ali bodo  naredili vse, da bodo dosegli cilje kot npr.  ustvarili boljše pogoje za  večji dele slovenske hrane, ali  se bodo kmetje povezali in zadovoljili potrebe po  lokalni hrani, ali bodo občine in lokalne skupnosti povezale  lokalne  ponudnike in kmete ter javne naročevalcev ali bodo pristojne institucije in ministrstva naredile korak dlje od sedanjih predpisov in razmišljali celostno za dosego takšnih ciljev in ustvarile pogoje za dolgoročno prehransko varnost.

Celotne podane pobude preberite na linku:  https://ekoci.si/wp-content/uploads/2025/11/POBUDE-IZ-SIMPOZIJA-JAVNO-NAROCANJE-Z-VIZIJO-VEC-TRAJNOSTNE-LOKALNE-HRANE-V-JAVNE-ZAVODE-origin-1.pdf

Predlogi so bili poslani vsem pristojnim ministrstvom in institucijam v državi, ki lahko doprinesejo k cilju.  Nekatere institucije so nam odgovorile pravočasno, nekateri sploh niso, iz ministrstev razen MKGP  nismo dobili odgovorov. Odgovor na naše pobude je podala v roku le  Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo  in prehrano. Ker od drugih ministrstev  ni bilo odgovorov, smo jih prosili za odgovor  še enkrat ter poslali Pobude tudi  na Kabinet  predsedniku Vlade dr. Robertu Golobu. LINK DO PISMA PV: https://ekoci.si/wp-content/uploads/2025/11/Ekoci-s-podporniki-Cestitke-ob-tednu-slovenske-hrane-in-poziv-predsedniku-vlade-za-okrepitev-prehranske-varnosti-trajnostne-lokalne-hrane-or.pdf.

Iz Urada za komuniciranje predsednika Vlade Republike Slovenije, so poslali odgovor takoj, iz kabineta Vlade so nam takoj  sporočili da so poslali  naše pobude  vsem ministrstvom s  pozivom, da nam odgovorijo v 15 dneh in njim v vednost. Odgovor med ministrstvi  je koordiniralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in smo da dobili v roku.

Odgovor vključuje odgovore, ki so jih pripravili: Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, Urad vlade za komuniciranje, Ministrstvo za javno upravo,  Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstva za obrambo, Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje , Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,  Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Zavod za blagovne rezerve RS, Urad za makroekonomske analize in razvoj

POVZETEK ODGOVOROV: Večina prejetih odgovorov temelji na poudarkih  zakonodaje in predpisov, ki trenutno veljajo, v večini pa manjkajo konkretni odgovori na podane pobude kakšen korak naprej bodo naredili, da bi izboljšali sedanje stanje. Državni svet se je zelo angažiral sklical izredno sejo odbora za kmetijstvo in poslal Vladi RS predloge iz poslanih pobud. Iz Državnega zbora nismo dobili odgovora.  Navdihujoče pa so trenutne aktivnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki jih namenjajo povečanju deleža lokalne hrane in ekoloških živil v javne zavode in ozaveščanju javnosti.

Da kljub temu sistem potrebuje nadgradnjo je razvidno iz  prakse, da kljub nekaterim uspešnim zgodbam kjer presegajo celo 40 odstotkov in več dobav z lokalno hrano so te le osamljeni primeri. V  večini javnih zavodov pa rezultati še niso zadovoljivi. Obstaja možnost, da se bo s podpisom sporazuma Mercosur, ki  omogoča uvoz hrane pod ugodnimi pogoji iz držav južne Amerike, razmerje med domačo in nizko cenovno uvoženo hrano še poslabšalo.  Dobra novica je, da načelom podpirajo pobude, vendar  si bo potrebno za  uresničitev teh pobud  še  prizadevati naprej, da jih bodo razumeli tudi odločevalci, naročevalci, kmetje in institucije ter  uporabniki in starši  ter kupci.  Za uvrstitev semen v  strateške  rezerve  semen  in hrane za vsaj za 50 rastlin, ki  so pomembne za prehrano ter  za semena v državnih rezervah ni bilo podpore saj zagovarjajo, da je zadostna prehransko varnost s semeni in hrano v okviru EU vendar navajajo le ukrepe, ki se izvajajo v okviru projektov, problema pa žal ne naslavlja celovito, tudi z čas morebitnih izrednih razmer in nacionalnega kmetijstva in gospodarstva.

Pobuda za razumevanje pomena multiplikativnega učinki javnega naročanja na razvoj kmetijstva, agroživilske panoge, ohranjanjanje podeželja in suverenosti države kot kaže ni bil razumljen večini naslovnikov, saj večina gleda na javno naročanje le iz svojega zornega kota in ne celostno in ne  upošteva potenciala razvojnega zagona bi lahko pomenilo za nadaljnji razvoj Slovenije,  če bi našli poti, da kljub trenutnim zakonskem omejitvam, ki bi jih bilo potrebno v nekaterih delih  premeniti  bila  v javnih zavodih ,ki  porabi do 15 % celotne porabljene hrane v Sloveniji v večini lokalnega slovenskega porekla v celotni agroživilski panogi od semena do krožnika,

 Dobre novice pa so:

1. Prehranska varnost  ključen cilj vizije: „Naše kmetijstvo in hrana v 2040“
2. Prehranska varnost  bo uvrščena v ključne  dokument za prihodnost:«  Strategija odpornosti Republike Slovenije – prehranska varnost kot prioriteta države«
3. Podpora k pobudi,  da  bi se organizirala dodatna javna služba za pomoč javnim naročevalcem namesto dosedanjih zasebnih in odvetniških služb je imela v večini pozitiven odziv.
4. Navdihujoče pa so tudi aktivnosti ki jih izvaja Ministrstvo  za kmetijstvo,  gozdarstvo in prehrano  pospešeno izvaja  za povečanje hrane v javne zavode
5. Dobro je bila  sprejete tudi Pobude, da naj se pripravijo priporočila, ki napotujejo javne naročnike, kako lahko že v okviru obstoječe zakonodaje zagotovijo več lokalne hrane (npr:  ločeni sklopi za naročila, pomoč z javnimi deli ipd.)
6. Poziv lokalnim skupnostim in občinam, da povežejo šole, vrtce in pridelovalce ter jih navdušijo za vzpostavitev dobavne verige.
7. Kmetijske stanovske organizacije KGZS in ZSS in povezane institucije se poziva, da vzpostavijo sodelovanje in navdušijo kmete za večjo pridelavo lokalne hrane.  Njihov pristop je razviden iz njihovih odgovorov ali pa odnosa, ko na Pobude sploh niso odgovorili.

• Navdihujoče so aktivnosti, ki jih  pospešeno izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,  ki poudarjajo pomen zdravega prehranjevanja in lokalno pridelane hrane, ter širi dobre prakse na načine:

1. promocija vse lokalne hrane s podkrepljeno promocijo shem kakovosti, pod sloganom Naša super hrana; Slovenski tradicionalni zajtrk ;Teden slovenske hrane -Šolska shema sadja, zelenjave in mleka ter mlečnih izdelkov (ukrep, ki ga izvaja MKGP v sodelovanju z MVI, MZ in drugimi deležniki);
2. projekt EKOLOŠKO + LOKALNO = IDEALNO (RTV oddaje Ljudje in zemlja);, Zmanjševanje odpadne hrane (izvajanje več programov in aktivnosti – akcijski načrt, Spoštujmo hrano, spoštujmo planet).
3. MKGP sodeluje z različnimi deležniki in podpira razne dogodke: Simpozij o trajnostno pridelani lokalni hrani in javnem naročanju na Celjskem sejmu (dogodek pod okriljem Združenja Ekoci, ki je potekal 17.9.2025); Vključevanje ekološke in lokalne hrane v izobraževalnih zavodih – izobraževalni regijski dogodek za kuharsko-prehransko osebje (dogodek potekal na Gorenjskem, Radovljica 23. 10. 2025); Celodnevni dogodek z okroglimi mizami in delavnicami za organizatorje prehrane v ednu slovenske hrane »Pamet v hrano, znanje na krožnik« (17. 11. 2025, Gospodarsko razstavišče).
4. MKGP trenutno izvaja naslednje:  Delavnice za prehransko-kuharsko osebje v Pomurski regiji – vključevanje lokalnih ekoloških živil v javnih zavodih (oktober, november) – v izvajanju;  Delavnice za prehransko-kuharsko osebje v Koroški in Primorski regiji – vključevanje lokalnih ekoloških živil v javnih zavodih (oktober, november) – v izvajanju; V letu 2026 bomo izvajali delavnice za prehransko-kuharsko osebje še v ostalih regijah po Sloveniji;
5. Programi promocij preko različnih medijskih zakupov v okviru aktivnosti »Naša super hrana« (ambasadorji IK, EKO, oddaje ipd).

Zahvaljujemo se institucijam in MKGP, ki so poslali odgovore pravočasno. Odgovori od institucij so objavljeni spodaj:

a) Zavoda RS za šolstvo, smo prejeli odgovor:

b)  Skupnosti občin Slovenije:

d)  iz Kmetijskega inštituta Slovenije

d)  Iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije:

e)  ZDEKS – Združenje ekoloških kmetov Slovenije, so podprli pobude

f)  Zveza društev  od Eko šol, so podprli pobude

Do konca decembra 2025 nismo prejeli odgovorov:

1. Zadružne zveze Slovenije, še ni odgovora
2.  Zveze podeželske mladine Slovenije, še ni odgovora,
3.  Gospodarske zbornice Slovenije – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, še ni odgovora,
4.  od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, še ni odgovora
5. od Inštituta za nutricionistko in Zveze potrošnikov Slovenije ni odgovorv
6. Skupnost vrtcev Slovenije- še ni odgovora

Še ena dobra novica: Pobude so bile podane  tudi na Državni svet RS,  ki so sprejeli naše pobude, organizirali so  izredno sejo ter poslali pobudena Vlado RS.

Pa še slabša novica: : Pobude so bile poslane tudi na Državni zbor Republike Slovenije od koder nismo dobili do konca decembra 2025 odgovora.

Povzetek. Iz trenutno zbranih odgovorov v večini ni zaznati, da bi  večina prejemnikov pobud razen Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bili pripravljeni narediti korak več za izboljšanje stanja in razmišljati celostno, kar pa žal sami ne bodo zmogli, če ne bo širše pripravljenosti zato, da bi skupaj dosegli večjo prehransko varnost v javnih naročilih in širše. Pozitivni odnos  za prihodnost v tej smeri je nakazalo tudi Ministrstvo za obrambo in za Ministrstvo za kohezijo ter Državni svet in Sekretariat predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba. Zatorej si bo potrebno prizadevati še naprej za več slovenske  hrane v javnih zavodih ter za boljšo prehransko varnost predvsem pa samooskrbo od semena do krožnika z lokalno hrano.

Zahvaljujemo se vsem strokovnjakom pri pripravi pobud, vsem predlagateljem pobud ter sopodpisnikom pobud ter podpornikom pobud.

S skupnimi  prizadevanji bomo še  naprej korakali s pozitivnimi pobudi k večji  lastni prehranski varnosti.

Srečno.

Za  Združenje Ekoci,  za vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen in sodelujoče pri Pobudah, Irena Rotar, preds.

Žalec,  29.1.2025