Vsi prispevki, ki jih je objavil/a ekociadmin

VABILO na posvet “TRAJNOSTNI SODOBNI TRENDI V KMETIJSTVU” – Pomurski sejem, v petek, 25.9. 2020 ob 10.30 uri

Čas, ki prihaja bo bolj zahteven kot bi si želeli. Potrebna bodo nova znanja za nov sodoben način življenja .

Z veseljem vas vabimo  na izkušnjo kjer boste spoznali nova znanja, veliko povedanega pa videli kar sproti tudi v praksi na Pogonu zeleni dragulji narave na Pomurskem sejmu, ki bi bi če ne bi bilo ukrepov CV potekali na  sejmu Agra.  

TRAJNOSTNI SODOBNI TRENDI V KMETIJSTVU

Ob 10.30 uri: Rešitve za problem plastike v kmetijstvu – bio krožno gospodarstvo na primeru projekta LIFE BioTHOP

dr. Barbara Čeh (IHPS),  dr. Vesna Žepič Bogataj (TECOS Celje), Stojan Praprotnik (Razvojna agencija Savinja).Pri Poligonu  Zeleni dragulji narave

Lokacija. Predavalnica pri Poligonu Zeleni dragulji narave.

Ob 11.30 uri: Zelišča, neizkoriščen potencial  za povečanje dohodka na malih kmetijah

predavanje – predstavitev rezultatov javne službe za zelišča in genske banke zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS, mag. Nataša Ferant, IHPS;

Lokacija: predavalnica in ogled na Poligonu Zeleni dragulji narave.

Ob 12.30 uri: Ekosistemske rešitve v času podnebnih sprememb pri celoviti samooskrbi na manjših kmetijah

predavanje ddr. Ana Vovk Korže, Inštitut za promocijo varovanja okolja (IPVO), predavanje bo v okviru pilotnega projekta Ekomale;

lokacija: Predavalnica pri  Poligonu Zeleni dragulji narave, sledi ogled nasadov ter kosilo

Ob 14.30 uri: Alternativne poljščine in predstavitev kolobarja  na eko kmetijah

predavanje dr. Darja Kocjan Ačko, Biotehniška fakulteta, predavanje bo v okviru pilotnega projekta Ekomale;

lokacija: Predavalnica in ogled na  Poligonu zeleni dragulji narave.

———————————————-

Čez dan, od  10.00 DO 17.00 ure, pri poligonu Zeleni dragulji narave

  1. Izmenjevalnica semen, Gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen in Ajda Štajerska
  • Predstavitev knjige in društva –  Od lanu do platna, Turistično društvo Destrnik

lokacija: pri Poligonu zeleni dragulji narave.

Dogodki v organizaciji Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije s partnerji in IHPS – a; predstavitve, predavanja in prikazi dobrih praks bodo potekali  na Poligonu Zeleni dragulji narave pod skupnim imenom: “Trajnostni sodobni trendi v kmetijstvu.”  Velja prisluhniti novim dobrim informacijam strokovnjakov in pridelovalcev ter pogledati dobre prakse, da jih bo mogoče čimprej  vključiti v implementacijo dobrih rešitev na terenu v tem aktualnem času. Teme bodo zanimive: «Kakšne so ekosistemske rešitve za prilagoditev za zmanjšanje posledic podnebnih sprememb in povečanja samooskrbe na področju hrane in zelišč, kako do povečanja dohodka na malih kmetijah, novosti in dobre prakse alternativnih poljščin in eko kolobarja in kakšno je sistemsko ekološko kmetovanje?  Kakšen je  pomen semen, vloga lanu, konoplje, hmeljne vrvice kot vhodna surovina v proizvodnji? Predstavljen bo inovativen koncept bio krožnega gospodarstva na primeru biorazgradljive vrvice  v projektu Life Biothop.«

PS: Dogodki bodo organizirani v skladu z smernicami NIJZ.

Prijave in več info na @ekoci.si@gmail.com.

PREDLOGI ZA OKREPITEV DEJAVNOSTI SEMENARSKEGA CENTRA PTUJ za zagotavljanje samooskrbe s semeni in hrane v času spremenjenih podnebnih, gospodarskih in posledic COVID-19

Dne 17.7 2020 smo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovili nove pobude. Del teksta iz vsebine pobud navajamo tukaj, celoten dokument najdete na spodnji povezavi.

V Ekoci –  eko civilna iniciativi Slovenije, s somišljeniki gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen smo vam res iz srca hvaležni, da ste uspeli zadržati semenarski center Ptuj v državnih torej naših rokah. Vemo, da sigurno iščete najboljše možne rešitve, kako organizirati dejavnost, da bo čim več in čim bolj doprinesla k slovenskemu  kmetijstvu. Dovolite, da vam izrazimo svojo skrb in opišemo, kako vidimo stvari od spodaj navzgor in kje vidimo možne rešitve, kakšne dejavnosti in kako organizirati v Semenskem centru Ptuj, da bo lahko dolgoročno največ pripomogel k dobrobiti slovenskega kmetijstva in povečanju samooskrbe s semeni in hrano. Zato vam v prilogi v preučitev pošiljamo dopis: PREDLOGI ZA  OKREPITEV  DEJAVNOSTI  SEMENARSKEGA CENTRA PTUJ za zagotavljanje samooskrbe  s semeni in hrane v času spremenjenih podnebnih,  gospodarskih  in posledic CV-a.

Naprošamo za preučitev predlogov, ki so bili napisani iz poznavanja potreb trga, skrbi in prizadevanj zavzetih ljudi, ki se zavedamo, da brez semen ni hrane, največ pa štejejo tista, ki so prilagojena našemu okolju.V erjamemo, da bi na predlagan način lahko dolgoročno bil Semenarski center Ptuj uspešen, semenarstvo pa pomembna panoga  v tlakovanju večje samooskrbe in prehranske neodvisnosti.  Neodvisnost od tuje hrane pa je pomembna pri svobodi in samobitnosti naroda.

Verjamemo, da bi lahko na tak način tlakovali novo panogo v bio krožnem gospodarstvu ter na inovativen način predstavili tudi v aktivnostih  gastronomski regiji – od semena do krožnika. Veliko delovnih mest, ki jih poznamo sedaj, v prihodnosti ne bo več, zato je potrebno tlakovati nove inovativne panoge, kot je primer nove panoge čebelarstva, semenarstvo, varstvo starejših ipd. Vse to so priložnosti za oživitev podeželja, ki bodo omogočali nova delovna mesta na podeželju in hkrati ohranjala našo lepo deželo, da ne bomo lačni mi in ne naši otroci.

Več informacij na povezavi:

POBUDA: PTUJ – ZAKLADNICA SLOVENSKEGA SEMENARSTVA IN SAMOOSKRBE OD MARIJE TEREZIJE DO DANES

V iskanju poti, kako do več lastnih semen in do večje samooskrbe smo v juniju 2020 somišljeniki Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije pripravili pobude in jih naslovili na Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ministrici dr. Aleksandri Pivec in na občino Ptuj.

Povzetek delčka vsebine:

11. junij 2020 je pomemben dan za slovenski narod, da ohrani svojo suverenost, saj je bil sprejet Sklep, da SDH odkupi Ptujski center in se tako ohrani državni zaklad. Brez semen ni hrane. Takšna semena, ki so prilagojena naših rastnim razmeram, pa so v času podnebnih sprememb še kako dragocena. Pomena samooskrbe pa se v času pandemije zaveda čedalje več ljudi. Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije si v okviru Gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen že več kot 10 let prizadeva za ohranjanje, izmenjavo in hrambo slovenskih semen. Bili smo aktivni pri poskusu prve nameravane razprodaje Semenarne, ki jo je umestil za nadalje delovanje takratni minister mag. Dejan Židan in smo s pobudami in prošnjami na MKGP, da naj storijo vse, da bi semenarski center ostal v slovenskih rokah dejavni tudi sedaj. Glede na to, da delujemo »od spodaj navzgor«, menimo, da je potrebno pomen semen samooskrbe in suverenosti prehranske neodvisnosti z identiteto naroda čimbolj nazorno prikazati vsem generacijam. Zato vam, kot napredni županji ga. Nuška Gajšek prestolnice tega področja pošiljamo pobudo za organizacije razstave:

PTUJ – ZAKLADNICA SLOVENSKEGA SEMENARSTVA IN SAMOOSKRBE OD MARIJE TEREZIJE DO DANES

Več info najdete tukaj:

Dne 24.6 2020 je bil organiziran sestanek na Občini Ptuj. Spodaj najdete zapisnik iz sestanke obravnavanih pobud. 

Za Ekoci,

Irena Rotar

Skrivnostno življenje rastlin – knjižna uspešnica avtorjev Petra Tompkinsa in Christopherja Birda po 20. letih spet v ponatisu

Rastlina ni zgolj vsota substanc.
Rastline so živa bitja, senzitivna na vse, kar se dogaja okoli njih. So zelo občutljivi inštrumenti za merjenje človeških emocij. Vključijo se v naša energijska polja, jih hranijo in mi jim vračamo to energijo.” – Marcel Vogel, kemik in raziskovalec magnetizma, optičnoelektričnih pojavov in tekočih kristalov

Čudežnost rastlin bi moral poznat ne le vsak študent agronomije, ampak najmanj vsak, ki dela z zemljo in rastlinami, če ne že kar vsak otrok po kurikulumu v vrtcih, da bi kot družba in civilizacija imeli temelje za resnično prosperiteto. Slednje potrjuje tudi skupno spoznanje iz srečanja s Tomom Križnarjem, da nas ne le najbolj pesti pozaba pristnosti, originalnosti, naše integritete z naravo, to , da le tega ne čutimo več kot primarno pač pa da celo o naravi in rastlinah posebej resnično pojma nimamo.

SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE RASTLIN

Vsak dan na celotnem svetu okoli 65 milijonov kvadratnih kilometrov površine zelenih listov sodeluje v čudežnem procesu fotosinteze, pri katerem se proizvaja kisik in hrana za ljudi in živali. Ker se nam to zdi v vsakdanjem življenju samo po sebi umevno, se le redko navdušujemo nad skrivnostmi in fantastičnimi zmožnostmi rastlin. Poleg neverjetnih fizikalnih zmožnosti imajo rastline tudi zelo razvite čute in kot kaže neke vrste “psihične” sposobnosti in presenetljivo aktivno “čustveno” življenje. Še pred kratkim se je predpostavljalo, da so rastline avtomati brez čutil. Današnja znanstvena raziskovanja potrjujejo vizijo pesnikov in modrecev, da rastline lahko komunicirajo in imajo nekaj, kar bi lahko imenovali osebnost ali duša.
Rastline so sposobne zaznavati in razlikovati zvok, ki ga človeško uho ne sliši, reagirajo na take frekvence sončnega spektra, kot so npr. infrardeča in ultravijolična svetloba. Rastline so še posebej občutljive na rentgensko in visokofrekvenčno valovanje, ki ga uporablja tehnologija televizije.
Rastline imajo tudi čut za orientacijo in atmosferske spremembe. Ameriški pionirji in lovci na bizone so odkrili, da listi določene vrste sončnice (Silphium lacinatum) vedno kažejo točno v smeri sever-jug, kot kompas. Indijska sorodnica naši šentjanževki (Arbus precatorius) je tako občutljiva na električne in magnetne pojave v atmosferi, da Indijci po njenem “obnašanju” napovedujejo vreme. Poskusi, ki so jih delali v londonskem botaničnem vrtu Kew Gardens, so pokazali, da se s pomočjo te rastline lahko do neke mere napovejo potresi, vulkanski izbruhi in prihodi ciklonov, tornadov in orkanov.
Ovijalka vedno raste proti najbližjemu prijemališču, če pa premaknemo prijemališče (npr. žebelj na zidu), bo rastlina že po nekaj urah spremenila smer rasti. Ta nepojasnjen čut ji omogoča, da ko se premika skozi različne prepreke, ki bi nam, običajnim vidcem preprečevale gledanje, nezgrešljivo najde oprijemališče in se ovije okoli njega.

RASTLINE IN GLASBA

T.C. Singh, predstojnik katedre za botaniko na Univerzi v Annamalaidu v Indiji je z različnimi poskusi pokazal, da glasba spodbuja rast rastlin. V več poskusih so v laboratoriju predvajali različne melodije različnim rastlinam in rezultati so bili izredni. Rastline, ki so “poslušale” glasbo, so rasle veliko hitreje in dajale tudi številnejše in večje plodove, kot kontrolne rastline, ki so rasle brez glasbe. Riž, ki so mu predvajali različne melodije tradicionalne indijske glasbe “raga”, je dajal za 25 do 60 odstotkov večji pridelek, kikiriki in neka vrsta tobaka pa za 50 odstotkov.
George Smith, botanik in kmetijski raziskovalec iz Normala, Illinois, ZDA, je na enem polju koruze in soje predvajal Gershwinovo glasbo, na drugem pa ne. Rezultat je pokazal, da sta koruza in soja na glasbenem polju hitreje skalili in imeli debelejša, bolj odporna in bolj zelena stebla. Poskus je ponovil na uskladiščenem semenu, in izkazalo se je, da je seme iz glasbenega dela skladišča skalilo veliko prej kot kontrolno seme.
Profesor biologije Francis F. Broman na ameriškem glasbenem konzervatoriju Temple Blue College in njegovi študenti (glasbeniki) so delali poskuse z bučami. Na enem polju buč so osem tednov predvajali evropsko klasično glasbo 18. in 19. stoletja, na drugem pa rock. Na prvem polju so se rastline nagnile proti zvočnikom, medtem ko so se na drugem polju rastline nagnile stran od zvočnikov. Podobne rezultate so dosegli s koruzo, cinijami in žametnicami. Nekatere rastline na “rockovskem” polju so zrasle nenormalno visoke in imele premajhne liste, nekatere pa so bile pritlikave ali zakrnele. Že dva tedna po začetku poskusa so ovenele vse žametnice, medtem ko so žametnice ob klasični glasbi krasno cvetele. Rastline pod vplivom rocka so porabile več vode. Pregled korenin po osemnajstem dnevu je pokazal, da so korenine “rockovskih” rastlin rasle slabo. Bile so redko razvejane s povprečno dolžino 2,5 cm. Korenine rastlin na polju s klasično glasbo so bile gosto razvejane in imele povprečno dolžino 10 cm.
Ko so primerjali kompozicije za orgle Johanna Sebastiana Bacha in klasične kompozicije za sitar, tradicionalni indijski inštrument, so se rastline, ki so poslušale Bacha, nagnile za 35 stopinj proti zvočnikom. Rastline, ki so poslušale tradicionalno indijsko glasbo, pa so se nagnile celih 60 stopinj proti zvočniku, kot bi se z vsemi silami poskušale dotakniti izvora zvoka.
Dva profesorja Univerze v North Carolini, L.H. Royster in B.H.Huang, sta v sodelovanju s C.B.Woodliefom, raziskovalcem v laboratoriju tovarne Fiber Industries v Shelbyu, delala poskuse, kako vpliva hrup na rastline. Rezultati, objavljeni v Journal of the Acoustical Society of America, kažejo, da hrup upočasni rast rastlin tudi do 40 odstotkov.
Da so rastline povezane z glasbo, po svoje dokazuje tudi matematik Hans Kayser iz Nemčije. Preučeval je intervale zvoka in rast rastlin. Odkril je zanimivo relacijo med glasbenimi toni in obliko rastlin. Če se vse note ene oktave projecirajo v prostor in se na specifičen način narišejo koti med njimi, dobimo prototip lista. Torej interval oktave, ki je temelj celotnega glasbenega ustvarjanja, vsebuje v sebi formo rastlinskega lista.

RASTLINE IN ELEKTROMAGNETIZEM

James Lee Scribner, inženir elektronike iz Greenvillea, South Carolina, ZDA je trideset let eksperimentiral z elektromagnetnim obsevanjem različnih vrst rastlinskih semen. Aluminijasti lonec, poln zemlje s semeni, je priključil na posebne elektrode in na ta način vplival na semena rastlin. Fižol je zrasel na nenormalnih 6,5 metrov višine in ena sama rastlina je dala 77 litrov plodov.
Na osnovi Scribnerjevih poskusov je Italijan Bindo Riccioni razvil postopek za električno prepariranje semen. Naprava, ki preparira 5 ton semen na dan, spušča semena med kondenzatorskimi ploščami. Tako preparirana semena so dajala do 37 odstotkov večji pridelek. V Rusiji so dosegli s podobno tehnologijo sledeče rezultate: pridelek zelene koruzne mase se je povečal za 15 do 20 odstotkov, ječmena in ovsa za 10 do 15 odstotkov, graha za 13 odstotkov in ajde za 8 do 10 odstotkov.
John Nash Ott, pionir upočasnjenega snemanja filma, je postal slaven s svojimi posnetki rastlin, pri katerih dobijo gledalci ob hitrejšem predvajanju občutek, kot da rastlina v nekaj sekundah zraste in se razvije. Ott je izpostavljal rastline vplivu televizijskih ekranov. Fižol, ki je rasel pred televizijskim ekranom, se je popolnoma deformiral. Nekaterim rastlinam so korenine rasle v zrak namesto v zemljo. Podobni poskusi na podganah so pokazali, da postanejo podgane, ki so izpostavljene sevanju ekrana, hiperaktivne in agresivne, čez čas pa postanejo letargične.
S.P Ščurin iz Inštituta za avtomatizacijo in elektrotehniko v Novosibirsku je s sodelavci odkril, da živa tkiva komunicirajo med seboj tako, da pošiljajo in sprejemajo elektromagnetno sevanje. V dve s steklom neprodušno ločeni posodi so postavili kulture zdravih in bolnih celic. Če je kulture ločilo kremenčevo steklo, ki prepušča ultravijolično svetlobo, se je bolezen razširila tudi na zdrave celice. Če pa jih je ločilo steklo, ki ne prepušča UV svetlobe, se to ni zgodilo. Enak efekt so dobili, če so eno kulturo celic ubili z različnimi virusi, s strupom ali pa s smrtonosnim žarčenjem. Kot kaže, je za zdrave celice nevarno sevanje, ki ga oddajajo bolne celice, ker zdrave celice aktivirajo svoje obrambne mehanizme in to je usodno.

RASTLINE ZAZNAVAJO NAŠA ČUSTVA

Poligraf uporabljajo za merjenje električnega potenciala človeškega telesa in temelji na principu galvanometra. Po obliki poligrama (zapisa poligrafa), ki prikazuje spremembe električnega potenciala, lahko ugotavljajo, če se oseba zlaže. Cleve Backster, eden najboljših ameriških strokovnjakov za policijsko preverjanje ljudi s pomočjo detektorja laži – galvanometra, je nekega dne elektrode galvanometra iz radovednosti pritrdil na list zmajevca, tropske rastline, podobne palmi (Dracaena massangeana). Zatem je rastlino zalil. Namesto, da bi se električna prevodnost bolj vlažnega lista povečala, se je proti pričakovanju prevodnost zmanjševala po cik-cak krivulji. V drugem poskusu je nameraval rastlini zažgati list. Na njegovo začudenje, je ob tej misli, še preden je prijel za šibice, pisalo poligrafa naglo potegnilo ravno črto navzgor. To ga je tako presenetilo, da je začel z obsežnimi poskusi na 25 različnih rastlinah, med drugim tudi na pomarančah, bananah, čebuli in solati.
V enakih in podobnih poskusih je neštetokrat potrdil prejšnje rezultate. Rastline so reagirale na nevarnost, ki se je formulirala šele v glavi kot namen škodovati rastlini. Backster je ugotovil, da v določenih situacijah, ko se npr. približa kdo, ki pri svojem delu neprestano mrcvari rastline, poskusne rastline za nekaj ur nehajo reagirati, kot bi padle v “nezavest”. Ko nevarna oseba odide, rastline spet začnejo normalno reagirati.
Backster je ugotovil, da lahko rastline ugotovijo, kdaj se oseba zlaže. Na standardnem testu pri preverjanju laži mora oseba na vsa vprašanja o izbrani številki, ki jo je pred tem oseba izbrala, odgovoriti z ne. Backster je velikokrat ponovil ta poskus in vedno je rastlina močno odreagirala v trenutku, ko je na vprašanje o pravi številki oseba odgovorila z ne, medtem ko na ostala števila rastlina ni reagirala. Ko je Backster ta poskus uspešno demonstriral nejevernemu prim. dr. Arestidu H. Esserju, psihiatru z znanstvenoraziskovalnega oddelka Rockland State Hospital v zvezni državi New York v ZDA, se je presenečeni Esser opravičil Backsterju, ker se je pred tem posmehoval njegovim trditvam. Tudi pri slepih poskusih, ko nihče razen storilca ni vedel, kdo je uničil npr. sosednjo rastlino, je rastlina vedno močno reagirala samo na prisotnost storilca.
Ko je Backster začel predavati o svojih odkritjih, je odkril, da rastline enako natančno reagirajo tudi na poljubni oddaljenosti od njega. Npr., vedno ko je prikazoval diapozitive zmajevca v nekem oddaljenem mestu, je njegov zmajevec, ki je bil ta čas doma in priklopljen na poligraf, burno reagiral. Backster si je zapisoval svoja čustva in stresne situacije in zapiske primerjal s poligrafom na oddaljenih rastlinah. Ugotovil je, da rastline vedno reagirajo na stresne situacije svojega lastnika. Tudi zapiranje rastlin v Faradayevo kletko in v svinčeno posodo ni spremenilo rezultatov: rastline so enako reagirale na stresne situacije lastnika, ne glede na razdaljo.
Podobne poskuse je izvajal tudi Marcel Vogel, kemik in raziskovalec magnetizma, optičnoelektričnih pojavov in tekočih kristalov pri IBM, in dosegal podobne rezultate. Večkrat je tudi nastopil v različnih televizijskih oddajah v ZDA in demonstriral reakcije rastlin s pomočjo galvanometra. S svojimi mislimi je npr. sprovociral rastlino na močno reakcijo, takoj za tem pa jo je pomiril, tako da je zopet začela normalno reagirati na okolje. Vogel meni, da je neizpodbitno dokazano, da človek lahko komunicira z rastlinami: “Rastline so živa bitja, senzitivna na vse, kar se dogaja okoli njih. So zelo občutljivi inštrumenti za merjenje človeških emocij. Vljučijo se v naša energijska polja, jih hranijo in mi jim vračamo to energijo.”
Mnogi so ponovili take poskuse z različnimi uspehi. Nekaterim raziskovalcem, ki so poskušali ponoviti poskuse Vogela in Backstera, ni uspel niti en sam poskus. Vogel meni, da je pri teh poskusih ključ uspeha empatija med človekom in rastlino. Pravi, da je predpogoj za uspeh poskusa duhovni razvoj eksperimentatorja. To je v nasprotju s trenutnim stališčem uradne znanosti, ki zaenkrat še ne priznava, da kreativno eksperimentiranje ni možno, če eksperimentator ni del svojega lastnega eksperimenta. Backster pravi: “Kadarkoli je pristop k poskusom mahanističen in se ne ustvari obojestransko komuniciranje z rastlino, če se z njo ne dela kot s prijateljem, poskus ne more uspeti.”
Zanimive poskuse je delal tudi Pierre Paulin Sauvin, specialist za elektroniko iz West Patersona, New Yersey, ZDA, sodelavec korporacij Aerospace in ITT. Sauvin se je izpostavljal močnim, neprijetnim električnim udarcem ter s pomočjo galvanometra registriral reakcije njegovih rastlin na njegovo bolečino. Kmalu je ugotovil, da rastline reagirajo tako na njegovo bolečino, kot tudi na njegovo misel na bolečino in da so te reakcije neodvisne od fizične razdalje med njim in rastlino (delal je poskuse na oddaljenostih do 130 km).
Ken Hashimoto, doktor filozofskih znanosti in uspešni konstruktor japonskih elektronskih naprav ter konzultant japonske policije glede uporabe detektorja laži, je želel ugotoviti, če se je možno pogovarjati z rastlinami. Medtem ko je njegova žena govorila kaktusu, je kaktusove reakcije snemal, transformiral in ojačal, tako da je dobil značilen zvok. Mnogi, ki so prisostvovali “razgovoru” Hashimotove žene in kaktusa, so imeli občutek, da kaktus odgovarja v nekakšnem kaktusovem jeziku, ki je bil dokaj melodičen. Na mnogih javnih nastopih sta celo demonstrirala, da je kaktus sposoben šteti do dvajset. Hashimoto verjame, da izven tridimenzionalnega sveta obstaja še en svet višjih dimenzij in da je naš svet samo senca tega sveta. Ta višji svet upravlja z našim tridimenzionalnim materialnim svetom s pomočjo t.i. “koncentracije duha”, kar parapsihologi imenujejo psihokineza. Hashimoto pravi, da je problem v tem, da se kontrola duha lahko uporablja ne samo v dobre, ampak tudi v slabe namene.

INTELIGENTNO OBNAŠANJE RASTLIN

V Rusiji je profesor Ivan Isidorovič Guntar, predstojnik Oddelka za fiziologijo rastlin na Timirzajevi akademiji kmetijskih znanosti, z dolgoletnimi raziskavami pokazal, da rastline proizvajajo električne impulze, ki so podobni živčnim impulzom pri živalih in ljudeh. Ko so npr. korenino ječmena potopili v vrelo vodo, je v istem trenutku signal, ki so ga snemali na vrhu listov rastline, dobesedno ponorel, kot bi celotna rastlina takoj vedela, kaj se z njo dogaja.
Vladimir Grigorijevič Karamanov, direktor Laboratorija za biokibernetiko na Agrofizikalnem inštitutu je priključil rastline na naprave, ki so rastlinam omogočile, da njihove reakcije vplivajo na količino svetlobe in vode. Preko posebnega mehanizma so zaznavne spremembe potenciala spremenili v električne signale, s katerimi so kontrolirali dotok svetlobe in vode do eksperimentalne rastline. Rastline so se dejansko obnašale inteligentno in so npr. izbirale količino vode tako, da so si jo “privoščile” približno enkrat na uro za dve minuti.
Kazahstanski raziskovalci so eksperimentalno potrdili kratkoročen pa tudi dolgoročen spomin rastlin. Grah, krompir, pšenico in vrsto zlatice so naučili reagirati na frekvence bleskov ksenonsko-vodikove žarnice. Rastline so ponavljale prejete pulzacije z neverjetno točnostjo. Pri tem je bila zlatica sposobna ponoviti naučeno frekvenco celo po osemanjstih urah. Rastlino filodendrona so uporabili za razlikovanje navadnega kamna od rude. Ko so zraven filodentrona postavili kos rude, ki se po izgledu ni razlikoval od navadnega kamna, so filodendron “kaznovali” z električnim sunkom. Na ta način so filodenron pogojevali, podobno kot je Pavlov pogojeval izločanje sline pri psih z zvoncem. Filodendron se je čez čas dejansko naučil razlikovati navadni kamen od rude
Doktor psiholoških znanosti V.N.Puškin je s sodelavcem V.M.Fetisom delal poskuse z zaznavanjem čustev človeka, ki je hipnotiziran. Predpostavljali so, da hipnotiziran človek oddaja bolj čiste emocije, ki jih rastline lažje zaznavajo. Rastline so dejansko reagirale na vse sugerirane emocije, ki jih je doživljala poskusna oseba v hipnotičnem transu. S poskusi sta pokazala tudi, da rastline reagirajo na laž človeka. Puškin pravi, da je razvozlavanje skrivnosti življenja in zavesti tako neopisljivo ogromna in zapletena naloga, da od vsakega, ki bi si želel z njo spopasti, zahteva vse miselne sposobnosti in energijo in da mora razsikovalec pristopati k tem raziskavam svobodno in neobremenjeno, brez vsakih predsodkov in pogumno prekoračiti meje utrjenih poti današnje znanosti.

RASTLINE TRANSMUTIRAJO ELEMENTE

Hanoverski baron von Herzeele je že leta 1873 napisal knjigo, v kateri je opisal svoje poskuse, ki so potrdili, da rastline absorbiranja materijo iz tal in zraka tudi same neprenehoma ustvarjajo novo materijo. Z analizami je ugotovil, da vsebujejo odrasle rastline vsebujejo nepojasnjeno več kalija fosforja, magnezija in kalcija, kot ga je vsebovalo seme. Pri tem je rastline “gnojil” samo z destilirano vodo. Sklepal je, da da rastline transmutirajo npr. kalij v fosfor, magnezij v kalcij, ogljikovo kislino v magnezij in dušik v kalij.
Transmutacija je po mnenju današnjih fizikov možna samo pri jederskih reakcijah, ki jih lahko dosežemo samo z dovajanjem visoke količine energije. Herzeelove trditve so v nasprotju s tem in napeljujejo na to, da biološki pojavi v rastlinah niso opisljivi za znanimi fizikalnimi in kemičnimi zakoni.
Profesor Pierre Baranger, direktor Laboratorija za organsko kemijo na znani Ecole Polytechnique v Parizu, je želel preveriti Herzeelove trditve. Desetletni poskusi z nekaj tisoč analizami so popolnoma potrdili, da rastline dejansko transmutirajo. Pri procesu kaljenja semen zelenjave, ki se odvija v otopini manganovih soli, izginja mangan in na njegovem mestu je pojavlja železo. Pogoji, ki so potrebni za ta proces, so med drugim čas kaljenja, vrsta svetlobe in tudi lunina faza.
Vsaka žetev pšenice, pobiranje koruze, krompirja in ostalih kultur skupaj s plodovi odvzema tlom tudi kemijske elemente. Glde na nekajtisočletno izkoriščanje zemlje na nekaterih predelih (npr. V Egiptu in na Kitajskem) dnaes tla sploh ne bi smela več vsebovati magnezija. Temu navkljub so tla še vedno zelo polodna in še vedno vsebujejo magnezij v normalnih količinah.
Tudi Rudolf Hauschak je ponovil mnoge Herzeelove poskuse in ugotovil, da rastline ustvarjajo materijo in jo tudi izničujejo (eterizirajo). Pravi, da ne veljajo fizikalni zakoni za živo in neživo materijo. “Življenje ni rezultat spajanje elementov ampak obtaja nekaj, kar je bilo pred materijo. Ali ni bolj razumno predpostaviti, da je življenje obstajalo veliko prej in da je materija produkt obstoječega duhovnega kozmosa?”

RADIONIKA – MOGOČNA IN POTENCIALNO TUDI NEVARNA ZNANOST

William J. Knuth, strokovnjak za elektroniko na Univerzi Corpus Christi v Texsasu in Curtis P. Upotn, ki je diplomiral na Univerzi v Princetonu, sta želela preveriti, če lahko zavaruješ nasade bombaža pred škodljivci tako, da emitiraš valovanje, ki ustreza frekvencam kemijskih strupov, ki so jih takrat uporabljali za škropljenje. Po prvih uspešnih poskusih sta se odločila, da bosta poskušala vplivati na polje bombaža preko fotografije, saj je bilo nepraktično vplivati na rastline direktno. Predpostavljala sta, da so frekvence polja zapisane v fotografski emulziji, ki z njimi rezonira. Če vplivaš z določeno frekvenco na emulzijo fotografskega papirja, se bo ta prenesla tudi na polje.Ko sta začela s poskusom, v Tucsonu ni bilo niti enega znanstvenika, ki bi stavil deset centov na uspešnost take zaščite. Uspeh je bil nepričakovan. Na polju so dosegli 20 odstotkov večji pridelek ne da bi uporabili kakršnakola kemičnega škropiva. Industrijski kemik Howard Armstrong je ponovil poskus tako, da je pri fotografiji polja koruze odrezal del polja. Potem je fotografijo obseval z vibracijami močnega kemičnega insekticida. Izkazalo se je, da je 80 do 90 odstotkov škodljivcev, ki so se pred tem na polju nahajali, odmrlo. Na tistem delu fotografije, ki je bil odrezan in ni bil obsevan, se število škodljivcev ni spremenilo.
Kmalu so ustanovili podjetje UKACO Inc., ki je s to metodo ščitila polja, saj je bila metoda, čeprav neobrazrožljiva, zelo preprosta, poceni in neškodljiva za rastline in zemljo. Nekaj let je uspešno poslovala (npr. preidelek krompirja se je povečal za 30 odstotkov, hkrati pa so dosegali velike prihranke, saj ni bilo treba 6 do 7 krat škropiti krompir z insekticidi, kot je to običajno). Vendar je moralo podjetej prenehati delovati zarade hudega pritiska lobija koncernov kemijske industrije, ki proizvajajo insekticide.
T. Galen Hieronymus, inženir iz Kansas Cityja in edne najuspešnejših radioamaterejv v ZDA, je preučeval nenavadne pojave s subtilnimi energijami in odkrival zanimive podrobnosti. Patentiral je napravo za detekcijo vibracij kovin in drugih elementov, ki mu je omogočala ugotavljanje prisotnosti poljubnega kemijskega elementa v materiji. Hieronymus je poimenoval te vibracije eloptična energija. Vnedar ga je bakteriolog Otto Rahn opozoril, da je ta tehnologija, ki razkriva skrivnosti življenja, izredno nevarna in v nepravih rokah lahko pripelje človeštvo v katastrofalne situacije. Hieronymus je s pomočjo svoje naprave v sodelovanju s sodelavji podjetja UKACO, naredil poskus, kjer je ugotovil, da lahko s svojo napravo ne samo umori ampak dobesedno zdrobi črve, ki so zajedali koruzo. To ga je tako pretreslo, da se je odločil, da nikoli nikomur ne razkrije podrobnosti njegove naprave.
Inženir George De al Warr iz Velike Britanije je delal podobne poskuse ko Hieronymus in sodelavci podjetja UKACO. Tudi on je bil sposoben vplivati na rast raslin ne samo z direktnim obsevanjem rastlin ampak tudi posredno preko obsevanja njihovih fotografij. Dosegal je fenomenalne rezultate: do trikrat večje glavice zelja, skoraj dvakrat večji pridelek riža, do trikrat večjega pridelka ječmena itd. Vendar ko so drugi poskušali ponoviti njegove uspehe, jim to ni uspelo. Po triletnih eksperimentih je De la Warr prišel do zključka, do katerega so pred njim prišli že tudi drugi, in sicer da je v vseh teh poskusih odločilnega pomena človeški faktor: zavest eksperimentatorja. Ugotovil je, da ljudski duh, človeška misel, deluje na rast rastlin in je to pri celotni radioniki odločilnega pomena.

Kakšni mehanizmi delujejo pri teh procesih, kako in zakaj človeški duh vpliva na rastline in v čem je bistvo radionične, eloptične, orgonske, bio, psiho itd. energije, tega ne vemo. Očitno pa je, da je ta tehnologija mogočna vendar potencialno nevarna. Nikola tesla je malo pred smrtjo dejal: “Tistega dne, ko bo znanost začela preučevati nefizikalne pojave, bo v desetih letih napredovala več kot v vseh prejšnjih stoletjih svoje zgodovine.” Mogoče se jo to desetletje že začelo…

(po knjigi The Secret Life of Plants avtorjev Petra Tompkinsona in Christopherja Birda povzel in prevedel Igor Kononenko http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/povzetki/rastline.htm )

Odgovorni smo za prihodnost svojih otrok

objava v časopisu Novi tednik, dne 30.4 2020, novinarka Saška T. Ocvirk

Izginjajoče sadno drevje brez podmladka, na pol izpraznjene vasice, kjer životarijo ostareli starši v prevelikih hišah, ogromna koruzna polja, dragi hlevi obdani z velikimi stroji in stotinami silažnih bal, zaprta živina. Kot pravi Irena Rotar, je to žalostna podoba slovenskega podeželja s koronavirusom ali brez.

Na drugi strani se ljudje cele dneve ubijajo na delovnih mestih, da lahko plačajo drago najemnino ali stanovanjski kredit, vrtec in obšolske dejavnosti, zaradi katerih otroke komaj kaj vidijo, ter avto in gorivo, ki ga zares potrebujejo le za prevoz na delo. Čeprav jim na koncu ne ostane nič časa in še manj denarja, so neskončno hvaležni, da službo sploh imajo. »Kam plovemo, kje smo zdaj in kaj smo se iz zgodovine naučili?« se ob tem nesmiselnem poganjanju hrčkovega kolesa sprašuje naša sogovornica.

V rajski deželi lačni?

Slovenija je rodovitna in vodnata dežela. Kmetije z intenzivno klasično pridelavo sicer dajejo večji hektarski donos, vendar ima tako kmetovanje daljnosežne ekološke posledice. Zbita in gola tla so izjemno občutljiva na erozijo humusne plasti zaradi vetra in pogostih nalivov ter dolgotrajno sušo na drugi strani. Borna so tudi z mikroorganizmi in deževniki. Industrializacija kmetijstva, politika subvencioniranja in vedno večji vpliv multinacionalk so kmete marsikje po svetu povsem stisnili v kot.

»Zaradi kreditov, odvisnosti od semen in kemičnih sredstev ter dragih strojev v Franciji vsak dan stori samomor en kmet. Tudi pri nas je kmetij vse manj,« razlaga Irena Rotar. »K sreči se na drugi strani povpraševanje po ekološki hrani povečuje in daje kmetom priložnost, da se lahko odločajo za trajnostne načine pridelave hrane.«

V Sloveniji imamo:

864 kvadratnih metrov kmetijskih površin na prebivalca

380 kvadratnih metrov trgovskih površin na tisoč prebivalcev

Več pridelka na majhnih površinah 

Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije  je na kmetijsko ministrstvo v zadnjih letih podalo celo vrsto predlogov za povečanje samooskrbe, za promocijo vrtičkarstva in za trajnostno kmetijstvo ter oživljanje podeželja. »Kar nekaj predlogov je ministrstvo tudi sprejelo in podprlo. Zelo smo se razveselili državne kampanje za promocijo vrtičkarstva, ki spodbuja ljudi k pridelavi hrane za samooskrbo.« Pod taktirko Sanje Lončar bodo Rotarjeva in številni drugi strokovnjaki v naslednjih dneh med bralcev pospremili novo knjig Samooskrba v praksi – manj površin več pridelka. »To bo gotovo izvrsten pripomoček, ki bo tudi tistim, ki se tega prvič lotevajo, na majhnih površinah pomagal veliko pridelati.«

V prihodnje bo veliko odvisno od tega, koliko bo pristojno ministrstvo pripravljeno podpreti nove in bolj raznolike dejavnosti na kmetijah. Mi pa moramo razmisliti, kaj lahko storimo sami. »Smo dovolj zreli in modri, premoremo dovolj strpnosti in empatije, da bi lahko morda živeli v isti hiši s starši? Če živimo v mestu ali bi lahko živeli tudi v  bivanjski skupnosti z ostalimi ljudmi, kjer bi si medsebojno pomagali in znižali življenjske stroške?  Si lahko najdemo službo, ki jo bomo lahko opravljali od doma? Bi lahko v večino časa praznih gasilskih in kulturnih domovih ustvarili manjša podjetniška središča oziroma podjetniške inkubatorje?  Bi centri za socialno delo lahko povezali na primer mamico samohranilko in starejšo gospo, ki živi sama v preveliki hiši, da bi si medsebojno pomagali?« Irena Rotar naniza le nekaj zanimivih vprašanj.

Po starem ali še bolj po starem?

Kot pravi Rotarjeva, bodo kmetje morali krmariti med zakonitostmi narave in zakonitostmi trga. »Na globalnem trgu lahko s cenami tekmujejo le konvencionalni kmetje z velikimi površinami in strojno obdelavo. Če se zdi, da smo v Sloveniji samooskrbni vsaj z govejim mesom, to v resnici ne drži. Brez uvoženih krmil bi bili primorani precej zmanjšati živinorejo. Najbolje bi jo bilo prilagoditi virom hrane, ki je pridelana pri nas. Pridelek koruze na primer je zaradi podnebnih sprememb in posledične suše vedno manjši.« Namesto koruze bi lahko k živinski krmi dodajali industrijsko konopljo. Ta ima izjemne rastne in uporabne lastnosti, a se na naših njivah še ni zares prijela. »Zelo verjetno se bodo kmetje, ki imajo z družinskimi kmetijami dolgoročne načrte preusmerili v trajnostno, ekološko, biodinamično ali permakulturno kmetijstvo. Pridelek bo količinsko nekoliko manjši, a bo na trgu dosegal višje cene.« Tovrstna pridelava je še posebej primerna za manjše kmetije, ki jih je v Sloveniji največ. »Za oskrbo štiričlanske družine bi pri pridelavi na permakulturni način zadoščal poldrugi hektar zemljišča. To sicer ni nič novega. Naši dedki in babice so bili že na manjši ohišnici večinoma samooskrbni.« Pri odločitvi za eno ali drugo usmeritev bo gotovo pomembna tudi evropska kmetijska politika. Že zdaj pa je jasno, da bo po odhodu Velike Britanije iz skupine sredstev zanjo manj.

Semena, zemlja in voda

Verjeli smo, da bo družbeni razvoj lakoto počasi izkoreninil. Projekcije žal kažejo, da tudi prehranska varnost razvitega sveta ni samoumevna. Rodovitna zemlja, semena in voda postajajo strateško vse bolj pomembne. Vsaj kar zadeva semena, se v Sloveniji obnašamo precej brezbrižno. »Zelo smo zaskrbljeni, ker smo v Sloveniji izgubili že 80 odstotkov avtohtonih semen, ki so našemu okolju najbolj prilagojena. Zdaj so prodali še Semenarno Ljubljana, vključno z največjim vrtom semenarskega centra na Ptuju, kjer so semena žlahtnili. Kupil jih je srbski lastnik, v Srbiji pa so gensko spremenjena semena že dovoljena. Le upamo lahko, da   se kaj takega nikoli ne bo zgodilo z vodnimi viri. Požari v Avstraliji so dosegli  tudi zaradi tega katastrofične razsežnosti tudi zaradi tega, ker so vodni vir tam marsikje privatizirani.«

Glede na podnebne spremembe se bomo morali prilagoditi tudi v pridelavi hrane v rastlinjakih. Ti so vse pogosteje tarča močnih viharjev in neurij. »Razmišljati moramo o tako imenovanih vkopanih rastlinjakih, ki za termoregulacijo izkoriščajo moč naravnih virov zemlje. Taki rastlinjaki so primerni predvsem za manjše hribovske kmetije, v njih pa lahko hrano pridelujemo celo leto. »Več o teh rastlinjakih je opisano v knjigi Sveža zelenjava z domačega vrta 365 dni na leto.. Vesela sem, da se to uveljavlja tudi na naših balkonih in terasah.« V prvih dneh maja bo izšel  priročnik tudi na to temo. V tujini se v mestih vse bolj uveljavlja tudi pridelava hrane z akvaponiko in hidroponiko

»Kaj pomeni odvisnost od tujega uvoza, se učimo ravno v času pandemije. Ker nimamo več lastne semenarne s somišljeniki gibanja  Oskrbimo Slovenijo –Štafeta semen, pozivam0 odločevalce, da poskrbijo, da  ptujski center semenarne v Ptuju postane del genske banke semen Slovenije in da se državne zaloge nemudoma dopolnijo s semeni. Glede na odvisnost od tujine smo tu najbolj ranljivi.«

Ko se koristi množijo in stroški delijo

Rotarjeva se skupaj s somišljeniki Ekoci sprašuje, če bo politika znala poskrbeti za uravnotežen regionalni razvoj ter vzdržno razmerje med ekologijo, etiko in ekonomijo. Pri tem je pomembno, da vsak posameznik ne samo preživi, ampak živi človeka vredno življenje. »Vsak od nas mora razmisliti, s kakšnimi viri razpolaga, s kom bi lahko sodeloval, si izmenjal hrano  ali dobrine, skupno uporabljal kmetijske stroje  ali avtomobile,  kje in kakšno hrano bo kupil, kje živel.  Vprašati se moramo, ali bomo otroke v glavnem prepuščali , da jih bodo vzgajali drugi , medtem ko bomo mi služili denar, bomo za starše skrbeli sami ali bodo živeli v stanovanjski skupnosti, se bomo kljub tehnologiji, ki omogoča delo na daljavo vsi tlačili v mestih, medtem ko bodo idilične vasi propadale in še mnogo drugega.« V eko civilni iniciativi Slovenije so prepričani, da lahko delež vrtičkarskih površin toliko povečamo, da bomo znatno okrepili samooskrbo. »Morda bomo nekoč sistem uspeli nadgraditi tudi na način, da bodo viške lahko tudi vrtičkarji prodali,« še dodaja  sogovornica. Na tem principu že zdaj delujejo Izmenjevalnice semen in dobrin ter Zelemenjave. Morda bomo naše gasilske domove kdaj res spremenili tudi v sobotne izmenjevalnice lokalne hrane. »Luštno bi znalo biti in vsako pozitivno dejanje šteje. Slovenci smo v zgodovini vedno našli način, kako preživeti in ne dvomim, da bo tako tudi v prihodnje.«

Domača semena in košček zemlje bosta pravi zaklad

Samooskrba s kakovostno, lokalno pridelano in varno hrano državi omogoča suverenost ter neodvisnost od uvoza hrane.

Članek Irene Rotar, ustanoviteljice Ekoci – eko civilne iniciative Slovenije je bil objavljen v časopisu Utrip v marcu 2020, nastal pa je en mesec pred razglasitvijo pandemije COVID 19.

Več info na: https://www.zkst-zalec.si/upload/Post/2852/attachments/Utrip.marec2020.stran28.pdf.

Mi ne protestiramo – mi testiramo!

Evropski parlament je v četrtek, 28. novembra 2019, razglasil podnebno krizo v EU; to so sicer že storile posamezne države članice. Resoluciji bi morali nato slediti tudi ustrezne zaveze politike in proračunska sredstva za ukrepanje (več o tem).

V petek pa so bila mnoga mesta ponovno preplavljena s podnebnimi protestniki.

Mi ne bomo šli na ulice. Smo pa Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poslali predloge ukrepov, pri katerih lahko kot društva, organizacije in strokovnjaki pomagamo. Za hitrejše iskanje boljših zakonskih rešitev smo predlagali vrsto pilotnih projektov, ki bodo pokazali, da se da pridelovati in biti samooskrben tudi na veliko bolj trajnostne načine, kot jih poznamo sedaj. Namesto da protestiramo, vabimo, da skupaj testiramo nove možnosti.

Predloge smo pod okriljem EKOCI civilne iniciative skupaj pripravili: ddr Ana Vovk Korže, Meta Vrhunc, Sanja Lončar, Irena Rotar, mag. Nataša Ferant in Tatjana Buzeti.

Prelistajte tudi novi priročnik Samooskrba v praksi – več pridelka, manj površine.

Več info na: https://www.zazdravje.net/zdrava-hrana/mi-ne-protestiramo-mi-testiramo/

MANJ ODPADKOV s HIŠNImi LJUBLJENČKI: “ZERO WASTE KOKOŠKE”

Na kaj ste najprej pomislili ob napisanem naslovu? Morda na sviloprejke, svilo, svilene nogavice, svilene obleke, svilno pot, Kitajsko, Marca Pola…? No, vse to in še kaj se je »zabliskalo« v mojih mislih ob izrazu svilenke. Zato sem bila toliko bolj presenečena že naslednji trenutek, ko sem prebrala, da se pod tem izrazom skrivajo kokoši (a so tudi moje prve asociacije kmalu dobile smisel, o čemer boste brali v nadaljevanju).

Kot je v zadnjem času večkrat na družbenem omrežju objavila Irena Rotar (neutrudna aktivistka in gonilna sila Ekoci – Eko civilne iniciative Slovenije), so svilenke najlepše kokoši (na svetu op. a.). Ireni je glede tega zagotovo verjeti, saj so različne »pernate pomočnice« (račke, goske, indijske tekačice, več pasem kokoši) v njenem kokošnjaku že vrsto let. Prav posebno mesto med temi pa imajo japonske svilnate kokoši – petelinčka Silver in Čopko ter več kokošk Čopk.

Več info na : https://www.zazdravje.net/samooskrba/zero-waste-svilenke-kokosje-domace-ljubljenke/.

Vrtičkarstvo v vsak dom

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja prebivalce Slovenije, ki imajo možnost za obdelavo vrtov, gredic in njiv, naj to v čim večji možni meri izkoristijo.

Obdelovanje gredic, vrtov in drugih primernih površin, omogoča preskrbo z nekaj domače zelenjave, začimb in dišavnic. Za setev ali sajenje uporabite zdravo in kakovostno semena ter zdrave sadike. Med rastjo bodite pozorni na rastlinske bolezni in škodljivce. Odstranjujte obolele rastline. Delujte naravi prijazno, z uporabo čim manj kemičnih sredstev. Spremljajte napovedi opazovalno napovedovalne službe (prognostična obvestila).

Preberite celotno spodbudo Ministrstva, ki vključuje tudi povezavo na naš portal: https://www.gov.si/novice/2020-04-01-pomlad-je-cas-za-vrtickanje-in-samooskrbo/.

Foto: Anton Kolar, slika vzeta iz spletne objave MKGP.