SEMENSKE KROGLICE – »UŽITNI PREHRANSKI GOZDNI VRT“  IN NARAVNO OKOLJE«, PRILAGOJENO NA PODNEBNE SPREMEMBE

Iz vsebine: Na vas se obračamo s prošnjo za preučitev pobude in predlogov, ki smo jih pripravili s strokovnjaki različnih področij, kako vam lahko pomagamo z naprednimi znanji in aktivnostmi pri čimprejšnji ozelenitvi Krasa po požaru s pričetkom pred jesenskim dežjem. Somišljenike Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Samooskrbni.net, gibanja Oskrbimo  Slovenijo – Štafeta semen in člane številnih združenj in društev skrbi, da bodo administrativni postopki kot podlaga za ozelenitev Krasa trajali predolgo. Menimo, da je nujno takoj pomagati naravi, da si ustvari vsaj podrast – da ne bi burja odnesla dodatne prsti iz Krasa in da preprečimo erozijo.

Obstajajo enostavni postopki aktiviranja rasti rastlin, ki vzpostavijo podrast in tako varujejo prst pred izsušitvijo in povečajo biodiverziteto – s pomočjo semenskih kroglic, ki bi jih odvrgli z droni ali he Kratka razlaga izdelave semenskih kroglic: vsebujejo dve tretjini humusa in eno tretjino ilovice ter semena ter vodo, oblikovano v kroglico v obliki cmoka z dodanimi avtohtonim rastlinami trav, zdravilnih rastlin, kraškega šetraja, sivke, morda za tatrske ajde, sibirskega žita, avtohtonih trajnih mešanic, morda grmovnicami, rujem, olivami. Semenske kroglice bi oblikovali s semeni rastlin, ki dobro premagujejo sušo in hitro rastejo, ustvarijo podrast in preprečijo nadaljnjo odnašanje prsti. Predlagajo, da dobre prakse iz tujine pogledate v videih, kako so semenske kroglice narejene, angažiramo drone ali helikopterje, ki razmečejo semenske kroglice za ozelenitev. Vzdrževanje Krasa se nato nadaljuje z permakulturnimi pristopi, ki zagotavljajo heterogenost in vračajo divjino za krepitev biodiverzitete. S permakulturnimi pristopi bi vnašali poleg klasičnega gozda, za katerega je potrebno ugotoviti za katera področja je primerna, še elemente jedilnih gozdov, s tem bi prispevali k dvigu samooskrbe v Sloveniji ter vračali ogljik v prst. S posaditvijo zdravilnih rastlin bi poskrbeli za ohranitev prsti, za zdravje prsti, poskrbeli za večjo samooskrbo s čaji ter trajnih žit, kjer teren to omogoča, kot so sibirsko žito, tatarska ajda ipd..

Z varovanjem okolja in s krepitvijo biodiverzitete ter z ustvarjanjem užitnih prehranskih vrtov (Forest garden) bi najhitreje prispevali k obnovi Krasa. Primer takšnega pristopa poznamo marsikje po svetu.

V nadaljevanju predlagajo, da se v načrtovanje vključijo nova znanja. Danes govorimo o modro-zeleni infrastrukturi, to je kombinirana raba rastlin in vode. Besedilo je objavljeno tudi v članku Eko Dežela.

Celotno besedilo lahko preberete spodaj.