Spoštovani,

v okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo  – Štafeta semen ponovno organiziramo akcijo Sooskrbovalnica Desetinka, s katero želimo povezati kmete   in  ozaveščene kupce, ki jim je mar kaj jedo in so za zdravo pridelano hrano pripravljeni tudi kaj narediti. Ker vsi nimajo možnosti do lastne samooskrbe je sooskrba prava pot k večji prehranski varnosti posameznika, družine lokalne skupnosti , tudi v nedopovednih razmerah (npr pretrganih transportnih poteh, daljših izpadih elektrike, ko v trgovinah ne bo nič možno kupiti, tako je  ter omogočiti dostop do zdrave, lokalno pridelane hrane ter spodbujamo

V kolikor Vas zanima, da bi si sami nabrali okusne sadeže sibirskih borovnic – haskap sadežev po konceptu Sookrbovalnica desetinka se prijavite na: ekoci.si@gmail.com in poslali vam bomo seznam kmetov, po regijah, kjer  si boste lahko okusne sadeže nabrali sami

Kaj je Sooskrbovalnica Desetinka?

Gre za oživljanje stare tradicije medsebojne pomoči, kjer ljudje pomagajo pri obiranju pridelkov, v zameno pa prejmejo del pridelka – t. i. »desetinko«. Tako kmetje lažje pravočasno poberejo pridelke, udeleženci pa si zagotovijo kakovostno hrano neposredno pri pridelovalcu.

V nepredvidenih geopolitičnih in podnebnih razmerah je čedalje pomembneje, da stkemo pristne vezi med kmeti in kupci ter vemo, kje se lahko oskrbimo tudi ob morebitnih daljših izpadih elektrike, ko trgovine ne bi delovale. Hrana v trgovinah je čedalje slabše označena, pogosto smo priča odpoklicem živil. Zato ni boljšega občutka in večjega zaupanja, kot če si sadeže naberemo sami ter spoznamo kmeta, ki jih je skrbno pridelal in pogoje v katerih  rastline rastejo.

Kako poteka?
• Udeleženci pomagajo pri obiranju pridelkov (haskap jagode, j, fižol, orehe ipd.). tokrat obiramo  sadeže izvrstnih  lastnosti, jagode haskap…
• Za sodelovanje prejmejo 10 % nabranega pridelka brezplačno.( če npr poberejo 10kg haskap borovnic, ji  jih kmet podari 1kg)
• Dodatne količine, ki so jih nabrali  lahko kupijo po nižji ceni ( najmanj desetino ceneje ali več kot je na trgu)  neposredno pri kmetu.
• Tako si lahko hrano naberejo sami, brez posrednikov, transportov in trgovskih verig direktno pri kmetu, ki je pridelalo val.

Koncept spodbuja: lokalno samooskrbo, povečanje  prehransko varnost, sodelovanje med ljudmi, spoštovanje zemlje in dela kmetov, ohranjanje slovenskega podeželja in  oživlja tradicijo naših prednikov in povezuje direktno kmete in kupce, kar bo čedalje  pomembneje, če bomo želelli vedeti kaj jemo in kje dobiti zdravo pridelano ekološko hrano.

V kolikor Vas zanima, da bi se udeležili kolikor  vas zanima obiranje  kvalitetnih sadežev borovnic haskap  vaš interes se prijavite na: ekoci.si@gmail.com in poslali vam bomo seznam kmetov, po regijah, kjer  si boste  lahko okusne sadeže nabrali sami.

• Po prijavi prejmete termine in lokacije organiziranega obiranja.
• Udeleženci upoštevajo navodila pridelovalca ter sodelujejo na lastno odgovornost.

V okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen že od leta 2012 spodbujamo ohranjanje domačih semen, lokalne samooskrbe in povezovanje skupnosti. Verjamemo, da bomo prihodnost prehranske varnosti gradili  skupaj – od semena do krožnika.

Naj se obiranje začne –  kot nekoč, skupaj, z roko v roki!

Več informacij:
www.ekoci.si
e-mail: ekoci.si@gmail.com

Za vseslovensko gibanje za povečanje samooskrbe in ohranjanje semen Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen, Ekoci in somišljenike:
Irena Rotar, predsednica Ekoci

V okviru LAS SSD projekta »Pripravljeni na vse«, katerega vodilni partner je Občina Žalec v sodelovanju s partnerji ZD dr. Jožeta Potrate Žalec, Razvojno agencijo Savinja in Združenjem Ekoci, se projekt zaključuje v mesecu aprilu 2026. Partnerji projekta so skupaj z zainteresiranimi udeleženci pridobili dodatna znanja na strokovni ekskurziji, ki je potekala 23. 4. 2024 na Gorenjskem.

Udeleženci so spoznavali sistem intervencij, organizacijo ter opremo za reševanje ob strokovni razlagi poveljnika Gasilsko reševalnega centra  Kranj v primeru požarov, poplav, potresov in prometnih nesreč.

Vodstvo Gorske reševalne službe Kranj pa je predstavilo sistem reševanja v gorah ter preventivne ukrepe, s katerimi bi bilo takšnih nesreč čim manj. Večina nesreč v gorah se namreč zgodi zaradi premajhne ozaveščenosti in pomanjkljivega preventivnega delovanja udeležencev, tako pri uporabi infrastrukture, bivalnih in poslovnih objektov kot tudi v gorah.

Udeleženci so pridobili veliko dodatnega znanja ter navdiha in zavedanja, da so podobni projekti, kot je »Pripravljeni na vse«, čedalje bolj potrebni. Živimo namreč v času nepredvidljivih geopolitičnih, gospodarskih in podnebnih sprememb ter povečanih migracij ljudi, ki pogosto ne poznajo našega okolja in razmer v gorah.

Prebivalci in obiskovalci so še vedno premalo ozaveščeni o ukrepih, ki jih potrebujemo za varno življenje in preživetje, zato so partnerji projekta ponosni, da so sodelovali pri projektu, ki je podal mnogo praktičnih znanj za življenje v prihodnosti, da bomo resnično pripravljeni na vse.

Več informacij spodaj.

Kot kaže kupci  kaj kmalu sploh ne bodo vedeli, kaj dejansko kupujejo, saj predlog zakonodaje o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin (NGT‑1 in NGT‑2) ne predvideva označevanja hrane, proizvedene z NGT. Nevladne organizacije, med njimi Ekoci –  Eko civilna iniciativa Slovenije, že od leta 2023 opozarjajo na pasti sprejetja takšne zakonodaje in podpira sedanja prizadevanja zaustavitve postopkov dokler ni dokazanih vseh vplivov sprejetja zakonodaje. Trenutno podpirajo aktivnosti, podpise peticije za 1 milj podpisov na ravni EU, ki jih organizira v Sloveniji Zveza biodinakov Slovenije in Plan B za Slovenijo s pismi evropskim poslancem.Na Svetu Eu je bila zakonodaj asprejeta 21.4.2026 v  Eu parlamentu  pa bo dokončno zakonodaja potrjena 18.5 2026.  Ekoci je sopodisnik pisma, kis o ga naslovili iz  Zveze  biodinamikov  slovenskim  evropskim poslancem.

———- 

Spoštovani,

Na vas se obračamo v imenu vseevropske koalicije za zaščito pravic potrošnikov. Upamo, da bomo lahko računali na vašo podporo pri uveljavljanju teh pravic na prihajajočem glasovanju o rastlinah, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami (NGT).

Po dogovoru v trialogu decembra lani se pričakuje, da bo plenarno zasedanje Parlamenta o zakonodaji o NGT glasovalo na seji 19. maja 2026. V trenutni obliki bo zakon številne gensko spremenjene (GS) rastline izvzel iz predpisov EU o GSO, vključno z obveznostjo označevanja za potrošnike.

Poslanci in skupine, ki so skeptični do te deregulacije, bodo zdaj uporabili strategijo vložitve dopolnil. Naša koalicija računa na poslance, ki bodo glasovali za dopolnilo 264 – to zahteva ohranitev označevanja za potrošnike za vse gensko spremenjene rastline.

Na zadnjem glasovanju je večina v Parlamentu podprla označevanje za potrošnike. Vendar pa je bila zahteva Parlamenta po označevanju med pogajanji v trialogu opuščena. Izid trialoga ne predvideva nikakršnega označevanja ali sledljivosti za te rastline NGT.

Dogovor v trialogu o NGT je izdal potrošnike, ker:

• Krši obveznosti EU po mednarodnem pravu. EU mora spoštovati načelo pravne države na vseh ravneh. Vsa zakonodaja EU mora biti v skladu s Konvencijo ZN o biološki raznovrstnosti in zlasti z njenim Kartagenskim protokolom.
• Ne spoštuje pravic potrošnikov. Potrošniki morajo imeti pravico do izbire hrane, ki jo uživajo, in odločitve o tem, ali želijo uživati sestavine iz GSO.
• Odpira vrata patentiranim semenom GS. Kmetijski sektor in sektor žlahtnjenja rastlin v EU lahko uspevata le, če semena niso patentirana.

 Potrebujemo vašo podporo, da to popravimo!

Številne raziskave so pokazale, da velika večina potrošnikov v EU želi vedeti, ali je njihova hrana gensko spremenjena – tudi kadar so spremembe izvedene z novimi genomskimi tehnikami.

Pošiljamo Vam še objave v slovenskih medijih na to temo:

https://www.24ur.com/novice/tujina/bomo-v-prihodnje-se-vedeli-kaj-jemo.html

https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropska-komisija-zeli-razrahljati-pravila-za-oznacevanje-gensko-spremenjenih-rastlin/780130

Upamo, da boste še naprej zavzemali za pravice potrošnikov.

Zahvaljujemo se Vam za obravnavo naše prošnje.

S spoštovanjem,

Zveza biodinamikov Slovenije

Inštitut Ekosemena

Združenje Demeter Slovenije

Ekoci- eko civilna iniciativa Slovenije

Združenje društev ekoloških kmetov Slovenije – ZDEKS

Amarant kooperativa

Članek Revija Jana april 2026/ Tekst Lara Jelen 

Pred dnevi so se na vladi pogovarjali o tem, kako zagotoviti prehransko varnost državljanov. Dražja energija namreč pomeni tudi dražjo hrano, saj večji del kmetijstva sloni na mineralnih gnojilih in fosilnih virih. Na mizi so različni predlogi, od morebitnega znižanja DDV na osnovna živila iz 9,5 na 5 odstotkov do predloga kmetijske zbornice za razširitev blagovnih rezerv na gnojila in semena. Na tem
področju trenutno nimamo niti lastne proizvodnje, niti lastnih rezerv, pred čemer že leta opozarja Irena Rotar z Združenjem Ekoci in gibanjem Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen. Skrajni čas je, da od besed preidemo k dejanjem, pravi.

Tekst: LARA JELEN

„Slovenija se sooča z naraščajočimi cenami energentov, višjimi transportnimi stroški in motnjami v dobavnih verigah. Gospodinjstva, zlasti tista z nižjimi dohodki, potrebujejo dostop do osnovnih živil po dostopnih cenah. Združenje Ekoci s somišljeniki že več let pošiljajo pobude za povečanje prehranske varnosti. Predvsem s prošnjami za povečanje blagovnih rezerv, ponovno vzpostavitvijo blagovne znamke slovenskih semen ter več trajnostno pridelane hrane v javnih zavodih. Spodbujajo vzpostavitev kratkih prehranskih verig. „Slovenija potrebuje močno prehransko verigo, saj brez lastne hrane ni suverenosti“,
opomni Irena Rotar, ki rešitev vidi v celoviti strategiji z nižjim DDV, lokalno proizvodnjo, zadružno trgovsko mrežo, državnimi rezervami in krizno pripravljenostjo. „Nujna je prilagoditev kmetijstva iz konvencionalne pridelave v trajnostno načine pridelave prehrane
(ekološko, biodinamično, regenariativno), ki ni odvisno od tako velikih vhodnih stroškov.“

Ukrepi, ki jih pozdravljamo
„Nevladniki že več let na posvetih, ki jih organiziramo, pošiljamo pobude odločevalcem, da se okrepi prehranska varnost vsaj za 50 živil – od semena do krožnika. Nedavni dogodki so pokazali, da so takšni ukrepi nujni. K sreči je v zadnjem času država sprejela kar nekaj
ukrepov v tej smeri – možno je že kupiti slovenska semena, predelana v Sloveniji, ki so prilagojena na lokalne pogoje in so semenjena in pridelana v Sloveniji na Kmetijskem institutu ter pri slovenskih kmetih,“ omeni. Veseli jih, da sedaj tudi odločevalci opozarjajo na pomen semen kot osnove za prehransko varnost ter da so začeli vzpodbujati porabo vsaj 30 % lokalne hrane v javnih zavodih – za začetek v slovenski vojski. „Nujna je čimprejšnja razširitev na vse javne zavode in povečanje pridelave hrane.“ Na Ekoci pozdravljajo tudi razmišljanje v smeri znižanega DDV-ja na osnova živila, a ob tem predlagajo, da se DDV zniža le za živila z nižjimi transportnimi stroški. To so v preteklosti že predlagali, a vedno dobili odgovor, da smo del Evropskega trga in ne smemo prefeririati lokalnih živil.
„Menimo, da je sedaj ključen trenutek, da to vendarle storimo, saj tudi EU poziva, da se države zaradi težav z energenti, prilagodijo. Naj se zniža davek za živila, ki niso več kot 350 km oddaljena od pridelave do uporabe – osnova za izračun pa naj bo Geoss – geometrijsko
središče Slovenije. Tako lahko dosežemo nižje cene zaradi zmanjšanih stroškov prevoza, od kraja proizvodnje do grosista ali prve prodajalne v Sloveniji, saj takšni stroški niso in ne smejo znašati več kot 10 odstotkov končne cene. Drugi kriterij naj bo, da je hrana predelana v
kratki dobavni verigi, kar pomeni največ enega posrednika med proizvajalcem in trgovcem. Tako bomo lažje dosegali nižje cene.“

Kako doseči da bodo cene na policah res nižje
Težko bo zagotoviti, da morebitnega znižanja davka trgovci, ki so večinama v tuji lasti, ne bodo pretvoriIi v marže in se znižane cene na polici ne bodo poznale, razmišlja. „Da to preprečimo, so potrebni dodatni ukrepi. Nujna bi bila vzpostavitev transparentnosti, da trgovci objavijo cene živil pred in po znižanju davka. Potrebno bi bilo skleniti pogodbe s trgovci in predlagati omejitev marže za 50 osnovnih živil. Ter skleniti dogovor, da bo teh ključnih 50 živil na zalogi vsaj 80 % odpiralnega časa trgovin in ne samo v določenih omejenih količinah, ki bodo kmalu pošle, kupci pa bodo prisiljeni kupovati dražja živila.“ Vendarle pa zgolj znižanje DDV na osnovna živila za večjo prehransko varnost ne bo dovolj, poudari. „Nujna je krepitev podeželja in razmislek, kako se naj pravica do samooskrbe vpiše v ustavo, ki bo omogočala prehransko varnost čim več ljudem. Vsak evro, vložen v lokalno verigo, ostaja doma in krepi regijo. Slovenija potrebuje 50 živil z znižanim DDV, močne lokalne verige in krizno odpornost, da bo prebivalcem zagotovila stabilno in kakovostno oskrbo tudi v najbolj nepredvidljivih časih.“ Predvsem pa ne pozabimo na to, kar Irena Rotar opozarja že dolga leta. Če imamo kvalitetno seme, bomo imeli tudi hrano. Razmere v svetu nas vedno bolj učijo, da ni nič samoumevno. In da se lahko dobavne verige čez noč prekinejo. Kar nas ne bo tako zelo bolelo, če bomo znali poskrbeti zase. In si v prvi vrsti pridelati lastno hrano, ceniti slovenska semena in bližnjega kmeta. Skrajni čas je, da v
blagovne rezerve vpišemo tudi semena. In da od besed preidemo k dejanjem.

Potrebujemo lastno trgovsko mrežo.
Irena Rotar: „Nujno je potrebna krepitev slovenske zadružne verige in lastne trgovske mreže. Večina trgovskih verig je sedaj v tuji lasti, kjer ne gledajo toliko na družbeni interes, ampak zapirajo trgovine po podeželju in s tem zmanjšujejo dostopnost in kakovost življenja na podeželju. Dobro bi bilo razmisliti o tem, kako bi lahko Zadružna zveza Slovenije razširila svojih 330 zadružnih trgovin, tudi z razširjeno ponudbo lokalne hrane. Bi lahko s pomočjo države ali lokalne skupnosti odkupila trgovine, ki jih zapirajo tuje večje trgovske mreže? V teh verigah bi bil lahko tudi zagotovljen neposreden nakup od kmetov, ki zagotavljajo kratke dobavne poti, sveža živila in podporo lokalnemu gospodarstvu.“

V okviru vseslovenskega gibanja Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen ob dnevu Zemlje 22. aprila opozarjamo na aktualne zakonodajne spremembe v Evropski uniji na področju novih genomskih tehnik (NGT) in patentiranju semen, ki bodo pomembno vplivale na prehransko varnost, kmetijstvo, naravo in potrošnike. 

V Bruslju dne 21.4.2026 namreč poteka zaključna faza sprejemanja uredbe o NGT (NGT-1 in NGT-2),  novih tehnik pridelave rastlin, ki predvideva poenostavljeno obravnavo novih rastlinskih sort, pri čemer za del teh rastlin ni predvideno obvezno označevanje v prehranski verigi. To pomeni, da potrošniki v prihodnje morda ne bodo več imeli jasnega vpogleda v to, kako in s katerimi tehnikami je bila hrana pridelana.HRANA PA NE BO OZNAČENA. Hkrati ostaja odprto vprašanje patentiranja semen, kar odpira pomembne razprave o lastništvu nad semenskim materialom, dostopu kmetov do semen ter dolgoročni prehranski neodvisnosti ter posledično povišanju cen hrane.

Zakonodaja  je v zaključnem  postopku je predvideno glasovanje  za 21. aprila 2026 na  Svetu  Evropske unije, kjer naj bi države članice formalno potrdile že usklajeno besedilo.. Končno odločanje bo sledilo v Europskem parlamentu, ki pa bo  predvidoma  le formalne narave v maju 2026. Trenutno več držav izraža pomisleke ali nasprotovanje, vključno s Slovenijo, vendar to najverjetneje ne bo zadostovalo za blokado sprejetja zakonodaje. Veseli nas sicer stališče Slovenije, ki  uveljavljajo previdnostno načelo. Slovenija in nekatere druge države opozarjajo na pomanjkanje jasnih pravil glede patentov, tveganja za male kmete, problem sobivanja med NGT in ekološko pridelavo ter zmanjšano sledljivost pri označevanju hrane.

Kje je rešitev? Posejmo čim več slovenskih semen in jih ohranimo vsaj tistih 20 odstotkov, ki jih še imamo,  80 odstotkov smo jih namreč že izgubili. Poskrbimo za  prehransko varnost in biodiverzieto in pridelujmo hrano na sonaraven način.  In ne kupujmo semen, ki bodo v treh letih preplavila trg pridelano  z geneteskimi spremembami kajti nihče ne ve, kaj to pomeni za čebele, zdravje ljudi in živali, podtalnico.In ohranimo slovenska semena in biotsko pestrost 

K  sreči je v Sloveniji  čedalje več ozaveščenih o pomenu semen, prehranske varnosti in samooskrbe. Sodelujoči  v gibanju Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen, društev Samoosktrbni.net  biodinamičnih in drugih društev po Sloveniji, sejejo, izdelujejo semenske kroglice in se zavedajo pomena prehranske varnosti in biotske pestrosti.Mnogo zavednih kmetov že prideluje na sonarven način in pazijo kakšna semena kupujejo. 

Predlagamo, da pogledate sporočilo v priponki ter se seznanite  kakšen je postopek  sprejemanja zakonodaje  o Ngt in patentiranju semen in katera slovenska semena so  semenjena v Sloveniji in prilagojena našemu okolju  in kje se lahko z njimi oskrbite. Posejmo jih čim več , da jih ohranimo, poskrbimo za prehrasnko varnost in ohranimo biodiverziteto.

Več informacij najdete spodaj.

Soustvarjajmo prihodnost skupaj.

Za Združenje Ekoci, Vseslovensko gibanje za ohranjanje slovenskih semen in povečanje samooskrbe Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, Irena Rotar, preds.