Vsi prispevki, ki jih je objavil/a ekociadmin

Ekoci na agri 2021- dogodki, predavanja in predstavitve “TRAJNOSTNO MODERNO EKOSISTEMSKO KMETIJSTVO”

SEJEM AGRA, 21. 8.–26. 8. 2021

Aktualne razmere spremenjenih podnebnih, gospodarskih, zdravstvenih in ostalih razmer na trgu ter trajnostno naravna skupna evropska kmetijska politika kar kliče po novih znanjih. Na področju kmetijstva, sonaravne pridelave hrane in trajnostnega gospodarstva čaka veliko izzivov in novih priložnosti. Ugotovljeno je, da trajnostni pristopi varujejo zdravje ljudi, živali in okolja, ki ga ohranjajo za prihodnje rodove, zato je nujno, da se čim več naprednih znanj, ki upoštevajo ekologijo etiko in ekonomijo udejanji.

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Pomurski sejem in Ekoci – eko civilna iniciative Slovenije ter partnerji, bodo skupaj s strokovnjaki in ljudmi iz prakse prikazali prenos naprednih znanj iz teorije v prakso v iskanju rešitev prilagoditev na podnebne spremembe in sodobne trajnostne tržne trende ekosistemskih rešitev pridelave hrane in varovanja okolja ter bio krožnega gospodarstva s predavanji, predstavitvami ter na praktičnih primerih s prikazom posaditev na Poligonu zeleni dragulji narave. Prikazani bodo pridelki in izdelki, ki že nastajajo na področju biokrožnega gospodarstva in ekosistemskih trajnostnih rešitev z sonaravno pridelavo hrane in zelišč ter povečanje samooskrbe. Izjemna novost – prvič bodo prikazani biorazgradljivi vrtnarski lončki iz bioplastike in embalaža za steklenice, katerih osnovna surovina je hmeljevina (ostanek po obiranju hmelja) savinjskega hmelja, ki nastaja v evropskem projektu LIFE BioTHOP.

Predstavljen bo sistem povečanja oskrbe s slovenskimi čaji in zelišči, medovite rastline ter priložnosti, ki jih ponujajo zelišča, stročnice, soja, buče, fižol, industrijska konoplja, lan in poljščine, ki so primerne tudi za manjše kmetije Predstavljene bodo rastline kot so facelija, bela detelja, tritikala v procesu kolobarja, ter medovite rastline kot pomoč pri plemenitenju tal v ekosistemskih rešitvah pridelave hrane ter v podporo opraševalcem.

Prikazan bo sistem pridelave, predelave in  organiziranega odkupa izjemnega sadeža borovnic Haskap, ki je dobro prilagojen na podnebne spremembe in je lahko zanimiva tržna priložnost za kmetije ter povečanja oskrbe s sadjem, s svojim visokim deležem antioksidantov, vitaminov in ostalih vsebnosti pa pravo »super živilo«. Potekala bo izmenjava semen, znanja, prikaz od semena lanu do platna, stare sorte lanu Urban, prikazan pa bo tudi celostni pristop k energiji zemlje, prostora in telesa.

Predavanja in predstavitve v dvorani 3 in na Poligonu zeleni dragulji narave

Sobota, 21.8.2021

  1. ob 13.00 uri, dvorana 3

Haskap – sadež prihodnosti  predava Zoran Petrovič

Haskap borovnice – zanimiv sadež, ki dobro prenaša spremenjenje podnebne spremembe in je dobičkonosen za male kmetije.

Ponedeljek, 23. 8. 2021

  1. od 9.30 do 11.00 ure, dvorana 3

NOVOST – BIOPLASTIKA IN BIORAZGRADJIVA EMBALAŽA IZ HMELJEVINE IZ SAVINJSKE DOLINE – Biokrožno gospodarstvo v praksi, predavata: dr. Barbara Čeh, IHPS in Vesna Žepič Bogataj, TECOS Celje.

Kako nastanejo vrtnarski lončki in embalaža iz hmeljevine in biorazgradljive vrvice? Z vpeljavo biorazgradljive vrvice, ki je pripeta na žičnico in hmelju daje oporo pri rasti, je hmeljevina potem, ko s hmelja poberejo storžke, postala osnovna surovina za biorazgradljive vrtnarske lončke in biorazgradljivo embalažo za steklenice. Ti izdelki se lahko razgradijo pri kompostiranju. In s tem se sklene krog kmetijskem gospodarstvu – krožno gospodarstvo. Projekt LIFE BioTHOP izvaja 7 partnerjev iz 5 EU držav, koordinira pa ga Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Pomen biokrožnega gospodarstva je, da že pred proizvodnjo izdelka predvidimo kako se bo izdelek razgradil v naravi, ko bo izdelek postal odpadek.

Ekoci, Irena Rotar, 040/203 055,  sodelovanju z mag. Natašo Ferant, IHPS in dr. Barbaro Čeh, IHPS

  • 12.00 – 13.30 uri, dvorana 3

So lahko male kmetije konkurenčne?, predava dr. Barbara Čeh

Pilotni projekt: Konkurenčnost kmetovanja malih kmetij na VVO in OMD.

Ekoci, Irena Rotar, 040/203 055,  sodelovanju z mag. Natašo Ferant, IHPS in dr. Barbaro Čeh, IHPS

Torek, 24.8.2021

  1. 9.00 – 10.30, dvorana 4

Ekosistemske rešitve, predava ddr. Ana Vovk

Pridelava hrane v spremenjenih podnebnih razmerah na sonaraven način z modernimi pristopi/permakultura, zastiranje, plemenitenje tal, pridelava žive zemlje, uporaba zdravilnih rastlin pri ekosistemskih rešitvah – pilotni projekti Ekomale in Zelpod

Ekoci, Irena Rotar, 040/203 055,  sodelovanju z mag. Natašo Ferant, IHPS in dr. Barbaro Čeh, IHPS

  • ob 11.00 – 12.00 uri, dvorana 4

Novi izdelki iz zelišč v ekosistemski pridelavi na malih kmetijah, predava mag. Nataša Ferant, IHPS

Inovativni izdelki in produkti iz zelišč, ki nastajajo na malih kmetijah po Sloveniji. Kako ustvarimo surovino v teh spremenljivih razmerah podnebja in trga? Predstavitev izdelkov partnerjev pilotnih projektov Ekomale in Zelpod.

Ekoci, Irena Rotar, 040/203 055,  sodelovanju z mag. Natašo Ferant, IHPS in dr. Barbaro Čeh, IHPS

Predstavitve na stojnicah ob poligonu Zeleni dragulji narave

Od sobote 21.8 do četrtka 26.8.2021

  • Poti do imunske odpornosti

Izvajalci: predstavniki kmetij: Vidov brejg, Garden taste, Bakovka, Haskap

  • Predstavitev izdelkov iz bioplastike LIFE BioTHOP
  • Izmenjevalnica znanj – energija zemlje, prostora in telesa

     Izvajalec: Alfred Brinovec, Stekluk

  • Ogled Poligona zeleni dragulji narave

Izvajalec: Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, združenje za trajnostno prihodnost

Ekoci, Irena Rotar, 040/203 055,  sodelovanju z mag. Natašo Ferant, IHPS in dr. Barbaro Čeh, IHPS

Pripravila: Irena Rotar, Ekoci

v sodelovanju z mag. Natašo Ferant, IHPS in dr. Barbaro Čeh, IHPS

BREZ SEMEN NI SUVERENOSTI

Brez semen ni suverenosti – Zazdravje.net

Izgubili smo že 80 odstotkov svojih avtohtonih semen. Lahko ohranimo vsaj tisto, kar še imamo? Brez semen bo prihodnost naše prehrane v rokah tistih, ki nam bodo želeli zagotoviti semena. Vemo pa, da je treba roko, ki te hrani, ponižno poljubljati.

Prav zato Ekoci – eko civilna iniciativa, napredna stroka in mediji že leto dni pritiskajo na odločevalce, naj Semenarski center Ptuj ostane v slovenskih rokah. Morda se vam ta »bitka« zdi nepomembna, vendar je za suverenost države najmanj enako pomembna, kot sta vojska in policija. (Dogajanje v zvezi s tem lahko spremljate na spletnem naslovu zazdravje.net in ekoci.si.)

Ko gre za področje ekoloških semen, brez katerih ne bo ekološke pridelave, je največ resnega dela opravil Amarant. Od ustanovitve leta 2007 naprej jim je v sortne liste uspelo vpisati več kot deset vrst semen. Številni postopki še potekajo, tako da bo njihovo število že kmalu bo poskočilo na dvajset. Poleg tega Fanči Perdih, ki je gonilna sila našega ekološkega semenarstva, neutrudno izobražuje domače pridelovalce semen ter med vrtičkarji širi znanje o semenarstvu in lastnostih posameznih sort. Malokdo se zaveda, da je Slovencem prav po zaslugi Amaranta na voljo razkošje, da lahko izbiramo med štiristo sortami ekoloških semen in številnimi ekološko pridelanimi sadikami. (Zelo dobre opise sort, nasvete ter seznam semen in sadik najdete na spletnem naslovu amarant.si.)

Ker globalni trendi ne vodijo v smer, ki bi nas veselila, tudi vse več društev in posameznikov ugotavlja, da moramo obnoviti stara znanja in razviti čim več majcenih semenskih knjižnic, ki bodo olajšale samooskrbo na lokalni ravni. Trenutno v Sloveniji deluje na desetine tovrstnih semenskih iniciativ in izmenjevalnic. Zanimivo je, da semena dobesedno postajajo del ponudbe naše mreže izobraževalnih knjižnic. Ker je zamisel zanimiva, smo jo vzeli pod drobnogled, z upanjem, da bo zaživela v sicer dobro delujoči mreži slovenskih knjižnic.

V knjižnico po knjige in semena / Franka Koren, Anja Berus

Zamisel, da bi knjižnice, ki jih seveda poznamo predvsem po knjigah, obenem postale knjižnice semen, se je porodila v Goriški knjižnici Franceta Bevka. Pozneje so jo prevzeli še v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Obe delujeta enako in z isto aplikacijo.

Sistem deluje po načelu izposodi – vzgoji – deli

V Goriški knjižnici Franceta Bevka je Knjižnica semen začela delovati februarja 2020. Z njo si prizadevamo, da bi kot proaktivna splošna knjižnica, opozarjali na pomembnost spoštovanja narave, sonaravnega vrtnarjenja in samooskrbe ter ozaveščali ljudi o pomenu avtohtonih sort in biotske raznovrstnosti.

Zamisel o tako imenovanih knjižnicah semen je nastala in je že dolgo razširjena v Združenih državah Amerike. Prav po njih smo se zgledovali, ko smo postavljali temelje svoje Knjižnice semen. Namenjena je vsem, ki na svojih vrtovih, naj so manjši ali večji, že pridelujejo zelenjavo in vzgajajo semena ali pa bi se tega radi lotili – predvsem pa tistim, ki se jim zdi pomembno, da se semena starih domačih ter avtohtonih sort ohranijo in širijo med ljudmi.

Vsakdo, ki se želi vključiti v krogotok vzgoje in izmenjave semen, mora izpolnjevati naslednje pogoje: imeti mora veljavno člansko izkaznico Goriške knjižnice Franceta Bevka; ob enem obisku si lahko iz naše baze izposodi tri vrečke, skupno pa ima lahko največ deset vrečk semen. Vnašanje in izposoja semen potekata računalniško, s spletno aplikacijo, ki jo je prav za ta namen razvilo goriško podjetje Ekosplet. Gre za zelo preprosto aplikacijo, namenjeno samostojni rabi, ki uporabnika vodi skozi celoten proces od prve registracije do izposoje in vračanja semen.

Izposojena semena uporabnik doma poseje, vzgoji novo rastlino in iz nje novo generacijo semen – delček tako pridelanih semen vrne v Knjižnico semen, kjer si jih lahko izposodijo drugi uporabniki. Če seme slučajno ne vzkali ali rastlina ne zraste, to ob vračilu označi v aplikaciji.

V Knjižnici semen trenutno hranimo veliko zalogo raznovrstnih semen, tako zelenjave kot cvetja, zelišč in grmovnic. Odprta je v času delovanja Goriške knjižnice Franceta Bevka – takrat lahko sami pobrskate po naši omari s semeni. Ažuren seznam semen, ki so na voljo, je vedno mogoče najti tudi na spletni strani Goriške knjižnice Franceta Bevka, pod zavihkom Knjižnica semen. Na spletni strani si lahko preberete še druge uporabne informacije o izposoji semen, na voljo pa je tudi nekaj prispevkov, ki smo jih pripravili za vse začetnike na tem področju. Na istem mestu lahko spremljate obvestila o delavnicah in predavanjih, ki jih bomo priredili v okviru Knjižnice semen.

Za vse druge informacije smo dosegljivi na e-naslovu knjiznica.semen@gkfb.si.

Dopolnjen odgovor Ministrstva na poslane pobude: SEMENARSKI CENTER PTUJ – SEMENA – EKO CONA EVROPE – BIO KROŽNO GOSPODARSTVO

Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije je dne 21.7 2021 prejela  iz Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano dopis številka 092-203/2021/7 z dne 14. 7. 2021 kot dodatne odgovore na poslane  za  Pobude in vprašanja: SEMENARSKI CENTER PTUJ- SEMENA – SLOVENIJA EKO CONA EVROPE | Ekoci-Eko civilna iniciativa Slovenije, ki  so bile poslane v maju 2021. Na Pobude je bil iz strani Ministrstva podan odgovor v juniju odgovor, ki je objavljen na povezavi https://ekoci.si/zadnje/odgovori-ministrstva-na-pobude-semenarski-center-ptuj-semena-slovenija-eko-cona-evrope/, vendar smo poprosili za bolj konkretne odgovore na nekatera vprašanja, na katere nam odgovarjajo v tem dopisu.

Povzetek vsebine vprašanj

Ekoci: Ali bo Država odkupila  do 31.7 221 kot je sprejela sklep odkupila Semenarski center Ptuj?

Odgovor MKGP: “Vlada Republike Slovenije je s sklepom št. 47607-19/2020/5 z dne 11. 6. 2020 predlagala Slovenskem državnem holdingu (v nadaljevanju: SDH), da v skladu z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14) izvede postopke za odplačni prenos SPC Ptuj na Republiko Slovenijo. Na predlog SDH sta Semenarna Ljubljana in Deželna banka Slovenije dne 17. 2. 2021 sklenili Aneks k pogodbi o ustanovitvi nakupne opcije za obrat SPC Ptuj, s katerim se je podaljšala veljavnost nakupne opcije za obrat SPC Ptuj do 31. 7. 2021. SDH je proučil različne opcije odkupa SPC Ptuj, tudi v zvezi z načelnim dogovorom med Ministrstvom za finance in MKGP, z dne 3. 12. 2021, da SDH namesto prenosa obrata SPC Ptuj na KIS poskuša sklep Vlade RS realizirati z ustanovitvijo gospodarske družbe, ki bi odkupila obrat SPC Ptuj. SDH je z ugotovitvami seznanil Ministrstvo za finance in MKGP. Iz mnenja SDH, ki ga je ministrstvo prejelo 2.7.2021 izhaja, da: – SDH lahko pridobiva kapitalsko naložbo, če je le-ta ekonomsko upravičena; – je analiza finančnega svetovalca P&S Capital pokazala, da je ustanovitev gospodarske družbe, ki bi imela v lasti obrat SPC Ptuj, ob obstoječih pogojih oziroma okoliščinah, ekonomsko nesmiselna. Družba naj bi na daljši rok poslovala z izgubo in se tudi v primeru naprednega scenarija soočala s številnimi omejitvenimi dejavniki in visokimi tveganji; – SDH nima pravne podlage za ustanavljanje gospodarske družbe ali druge entitete, ki bi opravljala dejavnost javne službe za vzdrževanje selekcije semen, saj bi za to moral predhodno obstajati zakon. SPC Ptuj ima strateški pomen, saj upravlja rastlinske genske vire in ima izjemno pomembno vlogo za trajnostni razvoj slovenskega semenarstva in kmetijstva, zato bo SDH predlagal Semenarni Ljubljana in Deželni banki Slovenije, da sklene nov Aneks k pogodbi o ustanovitvi nakupne opcije za obrat SPC Ptuj, s katerim se bo podaljšala veljavnost nakupne opcije za obrat SPC Ptuj do 31. 12. 2021. Vlada Republike Slovenije bo v tem času pripravila pravno podlago za prenos obrata SPC Ptuj na primernega upravljavca.”

Vprašali smo tudi:

  • Kako lahko kmet oz. pridelovalec pride do semen, ki so spravljane v genski banki KIS? Če prav razumemo, širšemu krogu ljudi – javnosti in kmetovalcem ali vrtičkarjem ta semena niso dostopna, ter kakšen je  razmislek o ukrepih, ki bi pospeševali setev domačih semen ali ste jih vezali na subvencije tako, da s tem ohranjali biotsko pestrost in sonaravno kmetovanje in kmete vzpodbujali, da bi kupovali domača semena? Kakšni ukrepi so prevideni iz strani MKGP, da bo kot trgu dostopno vsaj polovica od 5400 sort semen. Prosimo za podatek koliko semen – ki so shranjeni v genskih bankah je možno dobiti na trgu sedaj – po naših podatkih manj kot 10%, ali to drži?
  • Zakaj genska banka sama ni namnožila semen, ki jih je zbralo prebivalstvo gibanja Oskrbimo Slovenijo  – Štafeta semen med drugim tudi stare sorte industrijske konoplje ter jih uvrstilo v sistem žlahtenja in selekcije semen?
  • Ali bo MKGP razglasil Slovenijo za eko cono Evrope da bi s tem pomagali k vzpodbudi trajnostnega kmetijstva in pridelovalcem na trgu z višjimi cenam?
  • Kakšni ukrepi s predvideni za vzpodbudo bio krožnega gospodarstva?

ODGOVORE NA VSA VPRAŠANJA lahko preberete tukaj:

Tukaj pa še anketni list za zbiratelje semen:

OGROŽENA SLOVENSKA SEMENA – BO DRŽAVA ODKUPILA PTUJSKI SEMENARSKI CENTER?

Iz članka: Čas za zemljo – Anja Kralj z naslovom “Bomo še sejali svoja, slovenska semena?” :

Vse se začne s pravimi semeni, ki so bogastvo naroda, dežele, človeštva. Ali se tega zavedamo tudi v Sloveniji,” se sprašujejo v Ekoci Ekološka civilna iniciativa Slovenije (Ekoci). Kot opozarjajo, je bilo določene sorte avtohtonih semen, npr. ajde, letos že težje dobiti, opozarja Irena Rotar iz Ekoci. V časih, ko se trgovinske police še kar šibijo od hrane, uvožene od vsepovsod, se premalokrat zavedamo, da je osnova hrane seme, iz katerega prihajajo pridelki in potem nastanejo izdelki. V časih ko se trgovinske police še kar šibijo od hrane, uvožene od vsepovsod, se premalokrat zavedamo, da je osnova hrane seme, iz katerega prihajajo pridelki in potem nastanejo izdelki, razmišlja. K sreči je čedalje več ozaveščenih ljudi, ki vedo, da hrana ni le kemična sestava določenih hranil, ampak je veliko več. Lokalno pridelana hrana je najboljša takrat, ko vsebuje vitalno energijo, ki nas ohranja, nas navdihuje in daje slast tudi s tistim domačim vonjem, ki smo ga vajeni, saj raste v našem okolju, na katerega smo prilagojeni tudi mi, razmišljajo v Ekoci, kjer poudarjajo, da za prihodnost potrebujemo zdravo hrano, ki nastane v zdravi zemlji, ki je pridelana na naravi prijazen način iz semen, ki nam že sama pokažejo, ali so zdrava, kar pa lahko ugotovimo na preprost način. https://www.caszazemljo.si/…/avtohtona-semena-in-spc…

Že naše babice so večino semen za pridelavo na svojih njivah ali vrtovih pridelale same. Seme so žlahtnile z izmenjavanjem in ga ohranjale iz roda v rod. Odbrana najboljša semena pa so se znašla tudi v nevestini bali. Vedno pa je veljajo tudi, da je treba semena shraniti za vsaj dve leti sejanja, saj se nikoli ne ve, kakšna bo prihodnja letina in če se bo iz semen sploh dalo kaj pridelati.”

“Do semena je dolga pot! Naši kmečki predniki so seme varovali tudi v časih velike lakote, vedeli so, kolikšen del semena morajo zadržati za seme, saj če bi tisti del porabili za hrano, ne bi imeli česa posejati in zaužiti naslednje leto. Če tega ne bi vedeli, bi se sorte že takrat zmanjševale, kot to ugotavljamo danes, koliko je pravzaprav že vzela erozija genov,” pa sklene Kocjan Ačkova .

Več preberite na povezavi: https://www.caszazemljo.si/trajnostno/avtohtona-semena-in-spc-ptuj.html?fbclid=IwAR1TTvSY-bjVPVmjZXBbeMeuz8V_m1x1-siNxqoyMO5ogJdv_k5YTlgzYeo.

ODGOVORI MINISTRSTVA NA POBUDE – SEMENARSKI CENTER PTUJ- SEMENA – SLOVENIJA EKO CONA EVROPE

Tematika o problematiki slovenskih semen in Ptujskega semenarskega centra  je dobro prikazana v oddaji Točki preloma na povezavi  Slovenska semena (rtvslo.si)  

Prizadevanja Ekoci eko civilne iniciative Slovenije – gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen se nadaljujejo. V  maju 2021 so bile na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podane pobude in prošnja za aktivni pristop, kako rešiti slovenska semena, kaj storiti, da se pravočasno odkupi Semenarski center Ptuj, kako lahko pomaga civilna družba ohraniti genski semenski material, kako je s prehransko varnostjo, samooskrbo in semeni v državnih rezervah v povezavi s Covid krepi ter predlog, da se Slovenija razglasi za eko cono Evrope kar bi pomagalo k boljšim tržnim priložnostim slovenskega kmetijstva, ohranjanje  biodiverzitete,  se pospešilo trajnostno kmetijstvo ter zagotovilo zagon – bio krožnega  gospodarstva. Poglejte celoten dokument na povezavi – pobude.

Dne 14.6 2021 smo dobili iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sledeče odgovore:

Ker pa so bili, po našem mnenju, nekateri odgovori premalo konkretni, smo podali ponovno prošnjo za dopolnitev odgovorov, ki jih lahko v celoti preberete na povezavi:

PROŠNJA ZA DOPOLNITEV ODGOVORA NA POSLANE POBUDE – SEMENARSKI  CENTER PTUJ  – SEMENA IN SLOVENIJA EKO CONA EVROPE

Naprosili smo za dodatne  odgovore na vprašanja:
a)      odgovor ali bo 31.7 2021 Ptujski semenarski center  prenesena na državo,

b) kaj storiti, da bodo semena iz genske banke Slovenije kjer je 5400 sort semen dostopna tudi širši javnosti – kmetom, vrtičkarjem in ne samo žlahtniteljem in raziskovalcem

ter ostala vprašanja-, kajti  na  nas se obrača ogromno ljudi z  mnogimi vprašanji. Napredni ljudje se čedalje bolj zavedajo pomena samooskrbe in tudi pomena semen, ki so naš  državni zaklad – naša kulturna in dediščina.   Dobivamo pobude,  da bi zbirali denar  z donacijami  za nakup Semenarskega centra Ptuj.  Ekoci bi se v to vključili le, če  bi vi ocenili spoštovani minister Jože Podgoršek, da bi to kaj pomagalo – saj Ekoci  želi delovati  pozitivno in iskati rešitev. Ali je še cena 525, 000€ kot je bilo v prvotni pogodbi, saj kolikor nam je poznano Semenarna Ljubljana nima več kot 5 sort semen zaščitenih, tako, da nam je cena ponovne cenitve, ki je pricurljala v javnost 1 milj nerazumna?    Ljudje so pripravljeni tudi  posejati čim več semen,  da se ohranijo.  Ker  celostnih informacij o tem ni, vas naprošamo za odgovore na vprašanja ki smo jih zbrali skupaj  in jih podajamo v nadaljevanju..

V juliju 2021 še vedno čakamo na odgovore – prošnja za dodaten odgovore.

KDO BO OHRANIL NAJVEČJI SLOVENSKI VRT?

Iz članka v reviji Zarja Jana:

“ALI BOMO USPELI OHRANITI ŠE PEŠČICO SLOVENSKIH SEMEN?

Ali bodo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravočasno ukrepali, da naš največji slovenski vrt – selekcijsko žlahtniteljski center, kjer si prizadevajo ohranjati slovenska semena ne bi prešel v last tuje srbske firme? Iz članka:” Kmetje nekaterih semen, kot poročajo iz Ekoci, letos niso mogli dobiti, novi lastnik Semenarne pa prihaja iz države, kjer so gensko spremenjena semena že dovoljena, bolj kot razvoj in žlahtnjenje ga zanima trženje. Cene hrane na svetovnem trgu se dvigujejo, država pa še kar mečka s prenosom Selekcijsko-poskusnega centra na Ptuju in z ohranitvijo slovenskih sort v slovenskih rokah. Prehranska varnost v časih nepričakovanih naravnih ali družbenih sprememb in dogodkov – je sploh komu mar!? Ali državljani lahko pričakujemo, da se bodo slovenska semena ponovno uvrstila tudi v blagovne rezerve in si bomo tako zagotovili dolgoročno prehransko varnost? Februarja smo v naši reviji pisali o tem, da leto dni po prodaji Semenarne Ljubljana podjetju Villager iz srbske agroživilske skupine Agromarket naši državi še vedno ni uspelo odkupiti Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj (SPC Ptuj). Gre za obrat Semenarne, v katerem se ukvarjajo z ohranjanjem rastlinskih genskih virov in semenarjenjem lokalnih sort kmetijskih rastlin, ki so za prehransko varnost naše države izrednega pomena.Prof. dr. Darja Kocjan Ačko, predavateljica na biotehnični fakulteti in strokovnjakinja za vse vrste poljščin in njihovo pridelavo ter avtorica številnih knjig in priročnikov s področja ekološkega kmetovanja in pridelkov, je prepričana, da če izgubimo 46 ha velik semenarski center SPC Ptuj, ki poleg kmetijskih površin zajema žlahtnjenje in ohranjevanje semen, ga ne bomo mogli več nadomestiti. Problem vidi predvsem v tem, da se delo, ki ga opravljajo v centru, ne bo moglo prenesti na nekoga drugega. »Vedno so problem kadri. Znanje namreč mora imeti kontinuiteto. Velik pomen centra pa je tudi zagotavljanje prehranske varnosti države. Žlahtniteljski viri so pomembni tako danes kot tudi v prihodnosti, še bolj pa bodo pomembni v časih nepričakovanih naravnih ali družbenih sprememb in dogodkov.«Kje se zatika? Vlada je 11. junija lani, tri mesece po prodaji podjetja Semenarna Ljubljana, sprejela sklep, da se SPC Ptuj odkupi in prenese na eno od državnih podjetij. To nalogo so zaupali Slovenskemu državnemu holdingu (SDH). Na naša vprašanja, v kateri fazi so postopki za prenos, po kakšni ceni bo država odkupila SPC Ptuj, kdaj bo do prenosa prišlo in na katero državno podjetje se bo SPC Ptuj prenesel, bo to Kmetijski inštitut, so nam iz SDH odgovorili, da so s pomočjo finančnega svetovalca preučevali možnost ustanovitve gospodarske družbe, ki bi odkupila obrat SPC Ptuj in nato opravljala semenarsko dejavnost gospodarsko, torej zaradi ustvarjanja dobička. Toda to ne bi bilo mogoče, so ugotovili, saj prihodki ne bi pokrivali stroškov, zato se za to niso odločili in so aprila letos o tem tudi obvestili ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za finance. Po njihovi oceni se semenarska dejavnost v okviru SPC Ptuj lahko dolgoročno opravlja le kot javna služba, za kar pa ni vzpostavljen ustrezen pravni okvir. Resorno ministrstvo mora torej omogočiti dolgoročno rešitev. Naših vprašanj zato ne morejo komentirati, so nam še odgovorili na SDH. Ministrstvo (MKGP) odgovornost prelaga. Za dodatna pojasnila smo se nato obrnili na službo za odnose z javnostmi in promocijo MKGP. Bo 15. julija letos Selekcijsko-poskusni center Ptuj končno prešel v državne roke, prenos centra je bil namreč že drugič preložen? Na ministrstvu pravijo, da možnosti za to intenzivno preučujejo, obrat bi v tem primeru prenesli na Kmetijski inštitut Slovenije, ki opravlja javno službo na področju ohranjanja rastlinskih genskih virov, žlahtnjenja in selekcije. Podrobnejše informacije pa ima, dodajajo, le SDH; nakupna opcija je sicer podaljšana do konca julija.Če izgubimo SPC Ptuj, kjer se ukvarjajo z žlahtnjenjem in selekcijo avtohtonih semen, ljudje, ki delajo v njem pa imajo ogromno znanja o semenarstvu…”

Celoten članek lahko preberete tukaj:

SLOVENSKA SEMENA IZGINJAJO

Iz članka revije Revija Misteriji:

“Ohraniti moramo domače semenarstvo, naše avtohtone sorte semen, saj so pomemben del prehranske neodvisnosti in samo skrbnosti.” V preteklosti so bila avtohtona slovenska semena vir preživetja. Sedaj so osnova za lastno vzgojo zdrave domače zelenjave mnogim Slovencem. Z avtohtonimi semeni se je pred stopetnajstimi leti, leta 1906 začela zgodba največje in edine semenarske hiše v Sloveniji Semenarna Ljubljana. A država je marca lani mirno dopustila, da smo to največjo slovensko semenarsko hišo prodali tujemu kupcu. Zdaj je v državi očitno veliko težava izvesti vnaprej dogovorjeni odkup obrata za Selekcijsko poskusnega centra Ptuj , obrata Semenarne, .V njem se ukvarjajo z ohranjevanjem rastlinskih genskih virov in semenarjenjem lokalnih sort kmetijskih rastlin katerih ponudba je v Sloveniji zelo omejena.”

Rok za prenos pa se izteče konec julija, če prenosa ne bo – ali bomo še sejali slovenska semena?

Vabljeni k branju zadnje številke revije Misteriji ali pa ga preberite tukaj:

Pobude in vprašanja: SEMENARSKI CENTER PTUJ- SEMENA – SLOVENIJA EKO CONA EVROPE

Dne 11.5 2021 so bile poslane na Ministrvo za kmetijstvo gozarstvo in prehrano naslednja pobude in vprašanja:.

·        Semenarski center Ptuj

·        Kako pomagati ohraniti genski semenski material

·        Prehranska varnost, samooskrba in semena v državnih rezervah – Covid ukrepi

·        Slovenija eko cona Evrope – bio krožno gospodarstvo  

Zahvaljujemo se Vam za sodelovanje v Oddaji Točka preloma (ogled možen na povezavi Slovenska semena (rtvslo.si)), ki je imela velik odmev. Na nas se obrača ogromno ljudi z mnogimi vprašanji. Napredni ljudje se čedalje bolj zavedajo pomena samooskrbe in tudi pomena semen, ki so naš državni zaklad – naša kulturna in dediščina.  Sprašujejo se  kako bi lahko 40 ha površin, ki jih ima Ptujski center namenjenih za žlahtnjenje in selekcijo semen in znanje o semenarstvu, ki ga je na slovenskem prostoru izredno malo, sploh kako drugače nadomestili v primeru , da bi bil Ptujski center  prodan in  ne bi bil prenesen na KIS tako bi bila ta dejavnost izgubljena.  Ali obstaja kakšna druga možnost, da  ohranimo vsaj tistih 20%  semen, ki  jih je še ostalo, medtem ko smo jih 80% že izgubili? Ozaveščenim ljudem je tudi mar za biotsko pestrost in so se pripravljeni aktivno vključiti v aktivnosti.  Dobivamo pobude, da bi zbirali denar z donacijami za nakup Semenarskega centra Ptuj.  Ekoci bi se v to vključili le, če bi vi ocenili spoštovani minister Jože Podgoršek, da bi to kaj pomagalo – saj Ekoci želi delovati  pozitivno in iskati rešitev. Ali je še cena 525.000€ kot je bilo v prvotni pogodbi, saj kolikor nam je poznano Semenarna Ljubljana nima več kot 5 sort semen zaščitenih, tako da nam je cena ponovne cenitve, ki je pricurljala v javnost 1 milj nerazumna? Ljudje so pripravljeni tudi  posejati čim več semen, da se ohranijo.  Ker celostnih informacij o tem ni, vas naprošamo za odgovore na vprašanja, ki smo jih zbrali skupaj in jih podajamo v nadaljevanju.  

Zavedamo, se da je rok za predajo PSC 15.7.2021. vendar glede na predsedovanje EU vemo, da se takrat ne boste imeli časa ukvarjati z domačimi zadevami, zato vas naprošamo, da razmislite podanih pobudah in vprašanjih, že sedaj. Upamo, da so pozitivno sprejete naše pobude, ki jih na nas naslanjajo ljudje in skupaj na pozitiven način želimo pripomoči k temu, da postane SCP del genske banke KIS, Upamo, da se v aktivno vključi tudi KGSZ preko svojih svetovalcev – saj  je to lahko en čudovitih priložnosti, na poti, da boste lažje uresničili cilj prihodnje EU politike trajnostnega razvoja ter sledili cilju, da postane vsaj četrtino hrane pridelane na ekološki trajnostno način (biodinamika, permakultura ipd.) ter poskrbeli z svojimi ukrepi za prehransko varnost, ohranitev semen in blagostanje državljanov ter ohranjanje naše čudovite Slovenije prihodnjim rodovom.

Spoštovani minister Jože Podgoršek, upamo, da boste uspeli urediti, da do 15.7 2021 Ptujski semenarski center postane državna last – oz . del slovenske banke KIS? Ali bi pomagale donacije  za kupnino zbrane iz strani prebivalstva k hitrejši realizaciji prenosa SMC na KIS? Ali lahko pričakujemo, da se slovenska semen ponovno uvrstijo v blagovne rezerve, saj je potrebno poskrbeti za dolgoročno prehransko varnost, ki s prične  s semeni?  Kako se lahko NVO vzpodbudimo, da se čim več ljudi  vključi v varovanje genskih virov – da bo čim več semen posajenih in saj z leti četudi so shranjen v genskih banki izgubljajo na kaljivosti in niso prilagojene  sprotnim podnebnim spremembam? Ali  obstaja možnost, da bi v času predsedovanja EU izkoristili priložnost in razglasili Slovenijo za eko cono Evrope in tako omogočili pogoje za višje slovenskih sonaravno pridelanih pridelkov?

Naprošamo za odgovore na vprašanja ter sezname:

a)      odgovor ali bo 15.7 2021 Ptujski semenarski center  prenesena na državo,

b)     seznam avtohtonih. tradicionalnih in ohranjevalnih sort  semen z nazivom pridelovalcev,

c)      seznam semen, ki so shranjena v genski banki Slovenije,

d)     seznam semen,  ki niso bila posajena že več kot 3 leta,

e)     seznam semen, ki bi jih bilo potrebno najprej posejati in vključiti v proces selekcije,

f)       obrazec kako se lahko kmet prijavi za ohranjevalca semena,

g)       seznam semen industrijske konoplje in genskega materiala, ki je bil podarjen iz strani Ekoci-gibanje Oskrbimo Slovenije – štafeta semen na MKGP  in na Kis in v kateri fazi se nahajajo,

h)     ali je možno pričakovati, da Slovenija razglašena za Eko cono Evrope v času predsedovanja EU

i)       ali je možno pričakovati, da bi se slovenska  semena ponovno vključila v državne rezerve in povečale zaloge hrane, da bi bila zagotovljen prehranska varnost v primeru nepredvidenih situacijah.


Za ogled celotnih pobud kliknite spodaj:

Prihodnost je v sobivansjkih sKupnostih

Veseli nas, da gibanje za sobivanjske skupnosti dobiva čedalje več zanimanja in da se že zelo veliko dogaja na tem področju v Sloveniji. Zbrane informacije so objavljen strani Facebook strani SOBSS – Sobivanjske skupnosti Slovenije na povezavi https://www.facebook.com/SOSS-Sobivanjske-skupnosti-Slovenije-109423161231729.

Vabljeni k branju članka iz revije Zarja Jana “Prihodnost je v sobivanjskih skupnostih”

Iz članka:« V Sloveniji je veliko praznih nepremičnin, v mnogih prevelikih hišah pa živi samo en človek. V prihodnosti nas čakajo nizke pokojnine in višji življenjski stroški, zato bo treba začeti razmišljati drugače, kot smo bili vajeni. Zakaj ne bi v eni veliki hiši živeli trije prijatelji ali pet prijateljic, vsaka v svoji bivalni enoti: mini kuhinja, soba in kopalnica. Drugi prostori bi bili skupni. Na to zakonodaja še ni pripravljena, tako da je za zdaj treba samostojno pljuniti v roke in se organizirati, predvsem pa se povezovati. Irena Rotar in Sanja Lončar, aktivistki z vizijo, sta prepričani, da je treba začeti z gibanjem za sobivanjske skupnosti. Domovi, kot jih poznamo, niso več rešitev – ker niso narejeni po meri ljudi.”

Članek najdete tukaj: https://revijazarja.si/clanek/zgodbe/608675ebcf387/prihodnost-je-v-sobivanjskih-skupnostih?fbclid=IwAR1_D7PwSZqvGkVG5DLgvLGHs69mjdR5zKrSSSZJ44sa6VQbx5Hi7_R2Bxw.

Lahko pa ga preberete tudi tukaj:

APEL: slovenska semena

Spoštovani,

sporočamo, da se prizadevanja iz strani somišljenikov Ekoci s somišljeniki in  napredno  zainteresirano javnost in naprednimi mediji  za ohranitev slovenskih semen nadaljujejo

Verjamemo, da skupaj lahko najdemo pot, da ohranimo slovenska  semena, državni zaklad, naravno in kulturno dediščino v slovenskih rokah, posrbimo za zdravo pridelavo hrane, ki izhajajo iz semen prilagojenih našemu okolju, poskrbimo za biotsko pestrost in uresničevanje trajnostne politike tudi na ravni EU. 

S  prodajo Semenarskega centra Ptuj tujemu kupcu  se možnosti za žlahtnjenje slovenskih semen namreč zmanjšujejo, odločevalci pa še niso poskrbeli, da bi ta del Semenarne ostal v državnih rokah.

Pošiljamo podatke: 

  • Zanimivo je, da je oddaja Točka Preloma SLOVENSKA SEMENA z dne 1.4.2021  z voditeljico Janjo Koren na povezavi: Slovenska semena (rtvslo.si), dosegel tako velik odziv. Iz oddaje: “Semenarna Ljubljana je že eno leto v lasti srbskega kupca, usoda semenarskega centra na Ptuju pa še vedno ni znana. Kdaj ga bo SDH prenesel na državo?  Na Ekoci iz vseh strani po predvajani oddaji letijo vprašanja kaj sedaj narediti, da ohranimo slovenska semena. Odgovora žal  nimamo, apeliramo pa na odločevalce, da naredijo vse, da ohranimo vsaj teh 20% slovenskih semen, ki so prilagojena našemu okolju, ki jih še nismo izgubili.
  • Iz Vlade RS je dne 6.4.2021 na poslansko vprašanje o usodi Semenarskega  centra Ptuj dobil Dejan Židan  odgovor, in ga objavil na spletu in je v priponki. Ali je iz odgovora možno sklepati, da je upravičena bojazen Ekocija in naprednih ljudi, ki jim mar za slovenska  semena, da bo njihova usoda dolgoročna izgubljena?
  • V oddaji Intervju na Radio Prvi v oddaji Intervju dne 24. 3. 2021 z voditeljico Jernejka Drolec je bil predstavljen tudi pomen avtohtonih semen in bojazen, da bi izgubili – Ptujski semenarski center in zakaj je to pomembno. Posnetek oddaje najdete na tej povezavi: Irena Rotar – Radio Prvi (rtvslo.si).
  • Pred tem pa je že bil objavljen članek o Ptujskem semenarskem centru v Delu: 12.3.2021 Igranje z usodo semenarskega centra Ptuj na povezavi : Igranje z usodo semenarskega centra – Delo, novinarka Maja Prijatelj. Članek si lahko preberete tukaj:

in na portalu 24 ur: Bodo slovenske sorte semen izumrle? – Svet24.si  novinarka Lara Jelen.

Glede na to, da gre za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, za ohranjanje biotske pestrosti naše čudovite dežele za prehransko varnost in dediščino, ki smo jo dožni zapustiti prihodnjim rodovom, naprošamo vse, ki znajo in zmorejo, da si vsak na svoj način prizadevate za ohranjanje slovenskih sort semen.

Z oživitvijo semenarstva je čudovita priložnost za male kmetije, za razvoj edinstvene  priložnosti nove panoge  OD SEMENA DO KROŽNIKA in uresničevanje ciljev EU politike, da je v prihajajočem obdobju vsaj četrtina hrane pridelana na ekološki način –poudarek na zdravi sonaravni pridelavi kar najbolj omogočajo zdrava semena  prilagojena našemu okolju. Iz domačih semen so znali preživeti predniki na tem našem čudovitem koščku zemlje, naši Sloveniji, ali se bomo znali preživeti tudi mi?

Prosimo, da razmislite kako lahko pomagate vi.

Zahvaljujemo se vsem, ki si že sedaj in si boste v prihodnje prizadevali za ohranitev slovenskih semen. Brez semen ni hrane in ni prehranske varnosti.

Dobrodošli v soustvarjanju trajnostne  prihodnosti.

 S spoštovanjem.

 Za somišljenike Ekoci, Irena Rotar