Vsi prispevki, ki jih je objavil/a ekociadmin

Sporočilo za javnost: JUNIJSKO OBIRANJE SIBIRSKIH BOROVNIC – SOOSKRBOVALNICA DESETINKA – OSKRBIMO SLOVENIJO

Veseli nas, da se tudi čedalje več prepoznava pomen čudovitega  sadeža – modrega kovačnika: sibirskih borovnic, jagodami haskap, na način, da pomagajo pri pobiranju pridelovalcem in se istočasno sami  sooskrbijo z okusnimi ekološko pridelanimi sadeži jagod haskap. Kmet obiralcu podari 10 odstotkov od nabranih sadežev: npr: če nabiralec nabere 10 kg, vam pridelovalec podari 1 kg. Nabrane sadeže nabiralec kupi pri kmetu po najmanj 10 % ali več nižji ceni.

Sooskrbovalnica desetinka obuja tradicijonaših prednikov, kjer so se tisti, ki niso imeli dovolj zemlje lahko na način  da so pomagali pri delu kmetu sooskrbili  s hrano. Koncept Sooskrbovalnica desetinka  omogoči zavednim in zavzetim ljudem, da se lahko kvalitetno in ceneje oskrbijo s kvalitetno, ekološko pridelano hrano, kmetu pa omogoča pomoč pri  delu.

Sooskrbovalnico desetinko organiziramo v okviru vseslovenskega gibanja  za povečanje samooskrbe  in ohranjanja slovenskih semen Oskrbimo Slovenija – Štafeta semen, ki poteka že od leta 2012 dalje, Združenje Ekoci skupaj s partnerji Oskrbovalnica in Samooskrbni.net.

Po kakšni ceni kupiti sibirske borovnice? Ceno določi pridelovalec in je večinoma odvisna od velikosti in kvalitete borovnic, velikosti rastlin,  nasada in lokalne tržne ponudbe sorte. Na trgu se cene gibljejo od 12 do 15 eur za kg. Obiralci torej  dobijo borovnice, ki jih sami poberejo po konceptu Sooskrbovalnica Desetinka – torej 10 odstotkov dobijo podarjene ostale kupijo. Do konca maja so že pobrane borovnice na nasadih na Štajerskem in sicer v Savinjski dolini, kjer so jih obiralci lahko kupili po 7 ali 8 EUR pobiranje na Kozjanskem pa bo potekalo od 1.6. dalje. Na Gorenjskem jih bo možno kupite po 10€ dalje, enako na  Notranjskem. Kdor  pa jih želi kupiti, brez da bi jih sam obiral, pa jih lahko tudi kupi od 12.00 do 15 € na posamezni kmetiji.

Kako poteka Sooskrbovalnica desetinka lahko preberete tudi v opisu na www.ekoci.si; https://ekoci.si/…/sooskrbovalnica-desetinka-nacin…/ in https://www.samooskrbni.net/blog/sooskrbovalnica-desetinka ter https://oskrbovalnica.si/oskrbovalnica/ponudniki.

Kako pa že poteka letos po Sloveniji, pa tudi v člankih: 

V juniju 2024 vabljeni še na naslednje lokacije:

  1. SOOSKRBOVALNICA DESETINKA –  OBIRANJE BOROVNIC HASKAP NA ŠTAJERSKEM –  ŠENTJUR ,   dne: 1. 6. 2024 OB 10.00 uri.  Zainteresirani udeleženci pišite za več informacij na : ekoci.si@gmail.com  ali  pokličite pridelovalca: gsm:  041 719 051
  2. SOOSKRBOVALNICA DESETINKA OBIRANJE BOROVNIC HASKAP NA GORENJSKEM –   BRDO , dne 1. 6. 2024 junij od 9.00 urI Zainteresirani udeleženci pišite za več informacij na ekoci.si@gmail.com ali pokličite pridelovalca 040 849 803.      
  3. SOOSKRBOVALNICA DESETINKA –  OBIRANJE BOROVNIC HASKAP  NA NOTRANJSKEM – ILIRSKA BISTRICA  -dne  2.6. 2024 ob 10.00 uri . Zainteresirani udeleženci pišite za več informacij na ekoci.si@gmail.com ali pokličite pridelovalca tel: 051 372 614.
  4.  SOOSKRBOVALNICA DESETINKA – OBIRANJE BOROVNIC HASKAP –   LOPATINEC – HR- BLIZU MEJNEGA PREHODA SREDIŠČE OB DRAVI, dne  2.6.2024 ob  10:00 uri Zainteresirani udeleženci pišite za več informacij na ekoci.si@gmail.com ali pokličite pridelovalca:  +385 992543932

DOBRODOŠLI NA  SOOSKRBOVALNICI – SAMOOOBIRANJU  HASKAPA. Verjamemo, da boste našli veliko somišljenikov in uživali.

Za OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN – vseslovensko gibanje za povečanje samooskrbe in ohranjanje  slovenskih semen in Združenje  Ekoci, s partnerji, Irena Rotar 

Soustvarjajmo trajnostno prihodnost skupaj.

Več informacij o našem delovanju preberite na spletni strani www.ekoci.si.

Dobrodošli.

Za OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN – vseslovensko gibanje za povečanje samooskrbe in ohranjanje  slovenskih semen in Združenje  Ekoci, s partnerji, Irena Rotar 

sporočilo za javnost: BAZA ZNANJA 5 AKTIVNOSTI – NOVE GENOMSKE TEHNIKE PRIDELAVE RASTLIN, NAVDIHUJOČI UTRINKI IZ AKTIVNOSTI SODELUJOČIH V OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN, KAKO DO VEČJE SAMOOSKRBE – SKUPNOSTNE NJIVE IN SOOKRBOVALNICA DESETINKA, PRIHAJAJOČI DOGODKI

April, maj 2024

Po Sloveniji se vrstijo številne prireditve, delavnice, aktivnosti, izdelujejo se gredice, izvajajo se izmenjevalnice semen, sadik in semenskih kroglic, ki jih izvajajo številni sodelujoči v Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Aktivni smo tudi za dolgoročno trajnostno prihodnost in prehransko varnost na področju nesprejetja zakonodaje proti genomskih tehnikam rastlin in zaščiti slovenskih semen na način, da smo argumente poslali tako Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter od njih dobili tudi odgovor, poslali Evropskim poslancem, sodelovali v javni radijski oddaji. Za Večjo samooskrbo tudi za tiste, ki nimajo svoje zemlje ali pa premalo in se želijo oskrbeti z zdravo pridelano hrano se ljudje organizirajo na skupnostnih njivah preko Samooskrbni.net ter preko Sooskrbovalnice desetinka, kjer sodelujejo zainteresirani. V maju in juniju je organizirano obiranje borovnice haskap na način obujanja tradicije po konceptu desetinka – kjer desetino pobranega pridelka kmet obiralcu podari, če pa želi obiralec še več pridelkov pa jih lahko kupi po najmanj 10 odstotkov ali več, nižji ceni in se tako ceneje oskrbi s sonaravno pridelano hrano, kmet pa dobi pomoč pri pobiranju pridelkov. 


Vse slovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo Štafeta semen za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen ima čedalje več različnih oblik in sodeluje čedalje več ljudi. Kot vedno, vsako dejanje šteje.

Več informacij v videu spodaj.


Hvala  za vaš doprinos skupnega soustvarjanja  trajnostne prihodnosti.Veseli bomo vaših povratnih informacij o izvedenih aktivnostih ter napovednika vaših dogodkov.


S spoštovanjem,


Za vseslovensko gibanje za povečanje samooskrbe in ohranjanje  slovenskih  semen, Združenje Ekoci Irena Rotar, preds.

PISMO EU POSLANCEM – NUJNA PREUČITEV ARGUMENTOV – GLASOVANJE O NGT IN PATENTIRANJU SEMEN – IN KAKO SO GLASOVALI

V imenu somišljenikov je Združenje Ekoci poslalo dne 23.4.2024 Prošnjo za razmislek in za glasovanje proti uvedbi NGT tehnik pridelave rastlin direktno v naravo, dokler se ne raziščejo vsi vplivi.

KAKO SO SE ODZVALI in KAKO SO GLASOVALI EVROPSKI POSLANCI. Z ekipo smo preverili dostopno dokumentacijo Evropskega parlamenta na povezavi: https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/PV-9-2024-04-24-RCV_EN.pdf

STRAN 46 – 48

Ali v slovenski verziji na povezavi:

file:///C:/Users/HP/Downloads/PV-9-2024-04-24-RCV_SL%20(4).pdf

Iz dokumentov je razvidno, kako je potekalo glasovanje slovenskih poslancev: 

  1. Evropski poslanci Milan Brglez in Matjaž Nemec sta na naše  pismo odgovorila ter navedla  tudi argumente zakaj ste glasovala proti –  za kar se jima zahvaljujemo.
  2. Evropski poslanci: Milan  Zver, Romana Tomc , Irena Joveva in Klemen Grošelj –  na meil pošto niso odgovorili, so pa glasovali proti sprejetju. 
  3. Za je glasoval le poslanec Franc Bogovič in  Romana Tomc  – dokument   7.12. Rastline, pridobljene z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter hrana in krma iz njih.

Je pa zanimivo, da ima Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do sprejetje  te zakonodaje zadržano mnenje in zagovarja previdnostno načelo, za kar se jim zahvaljujemo  in se sprašujemo zakaj takšno mnenje  z glasovanjem ne potrdijo poslanci ki zastopajo državo. Evropski parlament je na gasovanju dne 24.4. 2024 na svojem zadnjem srečanju v tem sklicu sprejel to zakonodajo, ki gre naprej v  proceduro. 

PISMO IN PRILOGE, KI JE BILO POSLANO EVROSKIM POSLANCEM  

Spoštovani slovenski evropski poslanci

g. Matjaž Nemec,  g. Milan Brglez, g.Klemen Grošelj, ga. Irena Joveva, ga. Ljudmila Novak, ga. Romana Tomc,  g Franc Bogovič in g. Milan Zver.

Na vas se obračamo s prošnjo za dodatno preučitev argumentov pred glasovanjem.

Združenje Ekoci, eko civilna iniciativa Slovenije s partnerji in somišljeniki, ozaveščeno javnostjo ter napredno stroko in  društvi, Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen –  vseslovenskim gibanjem  za povečanje samooskrbe, ohranjanje  slovenskih semen in trajnostno prihodnost, ki deluje že od leta 2012  z zaskrbljenostjo spremljamo sprejemanje zakonodajnega paketa v Evropskem parlamentu.

Dne 24.4. 2024 boste namreč glasovali o pomembnih dokumentih, ki bodo bistveno vplivali na našo deželo, prihodnost hrane  in življenja sedanjih in prihodnjih rodov. Glasovali boste o  zakonodajnih predlogih:”Rastline ki so pridobljene z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami NGT njihova hrana in krma;  Pridelava in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala in Proizvodnja in trženje gozdnega reprodukcijskega materiala. Predlagamo, da se resnično poglobite v dokumentacijo, predvsem pa v amandmaje, ki osnovno verzijo dokumenta še bistveno poslabšujejo na povezavi:  https://www.europarl.europa.eu/…/A-9-2024-0014_EN.html

Naprošamo vas:  

1.     Da  glasujete proti zakonodajnemu paketu, ki je naveden zgoraj.

2.     Da preučite vse argumente, ki vam jih pošiljamo.

3.     Da se zavzamete za dodatno označevanje semen, hrane in  izdelkov – glede na način pridelave od semena do  krožnika  – KUPEC MORA VEDETI KAJ KUPUJE.

4.     Da podprete in predlagate zakonodajo, ki bo  prednostinaše čudovite dežele  z dejanji spremenila  v«  Eko regijo Evrope« 

Obrazložitev:

1.      Kot vam je poznano splošna javnost nikakor ni naklonjena GSO – gensko spremenjeni že več kot desetletje.  Novo poimenovanje: » Nove genomske tehnike  pridelave  rastlin; NGT ne spremeni dejstev,  da te tehnike  niso dovolj raziskane, da bi jih  pridelovali direktno v naravi,  brez da bi vedeli kaj pomenijo za zdravje čebel, ljudi, biotsko pestrost, če jih vnesemo direktno  v naravo?

2.      Ali morda poznate podatek, kaj   pomeni morebitna kontaminacija za ekološko kmetijstvo in biotsko pestrost?  Ali so znani podatki kaj  pomeni patentiranje semen za prehransko varnost in kaj za naše kmetijstvo.?

3.      S predlaganimi amandmaji v kolikor bi bili sprejeti  24.4. 2024 – ČE BI GLASOVALI ZA – tudi s pomočjo vaših glasov,  bi se  izenačilo konvencionalno kmetijstvo z genomsko pridelavo rastlin. Označevanje ne bi bilo potrebno:  označevanje semen pa  naj bi bilo celo prepovedano, kot piše v enem  izmed amandmajev

ZAKAJ VAS PROSIMO, DA  GLASUJETE PROTI.

Pošiljamo vam  gradivo v preučitev, v pomoč pri vaših odločitvah.

Napredni somišljeniki v Sloveniji se pridružujemo  argumentom,  ki so navedeni v dopisih  in že krožijo  po EU parlamentu in  že potekajo na EU ravni –če naštejemo le najpomebnejše  PAN Europe,  Greenpecace in Corporate Europe Observatory   

  1. Dopis : » Pet razlogov za zavrnitev poročila NGT na plenarnem zasedanju 24/04/2024 2 Corporate Europe Observatorys: »  poudarki« Ker bi  pomenilo bistveno znižanje varovanja okolja in zdravja. povzročilo porast patentiranih semen na račun kmetov, rejcev in kmetijske biotske raznovrstnost. Gensko spremenjena semena, proizvedena z »novimi genomskimi tehnikami«, so in bodo v bližnji prihodnosti patentirana. Njihova deregulacija povečuje nadzor kmetijskih korporacij nad kmeti in proizvodnjo hrane v EU… Prosimo, da preučite ostale  navedene argumente kot v dopisu  v priponki.
  2. Dopis z argumenti, ki jih je navedel Greenpeace in poslal EU poslancem : Zagotovitev ocene tveganja za vse nove GSO, kjer je posebej izpostavljeno, da je “Francoski zdravstveni organ, nemška zvezna agencija za varstvo narave in avstrijska agencija za okolje so v preteklih mesecih opozorila, da lahko novi GSO predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in okolje.” V poročilu avstrijske agencije za okolje (UBA) iz leta 2023, ki je namenjeno izključno možnim nenamernim učinkom novega genskega inženiringa, je navedeno, da nove genomske tehnike (NGT) temeljijo “na bioloških procesih, ki ne morejo zagotoviti popolne natančnosti.  Prosimo, da preučite še ostale argumente v dopisu.
  3. Dopis PAN EUROPE, ki je bil poslan članom odbora za kmetijstvo s poudarki:  o Predlogu uredbe o rastlinah pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami (NGT) ter njihovo hrano in krmo v Odboru za Okolje, javno zdravje in varnost hrane. S tem pismom želi PAN Europe deliti svojo globoko zaskrbljenost glede sedanjega predloga in številnih do zdaj vloženih sprememb,ki vsebujejo velike pomanjkljivosti. Bodo v sedanji obliki neizogibno vodile v nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi in okolje. Imeli bi tudi daljnosežne negativne posledice za pravice kmetov, proizvajalcev, trgovcev na drobno, potrošnikov in javnih organov.Državljani so večkrat izrazili, da so močno proti deregulaciji NGT/GSO,in vztrajati pri jasnem označevanju1. Na primer, v nedavni anketi Forsa je 96 % vprašanih so bili za varnostni pregled rastlin, ki so bile gensko spremenjene z uporabo novih procesov. 92 % jih meni, da morajo biti gensko spremenjena živila označena,ne glede na to, ali so bili uporabljeni novi postopki ali klasični genski inženiring2 .PAN Europe je zlasti zaskrbljen zaradi posevkov, odpornih na herbicide (HT), ki bodo povzročili povečanje uporabe škodljivih pesticidov, kot je to priča zlasti v Ameriki z pridelava soje, koruze, ogrščice in sladkorne pese, ki je tolerantna na glifosat, in njena velika posledice za javno zdravje in okolje. Tudi rastline, ki proizvajajo pesticide (PP). predstavljajo veliko tveganje za okolje in povečano odpornost proti škodljivcem. Na splošno je bistveno, da so vsi GSO, vključno z NGT, še naprej izpostavljeni velikemu tveganju oceno za ustrezno presojo možnih vplivov na ekosisteme in njihovo delovanje, kot tudi na zdravje ljudi. To zahteva temeljito oceno tveganja vsakega posameznega NGT rastlin, v zvezi z zdravjem ljudi, živali in okolja.
  4. Preučitev pobud iz posveta. V marcu 2024 je bil na Celjskem sejmu Altermed& Flora  v Celju organiziran  posvet:« Ali bomo v prihodnji jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano  hrano ? » , ki se ga je udeležila tudi  Eva Knez, Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano . Na  posvetu in tekom sejma  je bilo zbranih veliko dobrih predlogov in zbrano ogromno podpisov ljudi, ki podpirajo pobude predvsem so proti »stihijski« uvedbi novih genomskih tehnik dokler niso raziskani vsi učinki na zdravje ljudi, živali in naravo  iz etičnega, ekološkega in ekonomskega, kmetijsko agroživilskega in  trajnostnega  vidika. Ljudje želijo vedeti kakšno hrano jedo. Želij imeti informacije  na deklaracijah tudi po načinu pridelave, kar mora biti jasno označeno  – vse od semena do krožnika.  Pobude iz posveta so bile poslane odločevalcem. Iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo že dobili odgovor, kjer podpirajo previdnostno načelo  uveljavitve NGT in povezane  zakonodaje. Upajmo, da boste podprli njihova stališča. Naprošamo Vas, da tudi vi preučite Pobude iz posveta  in delujete k pozitivni implementaciji  predlaganih pobud, ki so objavljene tudi na spletni strani: https://ekoci.si/zadnje/pobude-iz-javnega-posveta-ali-bomo-v-prihodnosti-jedli-gensko-spremenjeno-ali-sonaravno-pridelano-hrano/.

Kaj bi pomenila uvedba  zakonodaje v kolikor bi jo sprejeli 24.4. 2024 za slovenski prostor prosimo, da si ogledate na kratkem filmu: Sanja Lončar: PRIHODNOST NAŠIH SEMEN: https://www.youtube.com/watch?v=nKXMwqECyjk

5. Kaj pa pomeni patentiranje semen tudi za slovenskega kmeta pa se lahko naučimo iz dokumentarnega filma Percy proti Goljatu na povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/tuji-filmi/174929376.

Spoštovani EU poslanci, verjamemo, da Vam je mar za prihodnost.

Zato pričakujemo, da boste preučili  dodatne  argumente  in glasovali v dobro ljudi in narave in ne samo kapitala.  Tudi mi smo za napredek in razvoj – vendar ne za ceno trajnosti. škode naravi  in zdravja, z zadržkom, da se zakonodaja implementira takrat ko bodo  raziskani vsi vidiki morebitne uvedbe.  Z radovednostjo  bomo spremljali kako boste glasovali ali boste  sprejeli ali ne predlagane amadmaje, ki bi imele dolgoročne posledice in o tem obvestili tudi javnost. Vsi dokumenti so preko sporočil za javnost objavljeni na www.ekoci.si in povezanih delujočih straneh partnerjev, ki si enako prizadevamo za trajnostno prihodnost.

Pošiljamo vam tudi članke, ki so že  bili objavljeni na to temo v reviji Jana: “Privatizacija semen –   a brez njih ni hrane” in na 24ur ter “Ali bomo kmalu kupovali le gensko spremenjeno hrano?“. V sredo 24.4.2024 pa bo Studio ob 17h na radio Prvi,  saj dogajanje spremljajo tudi napredni mediji, saj ozaveščene in napredne ljudi, ki jim je mar za prihodnost ta tematika izredno zanima.

Soustvarjamo trajnostno prihodnost skupaj.

S pozitivnimi dejanji.

S spoštovanjem,

Za Združenje Ekoci, partnerje in vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen s  somišljeniki,  

Irena Rotar, preds

ODGOVOR MINISTRSTVA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO NA POSLANE POBUDE IZ POSVETA »ALI BOMO V PRIHODNOSTI JEDLI GENSKO SPREMENJENO HRANO ALI SONARAVNO PRIDELANO HRANO«

Združenje Ekoci s partnerji, Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, vseslovenskega gibanja za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen, Društvo za celostno samooskrbo, Samooskrbni.net, Informacijsko središče Zazdravje.net in Celjski sejem so organizirali zanimiv posvet v času celjskega sejma Altermed & Flora, dne 15.3.2024, na temo »Ali bomo v prihodnosti jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano?«.

V času, ko smo priča spremembi prehranskih sistemov, spremenjenih geopolitičnih razmer in podnebnih sprememb, postopku sprejema zakonodaje na EU ravni o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranja semen, težavam v kmetijski panogi, ponudbi hrane v trgovini, ki ni več pridelana v zemlji, ampak tudi v vodi ali v laboratorijih, potrebujemo celovit sistemski pristop k strategiji kmetijstva, k nadgradnji organizacije kmetijstva in strategiji prehranske varnosti. Hkrati pa je to lahko tudi hkrati produktivna priložnost za zeleni prehod Slovenije v eko cono – eko vrt – bio regijo Evrope. Z umestitvijo strategije Slovenije k biokrožnemu trajnostnemu gospodarstvu, katerega temelj je kmetijstvo. Udeleženci se zavedajo, da razvoja in napredka ni mogoče ustaviti, želijo pa upoštevanje previdnostih načel pri implementaciji zakonodaje.

Na posvetu se je zbralo veliko število ljudi, na katerem so bili tudi častni gostje – vidni predstavniki odločevalcev, politike, stroke in institucij ter nevladnih organizacij:

  • Eva Knez, državna sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
  • dr. Martina Bavec, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru,
  • dir. Andrej Simončič, Kmetijski inštitut Slovenije,
  • dr. Maja Kolar, Semenjalnica,
  • Sanja Lončar, Samooskrbni.net,
  • Irena Rotar, Združenje Ekoci, eko civilna iniciativa Slovenije

Na podlagi odgovorov častnih gostov in informacij strokovnjakov, ekoloških kmetov ter sodelovanja zainteresirane javnosti so pripravljene spodnje pobude. Na posvetu in v času sejma je bilo zbrano večje število podpisov podpore k predlogom, ki so strnjeni v tem dopisu. Pripravljeni so s pomočjo strokovnjakov in sodelujočih naprednih članov združenja Ekoci s partnerji in Samooskrbni.net, Informacijskega središče za Zdravje.net in poslane na MKGP V PREUČITEV.

Prvotne pobude:

Z Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano smo prejeli konec aprila 2024:

Na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bila poslana Zahvala za prejete odgovore in prošnja za dopolnitev odgovorov.

POVZETEK dopisa:

Zahvaljujemo se vam za prejete odgovore na poslane pobude iz posveta na Celjskem sejmu v marcu 20024 – Ali bomo v prihodnosti jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano. Z soustvarjalci pobud smo jih preučili in vam pošiljamo zahvalo in prošnjo za dopolnitev odgovorov. 

Veseli nas vaše ukrepanje in zadržanost pri uvedbi NGT tehnik in nadejamo se, da boste vztrajali s previdnostnim načelom tudi naprej – kljub temu, da so poslanci Evropskega parlamenta dne 24.4 2024 prižgali zeleno luč za sprejetje NGT- novi genomskih tehnik pridelave rastlin – direktno v naravo – med njimi tudi slovenska poslanca Bogovič in Tomčeva, vsi ostali so bili proti in upoštevali so vaša previdnostna načela pri uvedbi NGT tehnik pridelave rastlin. Tudi Ekoci smo poslali Evropskim poslancem pred glasovanjem prošnjo in še dodatne argumente zakaj naj razmislijo o tematiki in naj glasujejo proti. Več info na www.ekoci.si.

Zahvaljujemo se Vam, da boste kot je vidno iz odgovora dodatno preučili tri naše pobude: kako do več slovenske hrane na jedilnikih javnih zavodov z umestitvijo v jedilnike – kar bo preučil Strateški svet za prehrano določi priporočljive jedilnike s slovensko sezonsko ekološko hrano.

Veseli nas, da ste sprejeli pobudo kako pospešiti lokalno pridelano hrano po dobrih praksah iz Avstrije in v sodelovanju z drugimi ministrstvi.

Veseli nas, da se zavedate pomena izobraževanja naročevalcev in izvajalcev ter ozaveščanja javnosti glede javnih naročil in pomena slovenske lokalne hrane ter ekoloških živil v javnih naročil ter da ste pripravljeni sodelovati na tovrstnem posvetu na sejmu V Celju, ki pa ga zaradi omejena dostopa do uporabnikov javnih naročil ne moremo izvesti sami brez vaše pomoči.

Veseli nas vaša podpora predlogu glede sonaravnih rešitev zeleno modre infrastrukture – ekomeridiacije. Kajti odškodnine niso edina rešitev potrebno je razmišljati trajnostno zadrževati vodo na mestu nastanka v izogib suše s elementi zadrževanja ter elemente za trajnostno prihodnost. Vendar nas zanima dodatno pojasnilo k tej temi kot navajamo v nadaljevanju.

PROSIMO PA ZA DOPOLNITVE ODGOVOROV.

Kot smo že v poslanih pobudah zapisali ponovno poudarjamo, da večinoma vaših ukrepov poznamo, in ste jih opisovali v odgovorih že poznamo in z njimi tudi obveščamo našo ciljno javnost ali pa jih napotujemo na ustrezno institucije.

Sporočilo za javnost: Štafeta semen, baza znanja, poročilo s posveta

  • BAZA ZNANJA 4
  • PRIHODNOST HRANE – ALI BOMO V PRIHODNOSTI JEDLI GENSKO SPREMENJENO ALI SNARAVNO PRIDELANO HRANO
  • PODELITEV ZAHVAL IN PRIZNANJ SODELUJOČIM V VSESLOVENSKEM GIBANJU OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN

Marec, april 2024. Veseli nas, da se vseslovenskemu gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen pridružuje čedalje več ljudi, organizacij, somišljenikov. Napredni ljudi se zavedajo vprašljive prihodnosti in razpoložljivosti zdrave hrane in so se pripravljeni angažirati. Veliko zavzetih ljudi se vas je pridružilo na Celjskem sejmu Altermed&Flora na Izmenjevalnici semen in znanja ter na posvetu ali bomo v prihodnje jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano. Podeljene so bile zahvale in priznanja sodelujočim v Oskrbimo Slovenijo – štafeta semena. Hvala in čestitamo.

Izvedena je bila največja Izmenjevalnica semen. Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, kije vseslovensko gibanje, ki si prizadeva za samooskrbo in ohranjanje slovenskih semen. K gibanju je k aktivnemu pristopu je vzpodbudilo Združenja za trajnostno prihodnost Ekoci – eko civilna inicitiva Slovenije. Od leta 2011 dalje po vsej Sloveniji izvajajo izmenjevalnice semen starih avtohtonih sort. Veseli smo, da sedaj izmenjavo semen organizirajo civilne iniciative ali posamezniki, organizacije, šole in vrtci po več krajih v Sloveniji Civilna iniciativa Ekoci in Samooskrbni.net pa pomaga z obveščanjem, posredovanjem informacij o izvedbi štafete semen ter nudi lokalno podporo s strokovnjaki, dobrih praks in povezovanjem sodelujočih društev. Napredni sodelujoči, zavzeti ljudje so vsem tem času posejali na tisoče semen, naredili ogromno semenskih kroglic in bistveno poskrbeli za biotsko pestrost in povečanje samooskrbe, premost nanj, nadaljevanje tradicije in nadgradnjo novih znanj v času podnebnih sprememb. Vsako dejanje za trajnostno prihodost šteje.

PRIHODNOST HRANE

  1. Odgovore, kakšna bo in kakšno si želimo, smo iskali na zanimivem posvetu: “Ali bomo v prihodnje jedli gensko spremenjeno hrano ali sonaravno pridelano hrano?«. Vabljeni gostje odločevalcev politike, stroke in prikazi dobrih praks ter polna dvorana udeležencev je vzpodbuda k resnemu razmisleku in odločnim ukrepom o prihodnji prehranski varnosti. V času spremenjenih geopolitičnih razmer in novih tehnik tudi umetno pridelane hrane. Vprašanja in pobude so postavili tudi obiskovalci, podkrepili s podpisi, njihove pobude in pa so se zbirale ves čas sejma na razstavnem prostoru Ekoci.
  2. Iz posveta prihaja nedvoumno sporočilo odločevalcem, da si ljudje želijo transparentnega načina označevanja hrane vse od semena do končnega izdelka z razpoznavno označbo na deklaracijah, da bo kupec sploh vedel, kaj kupuje in lahko primerja tudi cene: na kakšen. način je bila hrana pridelana: v zemlji / konvencionalno ali sonaravno – ekološko biodinanamično ali permakulturno) ali v vodi (hidroponika, akvaponika, airponika) ali z umetno pridelavo hrane: umetno laboratorijsko pridelano meso, med, ter vzgoja čričkov, mokarjev ipd… Želijo, da se vsa hrana, ki ni pridelana v zemlji prodaja v ločenih trgovinah ali na posebnih oddelkih. Najti je potrebni način ponudbe slovenske hrane in proizvodov – morda tudi preko nove slovenske verige od kmeta preko zadrug do kupca z oznako Kupujmo slovensko, da bo kupec, ki se želi oskrbeti s slovensko hrano točno vedel, kje lahko najde izključno slovensko hrano.
  3. Nameravana zakonodaja o pridelavi rastlin z novimi genovskimi tehnikam in patentiranju semen pa naj se v primeru, da bi bila sprejeta v Sloveniji ne implementira, dokler niso raziskani vzroki kaj pomeni takšna pridelava za zdravje ljudi, živali, čebel in okolja.

 Ali se tudi vi strinjate s predlaganim?

Izvedena je bila največja vseslovenska semen in znanja, ki so jih izvedli sodelujoči gibanju Oskrbimo Slovenijo-štafeta semen in Samoskrbni.net, ki je bila zelo dobro obiskana. Na posvetu so bile podeljene zahvala in priznanja sodelujočim v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen. Podelila jih je državna sekretarka Eva Knez, Sanja Lončar, Samooskrbni, net, Irena Rotar, Združenje Ekoci, gubanje Oskrbimo Slovenijo-štafeta semen. Zahvale in priznanja so prejeli: dr.Martina Bavec, za prizadevanja za ekološko kmetijstvo v Sloveniji, Čebelarska zveza Slovenije za aktivnost posejmo 100.000 semenskih kroglic, Vrtec Slovenska Bistrica za prizadevanja prenosa znanj ohranjanja slovenskih semen, samooskrbe in trajnostne prihodnosti. Center za varstvo in delo Golovec Celje, ga. Mojca Murko za aktivnosti ohranjanja slovenskih semen in trajnostne prihodnosti, Center za varstvo in delo Golovec ga. Mateja Brinovec za aktivnosti ohranjanja slovenskih semen in trajnostne prihodnosti, Društvo gospodinj Spuhlja za aktivnosti Izmenjevalnice in ohranjanja slovenskih semen, g. Slavko Turšič za biodinamični sadjarski koledar in ohranjanje starih sadnih vrst. Priznanja so prejeli OŠ Artiče ga. Natalija Vahčič Za prenos znanj in aktivnosti: « Od semena do semena.« Za izvedene aktivnosti ohranjanja slovenskih semen in samooskrbe sonaravne pridelave in trajnostne prihodnosti, Društvo gospodinj Spuhlja, ga. Suzana Čeh Društvo gospodinj Spuhlja dr. Nataša Belšak Šel Vrtec “Otona Župančiča ” Slovenska Bistrica ga. Klavdija Čoh, Vrtec “Otona Zupančiča ” Slovenska Bistrica, ga. Leonida Lipovšek, ga. Nina Borko Bezjak in ga. Judita Kamenšek, Center za varstvo in delo Golovec ga. Ksenja Križnik Krajnc in OŠ Prebold, ga. Marjana Kladnik.

SPOROČILO ZA JAVNOST: Povzetek pobud z javnega posveta na temo »Ali bomo v prihodnosti jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano?«

Združenje Ekoci s partnerji, vseslovenskega gibanja za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen, Društvo za celostno samooskrbo, Samooskrbni.net in Celjski sejem so dne 15.3.2024 v času celjskega sejma Altermed & Flora organizirali posvet na temo »Ali bomo v prihodnosti jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano?«.

Iz posveta prihajajo ključna sporočila iz pobude, ki celostno naslavljajo odločevalce k učinkovitejšemu celostnemu pristopu k kmetijski politiki, zagotavljanju lastne prehranske varnosti, k zaščiti naravnih virov in izdelave k strategije Slovenije z konkretnimi ukrepi ohranjanja prednosti resursov, ki jih imamo. Poudarek je bil na pristopih z ohranjanjem tradicionalnih vrednot spoštovanja, poštenja, dela in narave, gradnji povezovanja in ohranjanja kulturne, naravne dediščine z nadgradnjo sodobnih znanj, ki podpirajo razvoj naš zelene dežele. Želijo več ekološke hrane in hrane pridelane v zmelji in jasno označitev hrane hrano ki ni pridelana v zemlji. Želijo da otroci v vrtcih jedo zdravo hrano in da niso poskusni poligon za nizkocenovno umetno pridelano hrano Z obširnimi pobudami naslavljajo predloge ukrepe ki bi lahko hitro rešili veliko težav. Poudarjajo, da je z globalizacijo večina naravnih virov in resursov pa tudi vrednot ogroženih. Zato želijo celostni pristop kot strategiji razvoja bio krožnega gospodarstva kot dolgoročne prednosti Slovenije za nadaljnji razvoj sedanjih in prihodnjih rodov Slovenije. Podrobne pobude so objavljene na spletni strani www.ekoci.si (https://ekoci.si/zadnje/pobude-iz-javnega-posveta-ali-bomo-v-prihodnosti-jedli-gensko-spremenjeno-ali-sonaravno-pridelano-hrano/), povzetek pobud pa je v nadaljevanju dopisa.

  1. NOVE GENOMSKE TEHNIKE PRIDELAVA RASTLIN IN PATENTIRANJE SEMEN

Pobude iz posveta nedvomno sporočajo, da kupci želijo, da morebitno sprejetje EU zakonodaje, ki določa pridelavo rastlin z novimi genomskimi tehnikam in patentiranju semen v Sloveniji ne uveljavi oz. se v implementacijo ne uvrsti, dokler ne bodo v daljšem časovnem obdobju raziskani vsi parametri vpliva tovrstnih semen in rastlin na zdravje, ljudi, čebel, živali in biotsko pestrost, če jih umestijo direktno v naravo.

Apelirajo na odločevalce, da izvedejo vse ukrepe za dolgoročno zaščito naravnih virov in zaščito kmetijsko zemlje, zaščitijo slovenska lokalna in avtohtona semena in uredijo status kmetijske pridelave, zagotovijo dolgoročne ukrepe za prehransko in izvedejo vse ukrepe za dolgoročno zaščito naravnih virov in zaščito kmetijsko zemlje, zaščitijo slovenska semena in uredijo status kmetijske pridelave, zagotovijo dolgoročne ukrepe za prehransko varnost in celostni pristop ustvarjanje trajnostne prihodnosti tudi kot razvojne priložnosti Slovenije.

  • KUPCI ŽELIJO VEDETI KAKŠNO HRANO KUPUJEJO. LOČEN STATUS HRANE, KI NI PRIDELANA V ZEMLJI.

Zbranih je ogromno podpisov kjer ljudje želijo, da se hrana pridelana v vodi in na umeten način v laboratorijih kot je umetno meso, umetni med ipd, jasno označi in se prodaja izključno v ločenih trgovinah ali na ločenih oddelkih v obstoječih trgovinah. Zato, da bodo kupci vedeli kaj kupujejo in med seboj znali primerjati cene.

Zato je potrebno za kmetijstvo opredeliti izključno tisto hrano, ki zraste v zemlji ter na vsekam izdelku označiti način pridelave – konvencionalno, integrirano, ali sonaravno (ekološko, biodinamično permakulturno). Dejavnost, ki pa se ukvarja s pridelavo hrane v vodi, hidroponika, akvaponika, airponika in umetno proizvodnjo mesa, medu in ostalih »izdelkov namenjenih za prehrano« nastalih v laboratorijih ali bioinižinerskimi tehnikami, ter hrano, ki vsebuje mokarje in čričke ter ostale žuželke ter seveda in gensko spremenjeno hrano, pa naj se opredeli kot gospodarska dejavnost proizvodnje in ne kmetijstva. Opazen je trend in lobiranje korporacij, da bi denar, ki je namenjen zelenem prehodu kmetijstva, dejansko dobili za razvoj industrijske pridelave v zaprtih sistemih, ki ni več kmetijstvo in bo le spraznilo državne blagajne, ter kmete, ki vztrajajo pri naravni pridelavi dodatno oslabili in prikrajšali za možnost preživetja. Zaradi tega je potrebno s sredstvi za spodbude kmetijstvu skrbno nameniti le za hrano, ki je pridelan av zmelji in odvisna od naravnih pogojev in podnebnih sprememb.

Na, pred in posvetom in na sejmu so se zbirali podpisi in dodatne pobude. Ljudje najbolj pogrešajo strategijo razvoja Slovenije, želijo, da se vzpostavijo pogoji za zaščito naravnih virov, kmetje opozarjajo na nepoštene odnose v prehranski verigi in nepošteno dodeljevanje subvencij.

Želijo več ekološke hrane in zaščito manjših kmetij, ki so tudi varuhi krajine, zato v pobudah, poslanih na MKGP predlagamo, da se manjše kmetije kot ambasadorjem trajnosti dodeli mesečni dogodek; minimalna plača s plačanimi prispevki za urejanje in vzdrževanje krajine ter z začetnimi sredstvi 10.000 nepovratnih sredstev zagotovi trajne nasade za vzpostavitev pridelave hrane Po trženju nad 10.000 € dohodka pa se jih normalno obdavči. To bi pomagali tudi k ohranitvi podeželja in pripomoglo k reševanju pričakovanega pomanjkanja delovnih mest, ki nedvomno prihaja. Z dodelitvi statusa ekološkega kmeta kot »trajnostnega ambasadorja« na malih kmetijah bi ohranili podeželje, Tukaj pa bi lahko Slovenija izkoristila nišne panoge za razvoj prehranske varnosti kot so zeliščarstvo, semenarstvo, čebelarjenje, sonaravna pridelava hrane – od semena do krožnika… Potrebno je dodatno razvijati obrt in podjetništvo, rokodelske centre in zagotovitev osnovne infrastrukture in pogojev ki omogočajo uravnotežen razvoj regij in omogočajo življene tudi na podeželju. Pomembne ukrep za zagotovitev več ekološke hrane je tudi ta, da Sklad kmetijskih zemljišč prednostno dodeli zemljišča v najem tistim kmetom, ki bodo poskrbeli za ekološko pridelavo hrane.

  • ZAŠČITA KMETIJSKE ZEMLJE IN NARAVNIH VIROV POLITIKE

IN IZDELAVA STRATEGIJE RAZVOJA SLOVENIJE

Z zaščito kmetijske zemlje naj se uvedejo takojšnji ukrepi za preprečitev zmanjševanja obdelovalne kmetijske zemlje, ki jo imamo sedaj le cca. 800 m na prebivalca.

Za novogradnje naj se prvenstveno uporabijo obstoječi resursi pozidave – uporabijo obstoječe parcele, obnova poslopja, obstoječa in obnovljena infrastruktura, ki se zaradi novih vlaganj ustavlja, V Sloveniji imamo veliko zapuščenih posestev, praznih lokacij, v 50 naseljih sploh ni prebivalcev. Pri prodaji vse zemljišč naj država uvede predkupno pravico in oddaja lastništvo za uporabo le v najem. Priča smo razprodaji kmetijske zemlje, ki jo kupuje država Vatikan – preko institucij; cca 800 ha gozdov na Gorjancih in ostalo tuje korporacije, tujci, ki kupujejo posestva ob naših mejah, tuje korporacije vključno z gospodarskimi subjekti, in propadajočo kmetije ob naših mejah in v notranjosti. Koliko je sploh še Slovenije, ki je lasti Sloveniji in državljanov Slovenije, se sprašujejo ljudje.

Predlagajo, da naj se takoj ustavijo se naj trenutne aktivnosti načrtovanja DPN suhih zadrževalnikov v Savinjski dolini. Po sedanjem DPN načrtovanju poplavne varnosti reke Savinje prioritetno s suhimi zadrževalniki bi bilo uničeno 1200 ha kmetijske zemlje, spremenila bi se mikroklima, pozebe in viharji bi lahko bili čedalje pogostejši in poslabšali bi se pogoji kmetijske pridelave. Podtalnica na širšem področju bi se še znižala, suša bi bila čedalje bolj verjetna Fakulteta za geografijo in povezanih študij je pripravila skupaj z mednarodno strokovnjakinjo na tem področju prof.drr. Ana Vovk in študenti, ki jih tudi vodi, vzporedne rešitve za poplavno varnost reke Savinje z vključitvijo ekomeridiacij, naprednih znanj modro zelene infrastrukture. Kaj predlagajo lahko prisluhnete na javni radijski oddaji Poglobljeno, RTV Slovenija, Radio Maribor na povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/poglobljeno/175029063?fbclid=IwAR3tU0n9QoIe7X7-veaABHc5xxxh6Hh1JE5IohSAydDPNx0cmAwbGiFP3yA

Osnovne rešitve smo že podrobno opisali v dopisu, poslanim na Direkcijo za vode, objavljen pa je tudi na naši spletni strani: https://ekoci.si/zadnje/sporocilo-za-javnost-pobude-za-izboljsave-predstavljenega-dpn-savinjska-dolina-suhi-ali-mokri-zadrzevalniki/.

Predlagamo, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z Ministrstvom za okolje takoj izvede mednarodni razpis za ponovno načrtovanje poplavne varnosti reke Savinje v izogib trajnostni škodi in vključi tudi napredna znanja ekomeridiacij ne samo gradbene in vodne stroke ter vključi domače in tuje strokovnjake. Vključiti je potrebno napredna znanja modro zelene infrastrukture – ekoremediacije v ukrepe poplavne varnosti – te so tudi pogoj za črpanje EU sredstev in ne samo gradbeni posegi, ki bodo odpeljali vodo iz doline takoj.

K večji pridelavi hrani za ljudi, ne večino za živali je potrebno vzpodbuditi konvencionalne kmete, ki potrebujejo za svoj razvoj – večja vlaganj robotizacijo, digitalizacijo in upoštevanje parametrov za ohranjanje prsti in naravo ohranitveno kmetijstvo in posodabljanje kmetijskih gospodarstev. Kmetijski sektor lahko več sredstev nameni tem kmetom, če se izloči industrijska, umetna hrana iz prejemanja subvencij za kmetijstvo.

Zato podajamo pobude, da se zagotovi dolgoročna prehranska varnost, vključno s semeni, in dovolj hrane v državnih rezervah tudi v času izrednih razmer. Vzpostavi se naj inovativna fleksibilno kmetijska politika, na kateri bi lahko temeljila strategija razvoja Slovenije, ki bi izkoristila potencial slovenske dežele – tudi poimenovanjem države za eko cono – eko vrt – bio regije Evrope, ki bi dajala dodano vrednost kmetijskim pridelkom, zelenemu butičnemu turizmu in povezanih panog, izgradi k izgradnji strategije razvoja Slovenije tudi z dejanji, ki temeljijo na biokrožem gospodarstvu, ki enakovredno obravnava osnovne parametre razvoje – ekologijo, etiko in ekonomijo, katere glavni vir je kmetijstvo ter ohranjanje naravnih virov.

Predlagamo vzpostavitev »Fair trade – Slovenija« – pravično trgovino za pravično porazdelitve deležev v kmetijstvu je nujna, saj spreminja način delovanja trgovine z boljšimi cenami, dostojnimi delovnimi pogoji in pravičnejšim dogovorom za kmete, delavce in končne porabnike. Zato je nujno, da se tudi na tak način uredi status kmetov, ki sedaj konkurirajo s cenami svojih pridelkov na s svetovnem trgu. Da bomo to možno doseči, je potrebna vzpostavitev slovenske pravične trgovina vzpostavitev odnosov v prehranski verigi – kmet – zadruga – slovenska trgovska veriga – kupec. Kako to storiti je opisano v celostnih pobudah, objavljenih na www.ekoci.si.

  • VEČ SLOVENSKE HRANE V JAVNIH NAROČILIH

Zagotoviti je potrebno večjo porabo slovenske hrane preko javnih naročil, da bodo otroci v vrtcih, bolniki v bolnicah in ostali uporabniki jedli zdravo slovensko hrano. Preprečiti je potrebno vključitev umetno pridelane hrane na jedilnike otrok dokler s ene ugotovi kaj to pomeni za njihovo zdravje. Predlagamo uvedbo pozitivno diskriminacije za slovenska živila pridelano čim bližje lokaciji uporabnika, saj ima takšna hrana najmanjši okoljski odtis pobrana je v pravi fazi zrelosti in čim naj odpadkov. Del sredstev iz subvencij pa je potrebno nameniti poleg kmetom, pa tudi distribuciji in končnemu porabniku javnih naročil. Strateški svet za prehrano naj določi osnovne parametre vključitev jedilnikov prednostno slovenske sezonske hrane. Potrebno je ter vzpostaviti proces izobraževanja na nivoju izvajalcev naročil. Predlagamo izvedbo simpozija o uporabi in načinu izvedbe slovenske hrane na celjskem sejmu v septembru 2024. Potrebno je izobraziti tudi kupce in otroke v šolah.

  • NAUČIMO OTROKE TUDI ZNANJA ZA ŽIVLJENJE

V izobraževalnem procesu je potrebno otroke naučiti znanj za življenje, z mesečnim naravoslovnim dnevom v naravi. Pomoč na kmetijah, tehnik preživetja, sajenja rastlin, semenskih kroglic, pogozdovanja, pomoči na kmetijah, uporabo divje hrane. Naučiti jih je potrebno zavedanja da lahko vsak s svojimi dejanji prispeva k trajnostni prihodnosti v vsem izobraževalnem procesu, uporabo divje hrane. Vsak šola in vrte naj ima eko vrt, gredice, zelišča. Tako bodo prihodnji rodovi pripravljeni tudi na življenje v izrednih razmerah. Uporabiti je potrebno dobre prakse, kot so Mrežo gozdnih vrtcev, Čebelarske zveze Slovenije, Eko šol, Dobre prakse vrtca Slovenska Bistrica, vseslovenskega gibanja za povečanja samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, Samooskrbni.net ipd.

Zavedamo se, da je temelj vsega kar nas obdaja in daje možnosti za preživetje narava. Veseli smo lahko, da živimo v manjšem koščku raja naši Sloveniji, kjer zraste vse, kar damo v zemljo. Ali se bomo znali organizirati, da ne bomo tudi v času spreminjajočih se geopolitičnih razmer in podnebnih sprememb, da ne bomo lačni ne mi, ne naši otroci in ohranili deželo pa je odvisno od odločevalcev od aktivnih in naprednih ljudi, intelektualcev, stroke ki naj služi pravim vrednotam ter aktivnih dejanj vsakega posameznika, k kjer vsakdo od nas nekaj zna in zmore pri skupnem soustvarjanju prihodnosti. In kaj boste prispevali vi?

Širši opis pobud iz posveta je poslan odločevalcem ter naprednim medijem ter objavljen na spletni strani www.ekoci.si in www.zazdravje.net.

Za več informacij o pobudah nam pišite na elektronski naslov ekoci.si@gmail.com.

S spoštovanjem,

Za Združenje Ekoci in somišljenike pobud: Irena Rotar, predsednica združenja

Za Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen: Mateja Rotar

Za društvo Samooskrbni.net: Sanja Lončar

Za Semenjalnico: Maja Kolar

Za Mednarodni center za samooskrbo Dole: prof.drr. Ana Vovk

in ostali sodelujoči strokovnjaki in kmetje ter predstavniki zainteresirane javnosti pri pripravi pobud

Pobude iz javnega posveta »Ali bomo v prihodnosti jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano?«

Združenje Ekoci s partnerji, Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, vseslovenskega gibanja za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen, Društvo za celostno samooskrbo, Samooskrbni.net in Informacijsko središče Zazdravje.net in Celjski sejem so organizirali zanimiv posvet v času celjskega sejma Altermed & Flora, dne 15.3.2024, na temo »Ali bomo v prihodnosti jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano?«.

V času, ko smo priča spremembi prehranskih sistemov, spremenjenih geopolitičnih razmer in podnebnih sprememb, postopku sprejema zakonodaje na EU ravni o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranja semen, težavam v kmetijski panogi, ponudbi hrane v trgovini, ki ni več pridelana v zemlji, ampak tudi v vodi ali v laboratorijih, potrebujemo celovit sistemski pristop k strategiji kmetijstva, k nadgradnji organizacije kmetijstva in strategiji prehranske varnosti. Hkrati pa je to lahko tudi hkrati produktivna priložnost za zeleni prehod Slovenije v eko cono – eko vrt – bio regijo Evrope. Z umestitvijo strategije Slovenije k biokrožnemu trajnostnemu gospodarstvu, katerega temelj je kmetijstvo. Udeleženci se zavedajo, da razvoja in napredka ni mogoče ustaviti, želijo pa upoštevanje previdnostih načel pri implementaciji zakonodaje.

Na posvetu se je zbralo veliko število ljudi, na katerem so bili tudi častni gostje – vidni predstavniki odločevalcev, politike, stroke in institucij ter nevladnih organizacij:

  • Eva Knez, državna sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
  • dr. Martina Bavec, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru,
  • dir. Andrej Simončič, Kmetijski inštitut Slovenije,
  • dr. Maja Kolar, Semenjalnica,
  • Sanja Lončar, Samooskrbni.net,
  • Irena Rotar, Združenje Ekoci, eko civilna iniciativa Slovenije.

Na podlagi odgovorov častnih gostov in informacij strokovnjakov,ekoloških kmetov  ter sodelovanja zainteresirane javnosti so pripravljene spodnje pobude.

Na posvetu in v času sejma je bilo zbrano večje število podpisov podpore k predlogom, ki so strnjeni v tem dopisu. Pripravljeni so s pomočjo strokovnjakov in sodelujočih naprednih članov združenja Ekoci s partnerji in Samooskrbni.net, Informacijskega središče zazdravje.net, društvo Samooskrbni.net, društva za biodinamiko, kmetov in zainteresirane javnosti  v tem dopisu.

Poleg novih pobud navajamo tudi nekaj tistih, ki so že bile podane v prejšnjih dopisih, a so ostale neuresničene. Iz predlaganih pobud je razvidno, da si državljani želimo transparentnosti pri nakupu hrane, ohranjanju naše zelene dežele in sistemskih ukrepov, ki bodo podpirali trajnostno prihodnost.

a)     S posveta prihaja nedvoumno sporočilo, da naj Slovenija v primeru, da bo sprejeta zakonodaja o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranju semen, ta uredba izvzame za implementacijo v Sloveniji, dokler ne bo v daljšem časovnem obdobju ugotovljeno, kaj to pomeni za zdravje ljudi, čebel in biotsko pestrost z upoštevanjem vseh načel etike, ekologije in ekonomije in nedotakljivost naravnih virov brez možne kontaminacije.

b)     Veseli smo, da je država sprejela sklep o zagotovitvi semen tudi v državnih rezervah, kajti brez semen ni hrane. Vendar v državnih rezervah ni  še niti enega zrnca semena. Potrebno je sprejeti ukrepe za povečano žlahtnjenje in zaščito slovenskih avtohtonih semen in vzpodbuditi ohranjevalce sort, ki bi zagotavljali tudi sprotno založenost s semeni v državnih rezervah. Veseli smo, da smo, da smo tudi z našimi prizadevanji pripomogli k temu, da je Ptujski žlahtniteljski center v državni rokah. V slovenski genski banki je kar 5400 vrst in sort semen, vendar se žlahtni premalo. Slovenska semena na trgu le težko kupite – minimalno 20 sort zelenjadnic, ter vsega skupaj le nekaj več kot 150 sort vključno s poljščinami, travniškimi rastlinami in ostalimi semeni. Širša obrazložitev o tem je bila že podana, napisano veliko člankov, želimo, da se uredijo ukrepi za zaščito lokalnih in avtohtonih semen in da se izvedejo spodbujevalni ukrepi za ohranjevalce slovenskih sort semen in poskrbi s ciljnimi ukrepi za ohranjanja naše kulturne in naravne dediščine, naših semen, ki smo jih izgubili že 80% z ustreznimi  ukrepi vse od semena do krožnika. Širša obrazložitev o tem je bila že podana, na to temo pa je nastalo tudi veliko člankov in drugih medijskih objav. Z ustreznimi ukrepi, ki bi za lokalni certifikat zahtevali da je lokalno vs ;od semena do krožnika, ki  bi lahko zagotovili večjo kredibilnost promociji lokalne hrane. (Trenutno veliko naših zaščitnih označb, dejansko pospešuje prodajo tujih surovin, ker cerfiticira le recepturo ali lokacijo izdelave končnega produkta.) Dodatne informacije o tem najdete na https://ekoci.si/zadnje/samooskrba-s-hrano-v-sloveniji-v-drzavni-rezervi-niti-zaklja-semen/.

c)     Prav tako vas prosimo za posodobljen seznam opis avtohtonih sort, ker ga na spletu razen iz leta 2013 ni mogoče dobiti, prav tako ni objavljen na KIS: https://ekoci.si/wp-content/uploads/2015/02/Opis-avtohtonih-in-tradicionalnih-sort31.pdf. Naprošamo, da MKGP še enkrat preuči odgovor, ki nam je bil podan na naše pobude, saj so se razmere na trgu že spremenile: https://ekoci.si/zadnje/odgovor-ministrstva-na-podane-pobude-glede-prehranske-varnosti/ .

d)     S posveta prihaja nedvoumno sporočilo odločevalcem, da si ljudje želijo transparentnega načina označevanja hrane vse od semena do končnega izdelka, z razpoznavno označbo na deklaracijah, da bo kupec sploh vedel, kaj kupuje in lahko primerja tudi cene; na kakšnih način je bila hrana pridelana: ali je bila pridelana v zemlji / konvencionalno ali sonaravno – ekološko, biodinamično ali permakulturno) ali v vodi (hidroponika, akvaponika, airponika) ali z umetno pridelavo hrane (umetno laboratorijsko pridelano meso, umetni med, ter vzgoja čričkov, mokarjev encimske tovarne… Pri tem mora je potrebno čimprej sprejeti previdnostne ukrepe, da se umetno pridelana hrana ne znajde na jedilnikih  šol in vrtcev dokler se ne ugotovi kaj to pomeni za zdravje otrok-ki naj ne bodo testni poligon za proizvode prehranskih tehnologij.

e)     Potrebno je zagotoviti ukrepe, da bo  zagotovljena dolgoročna prehranska varnost in da bodo otroci v šolah, vrtcih in bolniki v bolnicah ter preko javnih naročil lahko jedli zdravo hrano.

f)       Udeleženci so izrazili pobudo, da se vsa hrana, ki ni pridelana v zemlji, novimi tehnologijami,  prodaja v ločenih trgovinah ali na posebnih oddelkih. Najti je primeren način označevanja ponudbe slovenske hrane in proizvodov – nadgraditi obstoječe označevanje izbrana kakovost – morda Kupujmo slovensko. Potrebno je zagotoviti trgovske police za slovenske kmetijske proizvode in okrepiti agroživisko panogo pridelavo z višjo dodano vrednostjo morda tudi preko nove slovenske verige od kmeta preko zadrug do kupca z oznako Kupujmo slovensko, da bo kupec, ki se želi oskrbeti s slovensko hrano točno vedel, kje lahko najde izključno slovensko hrano. Podajamo pobudo nove definicije, kaj je kmetijstvo, v smislu pridelave hrane in ohranjanja naravnih virov.

g)     Podani so predlogi kot pobuda odločevalcem, da se sprejmejo ukrepi za zaščito podeželja, tudi malih kmetij, ohranjanje naravnih virov, zaščito kmetijske zemlje, vode, čistega zraka, in da se omogočijo boljši pogoji pridelovalcem za sonaravno pridelavo hrane v zemlji s vzpodbujanjem nišnih panog: čebelarstvo, zeliščarstvo, semenarstvo, trajnostna pridelava sadja in poljščin, sonaravno pridelane hrane od »Semena do krožnika.« Več o tem pišemo v nadaljevanju.

h)     Takoj je potrebno sprejeti  dodatne ukrepe za zaščito kmetijske zemlje in ohranjanje vodnih virov.

i)       Ponovno naj se preuči umeščanje suhih zadrževalnikov v Savinjski dolini, umestijo naj se sonaravne rešitve, kot so akumulacijska jezera, mejice, vzporedne struge, mokrišča.

j)       Po sedanjem DPN načrtovanju poplavne varnosti reke Savinje prioritetno s suhimi zadrževalniki bi bilo uničeno 1200 ha kmetijske zemlje, spremenila bi se mikroklima, pozebe in viharji bi lahko bili čedalje pogostejši in poslabšali bi se pogoji kmetijske pridelave. Podtalnica na širšem področju bi se še znižala, suša bi bila čedalje bolj verjetna. Predlagamo, da se pri  načrtovanju naj  upoštevajo spremenjeni pogoji pretočnosti reke Savinje od tisočih odvoženih ton gramoza iz Savinje, ki so jo izvedli v marcu 20024 in se bo bistveno izboljšala pretočnost reke, kar bo pripomoglo k poplavni varnosti. Sedanji načrtovalci poplavne varnosti ne želijo prisluhniti  prebivalcem, niti napredni stroki in sploh ne vključujejo nič od 147 poslanih pobud  na osnovni DPN.  Univerza v Maribor,  Fakulteta za geografijo in povezanih študij je pripravila skupaj z mednarodno strokovnjakinjo na tem področju prof .drr. Ana Vovk in  študenti, ki jih tudi vodi,  vzporedne rešitve  za poplavno varnost reke Savinje z vključitvijo  ekomeridiacij, naprednih znanj modro zelene infrastrukture.  Kaj predlagajo lahko   prisluhnete na javni radijski  oddaji Poglobljeno, RTV Slovenija, Radio Maribor na povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/poglobljeno/175029063?fbclid=IwAR3tU0n9QoIe7X7-veaABHc5xxxh6Hh1JE5IohSAydDPNx0cmAwbGiFP3yA

Osnovne rešitve  smo že podrobno opisali v dopisu, poslanim na Direkcijo za vode, objavljen pa je tudi na naši spletni strani: https://ekoci.si/zadnje/sporocilo-za-javnost-pobude-za-izboljsave-predstavljenega-dpn-savinjska-dolina-suhi-ali-mokri-zadrzevalniki/.

Predlagamo, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  skupaj z Ministrstvom za okolje takoj  izvede mednarodni razpis za ponovno načrtovanje poplavne varnosti reke Savinje v izogib trajnostni škodi in vključi  tudi  napredna znanja ekomeridiacij  ne samo gradbene in vodne stroke ter vključi domače in tuje strokovnjake. Vključiti je potrebno napredna znanja modro zelene infrastrukture – ekoremediacije v ukrepe poplavne varnosti – te so tudi pogoj za črpanje EU sredstev in ne samo gradbeni posegi, ki bodo odpeljali vodo iz doline takoj.

Celoten dopis lahko preberete spodaj.

Sporočilo za javnost iz posveta “Ali bomo v prihodnosti jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano?” ter podelitve priznanj in zahval za projekt “oskrbimo slovenijo – Štafeta semen”

Celje, 15.03.2024

Na Celjskem sejmu Altermed & Flora je bil organiziran zanimiv posvet: “Ali bomo v prihodnje jedli gensko spremenjeno hrano ali sonaravno pridelano hrano?«  Vabljeni gostje odločevalcev politike, stroke in prikazi dobrih praks ter polna dvorana udeležencev je vzpodbuda k resnemu razmisleku in odločnim ukrepom o prihodnji prehranski varnosti. V času spremenjenih geopolitičnih razmer in novih tehnik tudi umetno pridelane hrane. Vprašanja in pobude so postavili tudi obiskovalci, podkrepili s podpisi, njihove pobude in pa so se zbirale ves čas sejma na razstavnem prostoru Ekoci. Podeljena so bile tudi zahvale in priznanja sodelujočim v vseslovenskemu  gibanju za povečanje samooskrbe in ohranjanje  slovenskih semen Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

Iz posveta prihaja nedvoumno sporočilo odločevalcem, da si ljudje želijo transparentnega načina označevanja hrane vse od semena do končnega izdelka z razpoznavno označbo na deklaracijah, da bo kupec sploh vedel, kaj kupuje in lahko primerja tudi cene: na kakšnen. način je bila hrana pridelana: v zemlji / konvencionalno ali sonaravno – ekološko biodinanamično ali permakulturno) ali v vodi (hidroponika, akvaponika, airponika) ali z umetno pridelavo hrane: umetno laboratorijsko pridelano meso, med, ter vzgoja čričkov, mokarjev ipd…

Želijo, da se vsa hrana, ki ni pridelana v zemlji prodaja v ločenih trgovinah ali na posebnih oddelkih.  Najti je potrebni način ponudbe slovenske hrane in proizvodov – morda tudi preko nove slovenske verige od kmeta preko zadrug do kupca z oznako Kupujmo slovensko, da bo kupec, ki se želi oskrbeti s slovensko hrano točno vedel, kje lahko najde izključno slovensko hrano. Nameravana zakonodaja o pridelavi rastlin z novimi genovskimi tehnikam in patentiranju semen pa naj se v primeru, da bi bila sprejeta v Sloveniji ne implementira, dokler niso raziskani vzroki kaj pomeni takšna pridelava za zdravje ljudi, živali, čebel in okolja.

Več informacij o posvetu najdete spodaj.

Sporočilo za javnost projekta OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN 2024 – baza znanja 2

  • VABILO NA POSVET NA CELJSKI SEJEM ALTEREMED&FLORA
  • VSESLOVENSKA IZMENJENJAVALNICA SEMEN
  • PODELITEV PRIZNANJ
  • DOGODKI

Spoštovani,

Z veseljem vas vabimo na celjski sejem Altermed & Flora in posvet na temo »Ali bomo v prihodnje jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano?«. Kot častni gostje so vabljeni predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavniki institucij in društev, ki lahko pripomorejo odgovoriti na ta aktualna vprašanja glede bodoče prehranske varnosti. Na posvetu bodo podeljena tudi priznanja sodelujočim v vseslovenskem gibanju Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen, ki so že izvedli aktivnosti do 1.3. 2024. Ob posvetu bo potekala tudi največja vseslovenska Izmenjevalnica semen in cepičev starih sadnih vrst in znanja v Sloveniji. Sodelujočih v vseslovenskem gibanju oskrbimo Slovenijo – štafeta semen je vse več.

Po Sloveniji se že dogaja že mnogo aktivnosti: vrstijo se predavanja, tečaji za presajanje sadik, delijo se znanja, otroci, invalidi sejejo, sadijo in izdelujejo semenske kroglice. K sodelovanju pa se prijavljajo se tudi tisti, ki želijo sodelovati v skupnih aktivnostih sooskrbe na način Oskrbovalnica desetinka.

Z veseljem vas vabimo k nadaljnjim aktivnostim, ki jih predstavjamo v nadaljevanju in na Celjski sejem Altermed&Flora.

1)    POSVET, PODELITEV PRIZNANJ IN VSESLOVENSKA IZMENJEVALNICA SEMEN IN CEPIČEV

a)    Vabilo na posvet

Vljudno vas vabimo na marčevski sejem Altermed & Flora – zeleni sejem za samooskrbo in zdrav način življenja. V okviru tega sejma bomo v petek,15.3.2024 ob 12.30 uri v dvorani Celjanka na Celjskem sejmu izvedli posvet na temo »ALI BOMO V PRIHODNOSTI JEDLI GENSKO SPREMENJENO ALI SONARAVNO PRIDELANO HRANO?«. Po posvetu bosta sledi podelitev priznanj sodelujočim v projektu Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen ter Vseslovenska izmenjevalnica semen, znanja in cepičev  starih sadnih vrst.

Na posvet so vabljeni častni gostje:

–        Eva Knez, državna sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,

–        dr. Martina Bavec, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru,

–        dr. Ana Frelih Larsen, članica strateške skupine za prehrano Vlade RS, Ecologic Institute,

–        dir. Andrej Simončič, Kmetijski inštitut Slovenije,

–        dr. Maja Kolar, Semenjalnica,

–        Sanja Lončar, društvo Samooskrbni.net,

–        Irena Rotar, Združenje Ekoci, eko civilna iniciativa Slovenije.

Iskali bomo odgovore na vprašanja: Ali bomo v prihodnosti jedli gensko spremenjeno hrano? Kaj prinašajo nove uredbe o semenskem materialu in novih genomskih tehnikah? Kakšne rizike to prinaša in kakšna prihodnost se obeta ekološki pridelavi, če obveljajo predlagane Uredbe. Ali bomo še lahko sejali domača semena prilagojena našemu okolju? Kako pridelano hrano bodo jedli otroci v vrtcih in šolah, bolniki v bolnicah in kakšna bo na domačih krožnikih? Kako smo prehransko varni na osebni, lokalni in kako na državni ravni? Ali bo gensko spremenjena hrana, laboratorijsko meso, črički, mokarji ustrezno označena na slovenskih policah? Kaj lahko naredimo da postanemo samooskrbni s svojimi semeni in rastlinskim materialom. Kakšne dobre prakse že imamo v Sloveniji? Kako lahko naredimo kot posamezniki, kakšna je vloga institucij in kaj države? Katere sorte semen se ohranjanjajo in katere žlahtnijo v okviru genske banke Slovenije? Na posvetu lahko sodelujejo tudi udeleženci posveta s svojimi pozitivnimi predlogi in vprašanji. Vljudno vabljeni.

b)    Podelitev priznanj sodelujočim v projektu Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen

POMEMBNO:

Priznanja za sodelovanje boste prejeli vsi sodelujoči, ki ste se prijavili za sodelovanje, ki boste želeli, v petek, 15. marca 2024 ob 12.30 uri v Dvorani Celjanka na sejmu Altermed& Flora.  Pred tem bo izveden posvet na temo »ALI BOMO V PRIHODNJE JEDLI GENSKO SPREMENJENO ALI SONARAVNO PRIDELANO HRANO« z zanimivimi gosti. Vljudno vabljeni!

Prosimo vse, ki želite prejeti priznanje, da najkasneje do 05.03.2024 pošljete podatke:

·        Ime in priimek osebe (vzgojiteljice, učiteljic, vodja društva ipd.) in sodelujočih pri izvedenih aktivnosti. Nekateri bodo podeljena priznanja uporabili kot dokazilo za napredovanje v službi.

·        Naziv ustanove, društva, v kolikor želite, da se dokumentu navede tudi naslov.

·        Poročilo o izvedenih aktivnostih do 01.03.2024 ali načrtovanih aktivnostih, na povezavi: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSclmymcWpZ9zp_DXvc8kEGJhlu8akOr-re5e_bkFOj-s95JVQ/viewform, ki je osnova za izdajo Priznanja.

Vse navedeno pošljite na elektronski naslov ekoci.si@gmail.com.

c)     Vseslovenska Izmenjevalnica semen in cepičev starih sadnih vrst

Vabimo Vas na največjo izmenjavalnico semen in sadnih vrst. Na njej se bodo predstavili:

·        posamezni lokalni odbori društva Samooskrbni.net,

·        Vrtci Slovenska Bistrica

·        posamezni lokalni odbori društva Ajda ter

·        Sadjarsko društvo Borovnica . G. Slavko Turšič, eden izmed večjih strokovnjakov na področju sadjarstva v Sloveniji,  bo prvič predstavil tudi Slovenski biodinamični koledar in prinesel v izmenjavo cepiče starih sadnih vrst, ki jih v svojem sadovnjaku vzdržuje kar 150 sort.

Če se želite na tej Izmenjevalnici predstaviti tudi vi, nam to sporočite s prijavo do 05.03.2024 na elektronski naslov ekoci.si@gmail.com, da vam pošljemo ustrezno dokumentacija za sodelovanje.

Izmenjevalnica poteka tako, da nadaljujemo tradicijo naših prednikov izmenjave semen. Podelimo ali izmenjamo simbolično količino semen: 11 zrnc semen letos podarimo ali izmenjamo, drugo leto najmanj 11 zrnc izmenjamo, ko že pridelamo svoje seme in najmanj 11 zrnc semen shranimo v svojo, društveno ali društveno gensko banko. Seveda je semena potrebno opreminiti z izpolnjenim ustreznim potnim listom semena, da vemo, kakšne domače sorte semen imamo. Obrazec vam bomo poslali ob prijavi (kot navedeno zgoraj). Če imate staro semen in bi želeli, da postane del nacionalne genske banke vam lahko pomagamo pri dokumentaciji za vpis semena v ohranitveno sorto, da jo boste lahko poslali na Kmetijski inštitut Slovenije.

Več informacij najdete v spodnji datoteki.

Vabilo na posvet “Ali bomo v prihodnosti jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano?”

Ekoci –  Eko civilna iniciativa Slovenija, združenje za trajnostno prihodnost, Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen – vseslovensko gibanje za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen
Društvo Samooskrbni.net in Celjski sejem d.d. vas vljudno vabimo 
na sejem Altermed&Flora –  zeleni sejem za samooskrbo in zdrav način življenja na

  • POSVET “ALI BOMO V PRIHODNOSTI JEDLI GENSKO SPREMENJENO ALI SONARAVNO
    PRIDELANO HRANO?”
  • PODELITEV PRIZNANJ SODELUJOČIM V OSKRBIMO SLOVENIJO – ŠTAFETA SEMEN
  • IZMENJEVALNICA SEMEN IN ZNANJA TER CEPIČEV STARIH SADNIH VRST

ki bo v petek 15.3. 2024 ob 12.30 uri v dvorani Celjanka na Celjskem sejmu.


Vabljeni častni gostje:
– Eva Knez, državna sekretarka,  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
– dr.  Martina Bavec, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru,
– dr. Ana Frelih Larsen, Ecologic Institute,
– dir. Andrej Simončič, Kmetijski inšitut Slovenije 
– dr. Maja Kolar, Semenjalnica,
– Sanja Lončar,  Samooskrbni.net,
– Irena Rotar, Združenje Ekoci, eko civilna iniciativa Slovenije. 
 
Skupaj častnimi gosti bomo iskali odgovore na pomembna vprašanja.

  • Ali bomo v prihodnosti jedli gensko spremenjeno hrano? Kaj prinašajo nove uredbe o semenskem materialu in novih genomskih tehnikah pridelave rastlin?
  • Kakšne nevarnosti to prinaša in kakšna prihodnost se obeta ekološki pridelavi, če obveljajo predlagane Uredbe?
  • Ali bomo še lahko sejali domača semena prilagojena našemu okolju?
  • Kako pridelano hrano bodo jedli otroci v vrtcih in šolah, bolniki v bolnicah in kakšna bo na domačih krožnikih?
  • Kako smo prehransko varni na osebni, lokalni in kako na državni ravni?
  • Ali bo gensko spremenjena hrana, laboratorijsko meso, črički, mokarji
    ustrezno označena na slovenskih policah? 
  • Kaj lahko naredimo da postanemo samooskrbni s svojimi semeni in
    rastlinskim materialom?
  • Kakšne dobre prakse že imamo v Sloveniji?
  • Kaj lahko naredimo kot posamezniki, kakšna je vloga institucij in kaj države?
  • Katere sorte semen se ohranjanja in katere žlahtnijo v okviru genske
    banke Slovenije?
  • Kje kupiti slovenska semena? Ali imamo v državnih rezervah kaj semen?

Na posvetu lahko sodelujejo tudi udeleženci posveta s svojimi pozitivnimi predlogi in vprašanji. Veseli smo častnih gostov, ki lahko slišijo probleme ljudstva in predloge. Po posvetu oblikujemo pobude, ki
jih pošljemo odločevalcem. Veseli smo, da je iz preteklih posvetov, kar nekaj pobud bilo vključenih v zakonodajo.

Več informacij najdete v spodnji datoteki.